Zaščita kokoši nesnic

 

POVZETEK:

Direktiva 1999/74/ES – minimalni standardi za zaščito kokoši nesnic

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Ta direktiva določa minimalne standarde za zaščito kokoši nesnic. Ne uporablja se za vzrejne ustanove z manj od 350 kokoši nesnic ali za vzrejne ustanove, ki gojijo kokoši nesnice za vzrejo.
• Reja kokoši nesnic mora izpolnjevati ustrezna pravila iz Direktive 98/58/ES o zaščiti rejnih živali in iz priloge k tej direktivi.

KLJUČNE TOČKE

Alternativni sistemi

Od 1. januarja 2002 morajo vsi na novo ali ponovno postavljeni alternativni proizvodni sistemi, ki se prvič dajejo v uporabo, izpolnjevati naslednje zahteve:

• vsi sistemi morajo biti opremljeni z:
  • ali ravnimi koriti za hrano (najmanj 10 cm na kokoš) ali krožnimi koriti za hrano (najmanj 4 cm na kokoš),
  • ali neprekinjenimi koriti za vodo (2,5 cm na kokoš) ali krožnimi koriti za vodo (1 cm na kokoš),
  • vsaj po 1 gnezdom na vsakih 7 kokoši,
  • ustreznimi gredmi (najmanj 15 cm na kokoš)
  • in vsaj 250 cm² površine z nastiljem na kokoš;
• tla naprav morajo ustrezno podpirati vsakega od naprej obrnjenih krempljev na obeh nogah;
• posebna pravila za sisteme reje, ki kokošim omogočajo prosto gibanje in/ali dostop do odprtega izpusta;
• gostota naseljenosti ne sme preseči devet kokoši nesnic na m² uporabne površine (če je uporabna površina enaka razpoložljivi talni površini, se lahko odobri gostota naseljenosti 12 kokoši nesnic na m² do 31. decembra 2011 za ustanove, ki ta sistem uporabljajo na dan 3. avgusta 1999).

Države EU so morale zagotoviti, da te zahteve veljajo od 1. januarja 2007.

Sistemi neizpopolnjene baterijske reje

• Od 1. januarja 2003 morajo vsi sistemi neizpopolnjene baterijske reje izpolnjevati naslednje zahteve:
  • na vsako kokoš nesnico mora biti na voljo vsaj 550 cm² neoviranega prostora v kletki;
  • na voljo mora biti korito s hrano (z dolžino vsaj 10 cm, pomnoženo s številom kokoši) za neovirano uporabo;
  • vsaka kletka mora imeti ustrezen sistem za napajanje z vodo;
  • kletke morajo biti visoke vsaj 40 cm v najmanj 65 odstotkih površine kletke in ne manj od 35 cm na kateri koli točki;
  • tla kletke morajo biti oblikovana tako, da podpirajo kremplje na obeh nogah. Če so tla pod naklonom, ta ne sme presegati 14 % ali 8 %, razen če tla niso iz žične mreže;
  • kletke morajo biti opremljene z ustreznimi pripravami za krajšanje krempljev.
• Od 1. januarja 2003 se sistemi neizpopolnjene baterijske reje ne smejo več izdelovati ali dajati prvič v uporabo. Tak sistem reje je prepovedan od 1. januarja 2012.

Izpopolnjena baterijska reja

Od 1. januarja 2002 morajo vse kletke v izpopolnjeni baterijski reji izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

• vsaka kokoš nesnica mora imeti na voljo:
  • vsaj 750 cm² površine kletke,
  • gnezdo,
  • nastilj, ki omogoča kljuvanje in brskanje,
  • primerne gredi, dolge vsaj 15 cm;
• na voljo mora biti korito s hrano za neovirano uporabo. Korito mora biti dolgo najmanj 12 cm, pomnoženo s številom kokoši v kletki;
• vsaka kletka mora imeti ustrezen sistem za napajanje z vodo;
• prehod med posameznimi vrstami kletk mora biti širok vsaj 90 cm, od tal stavbe do spodnje vrste kletk pa vsaj 35 cm;
• kletke morajo biti opremljene z ustreznimi pripravami za krajšanje krempljev.

Končne določbe

• Pristojni organi držav EU morajo registrirati vzrejne ustanove, za katere velja ta direktiva, in jim dati identifikacijsko številko, ki omogoča sledenje jajc, danih na trg za človekovo prehrano.
• Države EU morajo zagotoviti, da pristojni organi opravijo nadzor za preverjanje upoštevanja pravil te direktive. Poročilo o nadzoru predložijo Evropski komisiji, ki mora nato obvestiti Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo (PAFF).
• Strokovnjaki veterinarji Komisije lahko v sodelovanju s pristojnimi organi izvedejo preglede na kraju samem. O rezultatu izvedenih pregledov se morajo posvetovati s pristojnimi organi, ki nato sprejmejo morebitne ukrepe, ki so se na podlagi pregledov izkazali za potrebne.
• Države EU lahko na svojem ozemlju ohranijo ali uporabijo predpise, ki so strožji od predpisov iz te direktive.

Uredba o uradnem nadzoru

Uredba (EU) 2017/625, nova zakonodaja EU o izvajanju uradnega nadzora živil in krme, spreminja nekatere manjše tehnične podrobnosti direktive. Te spremembe začnejo veljati 14. decembra 2019.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 3. avgusta 1999. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 1. januarja 2002.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Kokoši nesnice na spletnem mestu Evropske komisije.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53–57).

Nadaljnje spremembe Direktive 1999/74/ES so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1–142).

Glejte prečiščeno različico.

Direktiva Komisije 2002/4/ES z dne 30. januarja 2002 o registraciji gospodarstev, ki gojijo kokoši nesnice, v skladu z Direktivo Sveta 1999/74/ES (UL L 30, 31.1.2002, str. 44–46).

Glejte prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 5.9.2017