Strategija Evropske unije za Podonavje
POVZETEK:
Sporočilo o strategiji Evropske unije za Podonavje
Delovni dokument za osebje – akcijski načrt, ki je priloga k Strategiji Evropske unije za Podonavje
KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA IN AKCIJSKEGA NAČRTA?
- Strategija EU za Podonavje (EUSDR) je makroregionalna strategija,* ki so jo skupaj razvile države v Podonavju, deležniki in Evropska komisija, in je zasnovana z namenom, da se sooča z večjimi skupnimi izzivi. Njen cilj je ustvariti sinergije in koordinirati obstoječe politike in pobude v Podonavju.
- Akcijski načrt EUSDR 2020 je integriran odziv na te skupne izzive. Posodablja in koncentrira ukrepe iz leta 2010, jih postavlja v strateško ozadje, vključno z evropskim zelenim dogovorom in digitalno tranzicijo, ter zagotavlja nudi povezave za povezovanje dejanj z drugimi programi.
KLJUČNE TOČKE
Podonavje je območje, opredeljeno z reko in se v večjem delu nahaja znotraj območja Evropske unije (EU). Geografsko zadeva: Nemčijo (Baden-Württemberg in Bavarska), Avstrijo, Slovaško, Češko, Madžarsko, Slovenijo, Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Moldavijo in Ukrajino (regije vzdolž Donave).
Izzivi
Strategija obravnava večje izzive, zlasti:
- mobilnost: izkoriščanje pomembnih prednosti celinskih vodnih poti za okolje in učinkovitost, vključno z večmodalnim transportom, boljšo povezavo z drugimi porečji in modernizacijo celinskih pristanišč;
- energetika: večja raznolikost bo povečala energetsko varnost, medtem ko je izboljšana učinkovitost, vključno s prihrankom energije in več obnovljivimi viri ključnega pomena;
- okolje: Donava je izjemno onesnažena, zato je treba upoštevati vpliv transportnih povezav, turističnega razvoja in novih obratov za proizvodnjo energije;
- tveganja: večje poplave, suše in dogodki industrijskega onesnaženja so pogosti – preprečevanja, pripravljenost in učinkovit odziv zahtevajo tesno sodelovanje in skupno rabo informacij;
- socialno-ekonomska vprašanja: regija je ekonomsko zelo raznolika, primanjkuje pa sodelovanja na finančnem in institucionalnem področju;
- Varnost, huda kazniva dejanja in organizirani kriminal: obstajajo velike težave, vključno s trgovino z ljudmi in tihotapljenjem ljudi, medtem ko korupcija spodkopava zaupanje javnosti in ovira razvoj.
Akcijski načrt 2020
Predlogi za ukrepanje so zasnovani za:
- naslavljanje skupno prepoznane potrebe za skupno ukrepanje,
- vpliv na makroregijo ali njen pomemben del, tj. mednacionalno,
- izvedljivost za akterje v Podonavju (praktično, pravno in finančno),
- medsebojno skladnost in podporo.
1.
Povezovanje Podonavja
Izboljšanje mobilnosti in večmodalnega transporta:
- Mobilnost vodnih poti, vključno z:
- boljšo infrastrukturo in upravljanjem plovnih poti in pristanišč;
- poslovnim razvojem;
- modernizacijo flote;
- višjo kakovostjo izobrazbe in zaposlovanja;
- preprostejšimi, usklajenimi in digitaliziranimi upravnimi postopki.
- Železniška, cestna, zračna mobilnost, vključno z:
- Trajnostna energija, vključno z:
- nadaljnjim raziskovanjem čiste biomase, solarne energije, geotermalne energije, hidroenergije in vetrne energije;
- spodbujanjem energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v zgradbah in ogrevalnih sistemih;
- spodbujanjem dekarbonizacije in zmanjšanje onesnaževalcev v zraku v transportnem sektorju;
- izmenjavo najboljših praks in razvojem aktivnosti za zmanjšanje energetske revščine, zaščito ranljivih potrošnikov in opolnomočenje potrošnikov za sodelovanje na energetskem trgu;
- raziskovanjem novih in inovativnih rešitev za shranjevanje energije;
- spodbujanjem izmenjave informacij in najboljših praks za izboljšanje sodelovanja in začetek skupnih projektov.
- Spodbujanje kulture in turizma ter stikov med ljudmi s:
- spodbujanjem trajnostnega turizma in izkoriščanjem projektov EUSDR;
- povečevanjem kulturnega turizma in kulturne dediščine;
- vlaganjem v izdelke s trajnostno kakovostjo, storitve, inovativne oblike in infrastrukturo;
- spodbujanjem veščin, izobraževanja in ustvarjanja delovnih mest;
- spodbujanjem razvoja kulturnih dejavnosti in kreativnih sektorjev.
2.
Varovanje okolja
- Obnovitev in ohranjanje kakovosti vode s:
- spodbujanjem spremljanja, preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode, ki izhaja iz nevarnih in nastajajočih snovi;
- spodbujanjemvlaganja v gradnjo, posodabljanje, vzdrževanje in rehabilitacijo obratov za obdelavo komunalnih odpadnih voda;
- spodbujanjem preprečevanja in zmanjševanja razpršenega onesnaževanja, spodbujanjem zadrževanja hranil, pametnega namakanja in ponovne uporabe vode;
- izboljšanjem znanja, povezanega z varstvom vodnih virov in varovanjem oskrbe s pitno vodo;
- spodbujanjem ukrepov za migracijo rib v porečju;
- spodbujanjem ukrepov za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb na kakovost in količino vode;
- izboljšanjem sodelovanja, povečanjem in izmenjavo znanja ter varnim financiranjem ukrepov za kakovost vode v regiji.
- Obvladovanje okoljskih tveganj s:
- pomočjo načrtov za obvladovanje tveganj za različne nevarnosti;
- izboljšanjem zmogljivosti in razširitvijo pokritosti v porečju oziroma regijskega napovedovanja in opozorilnih sistemov ter hiter odziv;
- krepitvijo preprečevanja katastrof in pripravljenostjo med vladnimi in nevladnimi organizacijami;
- zmanjševanjem človeškega vpliva, kipovzroča okoljsko škodo;
- predvidevanjem regionalnih in lokalnih vplivov podnebnih sprememb.
- Ohranjanje biodiverzitete, pokrajin ter kakovosti zraka in tal, vključno z:
- vzpostavitvijo mednarodnega sodelovanja in uskladitvijo dokumentov v zaščitenih območjih rečnih sistemov;
- izgradnjo zmogljivosti nacionalnih in regionalnih oblasti, nevladnih organizacij ter strokovne in znanstvene skupnosti na področju okoljskih vprašanj;
- razvojem ohranitvenih akcijskih načrtov in načrtov upravljanja ogroženih vrst;
- razvojem metod za preprečevanje in nadzor invazivnih tujerodnih vrst;
- spodbujanjem in ohranjanjem s tlemi povezanih ekosistemskih storitev;
- prepoznavanjem lokacij z zastarelimi pesticidi in podobnimi kemičnimi odpadki ter priprava načrtov v primeru okoljskih nesreč;
- sprejemanjem ukrepov za postopno zmanjšanje onesnaženja zraka;
- spodbujanjem upravljanja in ekološke obnove mokrišč, zlasti v delti Donave.
3.
Gradnja blaginje
- Razviti družbo znanja z raziskavami, izobraževanjem in informacijskimi tehnologijami, vključno s:
- spodbujanjem usklajevanja nacionalnih, regionalnih in EU sredstev za spodbujanje odličnosti raziskav in inovacij;
- spodbujanjem sodelovanja v programih EU za raziskave in inovacije, zlasti v programu Horizon Europe;
- krepitvijo sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi organizacijami ter malimi in srednje velikimi podjetji (MSP);
- večjod ozaveščenostjo in prepoznavnostjo znanosti in inovacij.
- Podpora konkurenčnosti podjetij, vključno z razvojem grozdov, vključno s:
- spodbujanjem sodelovanja in izmenjave znanja med MSP, akademskim svetom, javnim sektorjem in civilno družbo;
- izboljšanjem pogojev, podpore in zmogljivosti gradnje deležnikov za izboljšanje sodelovanja s poudarkom na podeželskih območjih;
- izboljšanjem podjetniške podpore za okrepitev inovativnih in digitalnih zmogljivosti v malih in srednje velikih podjetjih, ki jih vodijo ženske;
- izboljšanjem uporabe tehnologij umetne inteligence v malih in srednje velikih podjetjih v regiji.
- Vlaganje v ljudi in veščine, vključno z:
- okrepljenim sodelovanjem na področjupolitike trga dela;
- digitalizacijo in inovacijo na področju dela;
- vključevanjem ranljivih oseb na trg dela;
- bojem proti revščini in spodbujanjem socialne vključenosti;
- zagotavljanjem kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja;
- ponujanjem priložnosti za vseživljenjsko učenje in učno mobilnost.
4.
Krepitev regije
- Okrepiti institucionalne zmogljivosti in sodelovanje, vključno z:
- izboljšanjem institucionalne zmogljivosti za zagotavljanje visokokakovostnih javnih storitev;
- poenostavljanjem upravnega sodelovanja skupnosti v obmejnih regijah;
- pregledom ozkih grl v zvezi z nizko stopnjo črpanja sredstev EU;
- podporo boljšem usklajevanju financiranja;
- testiranjem in podporo inovativnim rešitvam financiranja;
- spodbujanjem sodelovanja, ki temelji na vzajemnem zaupanju med vladnimi in nevladnimi organizacijami;
- krepitvijo vključenosti civilne družbe in lokalnih organizacij v regiji.
- Sodelovanje za spodbujanje varnosti in soočanje z organiziranim in resnim kriminalom, vključno s:
- krepitvijo policijskega sodelovanja za izboljšanje varnosti, spopadanje s hudim in organiziranim kriminalom ter krepitvijo prizadevanj proti grožnjam terorizma;
- spodbujanjem strateškega dolgoročnega sodelovanja med organi kazenskega pregona z boljšim mreženjem;
- izboljšanjem sistemov mejnega nadzora, upravljanja pregleda dokumentov in sodelovanja glede konzularnih vprašanj;
- spodbujanjem pravne države in bojem proti korupciji.
Uvajanje in financiranje
Izvajanje dejanj je odgovornost vseh vpletenih na nacionalni regionalni ravni ter urbanih in lokalnih ravneh z uporabo financiranja, ki je na voljo prek programov EU, kot so Evropski strukturni in investicijski skladi.
OZADJE
EUSDR je ena izmed štirih makroregionalnih strategij EU.
Za več informacij glej:
KLJUČNI POJMI
Makroregionalna strategija: integriran okvir, ki naslavlja skupne izzive, s katerimi se sooča opredeljeno geografsko območje, in se nanaša na države članice in države izven EU, ki se nahajajo na istem geografskem območju, ki jim koristi okrepljeno sodelovanje, ki prispeva k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.
GLAVNI DOKUMENTI
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija Evropske unije za Podonavje (COM(2010) 715 final z dne 8. decembra 2010).
Delovni dokument služb Komisije – Akcijski načrt, ki nadomešča končni delovni dokument osebja SEC(2010) 1489, ki je priložen sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij– Strategija Evropske unije za Podonavje (SWD(2020) 59 final, 6.4.2020).
POVEZANI DOKUMENTI
Delovni dokument služb Komisije, ki spremlja dokument Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uvedbi makroregionalnih strategij EU(SWD(2020) 186 final, 23.9.2020).
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju makroregionalnih strategij EU (COM(2020) 578 final, 23.9.2020).
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij — Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030 — Vrnitev narave v naša življenja (COM(2020) 380 final, 20.5.2020).
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final, 11.12.2019).
Sklepi Sveta o izvajanju makroregionalnih strategij EU, 10.5.2019
Sklepi Sveta o izvajanju makroregionalnih strategij EU, 25.4.2017
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju makroregionalnih strategij EU (COM(2016) 805 final, 16.12.2016).
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014) 284 final, 20.5.2014).
Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1–128).
Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 1315/2013 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013) 468 final, 27.6.2013).
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji Evropske unije za Podonavje (COM(2013)181 final, 8.4.2013).
Delovni dokument služb Komisije – Akcijski načrt k sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji Evropske unije za Podonavje (SEC(2010) 1489 final, 8.12.2010).
Zadnja posodobitev 09.04.2021