Nato (Organizacija Severnoatlantske pogodbe)

Organizacija Severnoatlantske pogodbe (Nato ali Atlantsko zavezništvo) je medvladno vojaško zavezništvo, ustanovljeno s Severnoatlantsko pogodbo, znano tudi kot Washingtonska pogodba, ki je bila podpisana 4. aprila 1949. Namen Nata je zagotoviti svobodo in varnost svojih članic s političnimi in vojaškimi sredstvi.

Natova struktura v grobem obsega dve veji:

• civilno, upravno vejo, ki vključuje:
  • Severnoatlantski svet, ki ga sestavljajo stalne delegacije držav Nato,
  • skupino za jedrsko načrtovanje,
  • mednarodno osebje na sedežu Nato v Bruslju in
• vojaško vejo, ki obsega:
  • Vojaški odbor Nato, ki svetuje Severnoatlantskemu svetu o vojaški strategiji,
  • Zavezniško poveljstvo za operacije, odgovorno za Natove vojaške dejavnosti,
  • Zavezniško poveljstvo za preoblikovanje, ki skrbi za obrambno načrtovanje in razvoj zmogljivosti.

Nato ima sedež v Bruslju, po več zaporednih širitvah ima 31 članic:

• april 1949: Belgija, Kanada, Danska, Francija, Islandija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združeno kraljestvo in Združene države (12 ustanovnih članic);
• februar 1952: Grčija in Turčija;
• maj 1955: Zahodna Nemčija (po združitvi Nemčije leta 1990 je članica postala država kot celota);
• maj 1982: Španija;
• marec 1999: Češka, Madžarska in Poljska;
• marec 2004: Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija;
• 1. april 2009: Albanija in Hrvaška;
• 5. junij 2017: Črna gora;
• 27. marec 2020: Severna Makedonija;
• 4. april 2023: Finska.

S skupno 22 državami članicami EU in Nato še posebno tesno sodelujeta od leta 2003 (s sklenitvijo sporazuma Berlin Plus, ki daje EU pod nekaterimi pogoji dostop do sredstev in zmogljivosti Nata), gradita sodelovanje pri obrambi, ki je bila prej razvita med Natom in zdaj že nekdanjo Zahodnoevropsko unijo.

Nedavni primeri tesnega sodelovanja Nata in EU vključujejo:

• na področju pomorske varnosti sodelovanje operacije pomorskih sil Evropske Unije za Sredozemlje IRINI z Natovo operacijo Sea Guardian;
• na Srednjem vzhodu, kjer EU sodeluje kot nevojaška partnerica in je vseh 27 držav članic vključenih kot partneric, Nato pa podpira svetovno koalicijo za boj proti Daišu.

Zaveze držav članic EU in sodelovanje pri skupni varnostni in obrambni politiki so skladni z njihovimi zavezami v okviru Nata.

GLEJ TUDI:

• Kolektivna obramba
• Skupna varnostna in obrambna politika (SVOP)
• Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)
• Skupna zunanja in varnostna politika in skupna varnostna in obrambna politika
• Stalno strukturno sodelovanje
• Skupna varnostna in obrambna politika (povzetek)
• Vojaška operacija Evropske unije v Sredozemlju (operacija pomorskih sil Evropske unije za Sredozemlje IRINI) (povzetek)
• Oblikovanje skupne varnostne in obrambne politike (Evropska služba za zunanje delovanje)
• Eunavfor Med (Pomorske sile Evropske unije – sredozemska operacija Irini)
• Svetovna koalicija za boj proti Daišu (spletno mesto)
• Organizacija Severnoatlantske pogodbe – Nato (spletno mesto)
• Operacija Sea Guardian (spletno mesto)
• Odnosi z Evropsko unijo (spletno mesto).