Ureditev glasovanja v Svetu ECB

 

POVZETEK:

Sklep Sveta 2003/223/ES o spremembi člena 10.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

• Uvaja rotacijski sistem glasovalnih pravic v Svetu Evropske centralne banke (ECB), da se zagotovi pošteno in učinkovito odločanje, ne glede na število držav članic Evropske unije (EU), katerih valuta je evro.
• Omejuje število glasovalnih pravic guvernerjev nacionalnih centralnih bank (NCB) na 15 ter določa pravila o njihovem imenovanju in rotaciji.

KLJUČNE TOČKE

V skladu s statutom Evropskega sistema centralnih bank ima vsak član Sveta ECB en glas. Da bi ohranili sposobnost Sveta ECB za učinkovito in pravočasno odločanje, ko se bodo nove države članice pridružile evroobmočju, so se člani Sveta ECB strinjali, da število guvernerjev iz nacionalnih centralnih bank, ki uveljavljajo glasovalno pravico, ne sme preseči 15. Sklep temu prilagaja način glasovanja.

Svet ECB

• Svet ECB je eden od treh organov odločanja ECB. Druga dva organa sta izvršni odbor in generalni svet.
• Svet ECB je najvišji organ odločanja v ECB. Njegove glavne naloge so:
  • opredelitev denarne politike evroobmočja;
  • sprejemanje usmeritev in odločitev za doseganje tega cilja;
  • sprejemanje splošnih nadzorniških odločitev.
• Svet ECB je sestavljen iz šestih članov Izvršilnega odbora in guvernerjev nacionalnih centralnih bank držav članic evroobmočja (trenutno 20). Število guvernerjev se torej poveča vsakič, ko se evroobmočju pridruži nova država članica.

Rotacija glasovalnih pravic po skupinah

• Skupno število glasovalnih pravic v Svetu ECB je omejeno na 21. Šest članov izvršnega odbora ima trajno glasovalno pravico. Preostali guvernerji si delijo preostalih 15 glasovalnih pravic, ki se izmenjujejo vsak mesec.
• Guvernerji so razporejeni v skupine, ki so oblikovane v skladu z razvrstitvijo držav članic evroobmočja na podlagi:
  • njihovega deleža v agregatnem bruto domačem proizvodu po tržnih cenah (BDP mp)* v državah članicah evroobmočja;
  • njihov delež v skupni agregirani bilanci stanja monetarnih finančnih institucij* v državah članicah evroobmočja.
• Znotraj vsake skupine guvernerji obdržijo svojo glasovalno pravico enako dolgo. Guverner iz prve skupine ne more glasovati redkeje kot guverner iz druge skupine.
• Namen teh meril je zagotoviti preglednost in objektivnost z upoštevanjem gospodarske teže države članice v evroobmočju in velikosti njenega finančnega sektorja.
• Sklep predvideva dvostopenjsko uveljavitev rotacijskega sistema glasovanja.

Prva stopnja (trenutna stopnja): dodelitev glasovalnih pravic, ko število guvernerjev preseže 15, vendar je pod 22

• Od datuma, ko število guvernerjev preseže 15 in dokler ne doseže 22, so guvernerji razporejeni v dve skupini:
  • prvo skupino sestavlja pet guvernerjev nacionalnih centralnih bank, ki so na podlagi zgornjih meril uvrščeni najvišje (trenutno Nemčija, Francija, Italija, Španija in Nizozemska);
  • drugo skupino sestavljajo vsi ostali guvernerji.
• Pet guvernerjev v prvi skupini ima štiri glasovalne pravice, preostali guvernerji v drugi skupini pa 11 glasovalnih pravic.
• Prva faza bi se običajno uporabljala od januarja 2009, ko se je Slovaška pridružila evroobmočju kot njegova 16. država članica. Vendar je decembra 2008 Svet ECB sprejel odločitev o preložitvi začetka sistema rotacije, da bi se izognil situaciji, ko bi imeli guvernerji znotraj katere koli skupine 100-odstotno glasovalno frekvenco.
• Namesto tega je bila prva stopnja novega sistema rotacije uvedena 1. januarja 2015, ko se je Litva kot 19. država članica pridružila evroobmočju.

Druga faza (prihodnja faza): dodelitev glasovalnih pravic, ko število guvernerjev doseže 22

• Od datuma, ko bo število guvernerjev doseglo 22, bodo guvernerji razdeljeni v tri skupine:
  • prvo skupino bo sestavljalo pet guvernerjev, ki bodo glede na zgoraj navedena merila uvrščeni najvišje;
  • drugo skupino bo sestavljala polovica celotnega števila guvernerjev. To skupino sestavljajo guvernerji nacionalnih centralnih bank držav članic, ki zasedajo poznejše položaje v razvrstitvi na podlagi zgornjih meril;
  • tretjo skupino pa bodo sestavljali vsi ostali guvernerji.
• Prvi skupini bodo dodeljene štiri glasovalne pravice, drugi osem in tretji tri glasovalne pravice.

Implementacija, prilagoditve in prihodnje spremembe

• Kadar koli se število guvernerjev poveča, se sestava skupin prilagodi z dnem, ko se guverner(ji) pridruži Svetu ECB. Ob vsaki prilagoditvi agregatnega BDP mp (obvezno vsakih 5 let) se sestava skupin prilagodi morebitnim spremembam in velja od prvega dne naslednjega leta.
• Vsako odločitev, ki je potrebna za izvajanje operativnih podrobnosti sistema rotacije, bodo sprejeli vsi člani Sveta ECB z dvotretjinsko večino vseh svojih članov, z ali brez glasovalne pravice v času odločitve.

  Leta 2009 je Svet ECB sprejel Sklep 2009/328/ES o:

  • stopnji rotacije;
  • o obdobju rotacije;
  • o vrstnem redu guvernerjev znotraj skupin; in
  • o prehodu iz sistema dveh na tri skupine.

OZADJE

V skladu s trenutno institucionalno ureditvijo ECB Svet ECB večino odločitev sprejema na podlagi soglasja.

Rotacija glasovanja upošteva nekaj temeljnih načel, kot so „en član, en glas“ za guvernerje, ki uveljavljajo glasovalno pravico, osebno in neodvisno sodelovanje na sejah Sveta ECB, reprezentativnost, samodejno prilagajanje sistema rotacije in preglednost.

Glasuje se osebno ali izjemoma preko telekonference. Svet ECB lahko glasuje, če sta sklepčni dve tretjini članov z glasovalno pravico. Svet ECB odloča z navadno večino in v primeru neodločenega števila glasov ima predsednik odločilni glas.

Trenutno se je evroobmočju pridružilo 20 držav članic. Hrvaška je bila zadnja država članica, ki je izpolnila merila in se je pridružila 1. januarja 2023.

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Sklep 2003/223/ES Sveta, ki se je sestal v sestavi voditeljev držav ali vlad z dne 21. marca 2003 o spremembi člena 10.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (UL L 83, 1.4.2003, str. 66–68).

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep 2004/257/ES Evropske centralne banke z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (ECB/2004/2) (UL L 80, 18.3.2004, str. 33–41).

Zaporedne spremembe Sklepa 2004/257/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Protokol (št. 4) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (UL C 202, 7.6.2016, str. 230–250).

Sklep 2009/5/ES Evropske centralne banke z dne 18. decembra 2008 o odložitvi začetka sistema rotacije v Svetu ECB Evropske centralne banke (ECB/2008/29) (UL L 3, 7.1.2009, str. 4–5).

Zadnja posodobitev 13.03.2023