Helsinška konvencija o varstvu Baltiškega morja

 

POVZETEK:

Sklep 94/156/ES o pristopu Skupnosti h Konvenciji o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinška konvencija iz leta 1974)

Sklep 94/157/ES o sklenitvi Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinške konvencije, kakor je bila revidirana leta 1992) v imenu Skupnosti

Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltika iz leta 1992 (Helsinška konvencija, revidirana leta 1992)

KAKŠEN JE NAMEN TEH SKLEPOV IN KONVENCIJE?

• Sklepi so Evropski skupnosti (zdaj Evropski uniji – EU) omogočili, da pristopi h Konvenciji o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinški konvenciji).
• Konvencija, ki so jo marca 1974 podpisale vse države, ki mejijo na Baltsko morje (Danska, Nemčija, Švedska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska in Rusija), si prizadeva zmanjšati onesnaženost območja Baltiškega morja, ki jo povzročajo odvajanje prek rek, rečnih ustij, odvodnih kanalov in cevovodov, odmetavanje odpadkov s plovil in ladijski promet ter prenašanje onesnaževal po zraku.

KLJUČNE TOČKE

• V okviru konvencije je bila ustanovljena Komisija za varstvo morskega okolja Baltiškega morja (HELCOM),ki:
  • spremlja izvajanje konvencije,
  • oblikuje priporočila o ukrepih za varstvo morskega okolja,
  • odloča glede proračuna in
  • prevzame druge funkcije, ki bi bile potrebne v okviru konvencije.
• Poleg tega se vsakih nekaj let skličejo sestanki na ministrski ravni.
• Helsinška komisija se sestane enkrat letno, pogodbenice pa zastopajo vodje delegacij.
• Leta 2007 je Helsinška komisija sprejela akcijski načrt za Baltiško morje. Gre za program za ponovno vzpostavitev dobrega stanja morskega okolja Baltika do leta 2021. Akcijski načrt za Baltiško morje je bil posodobljen leta 2013 med ministrskim srečanjem komisije HELCOM.
• Akcijski načrt za Baltiško morje je osnova za delo komisije HELCOM, njegove prednostne naloge pa so:
  • evtrofikacija (ko presežek hranilnih snovi v vodi povzroči razraščanje alg),
  • nevarne snovi,
  • biološka raznovrstnost in ohranjanje narave ter
  • pomorske dejavnosti.
• Za vsako prednostno nalogo je določena vrsta dejavnosti in ukrepov.
• Eno od glavnih orodij, ki jih je razvila komisija HELCOM, je sistem zmanjševanja hranilnih snovi. Gre za regionalni pristop k razdelitvi bremena zmanjševanja hranilnih snovi*, da se doseže cilj Baltiškega morja brez evtrofikacije, ki so si ga zastavile baltske države. Sistem je bil najprej sprejet in uveden leta 2007 v okviru akcijskega načrta HELCOM za Baltiško morje. Takrat so se države dogovorile o začasnih ciljih glede zmanjševanja hranilnih snovi. Komisija HELCOM je prenovljen sistem zmanjševanja hranilnih snovi sprejela leta 2013.
• Komisija HELCOM se v okviru akcijskega načrta za Baltiško morje posveča tudi drugim dejavnostim:
  • preprečevanja onesnaževanja zaradi kmetijstva,
  • zagotavljanje ekološke trajnosti baltskega ribištva do leta 2021,
  • odpravljanje kopenskih virov onesnaževanja (odpadne vode, farmacevtski izdelki, industrijske odplake, morski odpadki itd.),
  • zagotavljanje regionalno usklajenih postopkov pomorskega prostorskega načrtovanja v Baltiškem morju,
  • spremljanje in ocenjevanje morskega okolja,
  • sodelovanje na področju pripravljenosti na onesnaženje in odzivanje nanj,
  • varovanje biološke raznovrstnosti v Baltiškem morju (rdeči seznami vrst in habitatov, zaščitena morska območja, razvoj kazalnikov) ter
  • sodelovanje pri izvajanju predpisov Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o pomorskem prometu na regionalni ravni.
• Leta 2016 je komisija HELCOM prispevala, da je bil Baltik v okviru IMO razglašen za območje nadzora nad emisijami dušikovega oksida (NOx ECA).
• HELCOM je nazadnje tudi regionalna struktura za sodelovanje baltskih držav članic pri izvajanju Direktive 2008/56/ES, ki je vzpostavila pristop za ukrepanje EU na področju politike morskega okolja.

OD KDAJ SE TI SKLEPI IN KONVENCIJA UPORABLJAJO?

• Sklepi se uporabljajo od 21. februarja 1994.
• Izvirna konvencija je začela veljati leta 1980, leta 1992 pa je bila spremenjena. Spremembe iz leta 1992 so začele veljati 17. januarja 2000, potem ko so vse pogodbenice deponirale listine o ratifikaciji.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• „Konvencija HELCOM“ na spletnem mestu Evropske komisije,
• „Konvencija HELCOM“ na spletnem mestu Komisije za varstvo morskega okolja Baltiškega morja.

* KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 94/156/ES z dne 21. februarja 1994 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja iz leta 1974 (Helsinška konvencija) (UL L 73, 16.3.1994, str. 1).

Sklep Sveta 94/157/ES z dne 21. februarja 1994 o sklenitvi Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinške konvencije, kakor je bila revidirana leta 1992) v imenu Skupnosti (UL L 73, 16.3.1994, str. 19).

Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltika iz leta 1992 (UL L 73, 16.3.1994, str. 20–45).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40).

Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135–145).

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja (COM(2006) 275 final z dne 7. junija 2006).

Zadnja posodobitev 23.02.2017