11.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 307/3

A.

To obvestilo je objavljeno v skladu s pravili Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču).

B.

Evropska komisija je objavila obvestilo z naslovom „Dopolnilne smernice o vertikalnih omejitvah v sporazumih o prodaji in popravilih motornih vozil ter distribuciji rezervnih delov za motorna vozila“ (1). V navedenem nezavezujočem aktu so opredeljena načela, po katerih Evropska komisija ocenjuje vertikalne sporazume v skladu s členom 101 PDEU v zvezi s prodajo in popravili motornih vozil ter distribucijo rezervnih delov za motorna vozila.

C.

Nadzorni organ Efte meni, da zgoraj navedeni akt velja za EGP. Nadzorni organ Efte sprejema to obvestilo na podlagi pooblastila iz člena 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence in zagotovila enotna uporaba pravil EGP o konkurenci po celotnem Evropskem gospodarskem prostoru. Pri uporabi pravil EGP bo upošteval načela in pravila iz tega obvestila.

1.

Te smernice določajo načela za ocenjevanje – na podlagi člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: člen 53) – posebnih vprašanj, ki so povezana z vertikalnimi omejitvami v sporazumih o prodaji in popravilih motornih vozil ter distribuciji rezervnih delov za motorna vozila. Spremljajo akt iz točke 4b Priloge XIV Sporazuma EGP (Uredba Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. maja 2010 (2)) o uporabi člena 53(3) Sporazuma EGP za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: skupinska izjema za motorna vozila), njihov namen pa je podjetjem pomagati, da sama ocenijo take sporazume.

2.

V teh smernicah so pojasnjena vprašanja, ki so posebnega pomena za sektor motornih vozil, vključno z razlago nekaterih določb akta iz točke 2 Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 (3)) o uporabi člena 53(3) Sporazuma EGP za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (4) (v nadaljnjem besedilu: splošna vertikalna skupinska izjema). Te smernice ne vplivajo na veljavnost Smernic o vertikalnih omejitvah (5) (v nadaljnjem besedilu: splošne vertikalne smernice), zato jih je treba brati skupaj s splošnimi vertikalnimi smernicami in kot njihovo dopolnilo.

3.

Te smernice veljajo za vertikalne sporazume in usklajena ravnanja v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko pogodbene stranke kupujejo, prodajajo ali preprodajajo rezervne dele za motorna vozila in/ali opravljajo storitve popravljanja in vzdrževanja motornih vozil, ter za vertikalne sporazume in usklajena ravnanja v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko udeleženci kupujejo, prodajajo ali preprodajajo nova motorna vozila. Kot je pojasnjeno v oddelku II teh smernic, bodo za slednjo skupino sporazumov in usklajenih ravnanj še do 31. maja 2013 veljale ustrezne določbe akta, prej navedenega v točki 4b Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 (6) o uporabi člena 53(3) Sporazuma EGP za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil). V zvezi z vertikalnimi sporazumi in usklajenimi ravnanji za nakup, prodajo ali preprodajo novih motornih vozil se bodo zato te smernice uporabljale šele od 1. junija 2013. Te smernice se ne uporabljajo za vertikalne sporazume v drugih sektorjih, načela iz teh smernic pa se ne uporabljajo nujno za ocenjevanje sporazumov v drugih sektorjih.

4.

Te smernice ne vplivajo na morebitno vzporedno uporabo člena 54 Sporazuma EGP za vertikalne sporazume v sektorju motornih vozil ali na razlago uporabe člena 53 Sporazuma EGP za take vertikalne sporazume, ki jo lahko da Sodišče Efte, ali na razlago uporabe člena 53 Sporazuma EGP in člena 101 PDEU, ki jo lahko da Sodišče Evropske unije ali Splošno sodišče.

5.

Če ni navedeno drugače, se analiza in argumenti iz teh smernic uporabljajo za vse ravni trgovanja. Izraza „dobavitelj“ in „distributer“ (7) se uporabljata za vse ravni trgovanja. Splošna vertikalna skupinska izjema in skupinska izjema za motorna vozila se skupaj imenujeta „skupinski izjemi“.

6.

Standarde iz teh smernic je treba pri vsakem primeru uporabljati ob upoštevanju dejanskega stanja in pravnih okoliščin v posameznem primeru. Nadzorni organ Efte bo te smernice uporabljal (8) razumno in prožno ter ob upoštevanju izkušenj, ki jih je pridobil pri njihovem izvrševanju in spremljanju trga.

7.

Glede na uveljavljanje konkurence v tem sektorju v preteklosti so nekatere omejitve lahko posledica izrecnih neposrednih pogodbenih obveznosti ali nastanejo zaradi posrednih obveznosti ali posrednih sredstev, ki dajo kljub temu enak protikonkurenčni rezultat. Dobavitelji, ki želijo vplivati na konkurenčno ravnanje distributerja, se lahko na primer zatečejo h grožnjam ali ustrahovanju, opozorilom ali kaznim. Poleg tega lahko odložijo ali prekinejo dobavo ali zagrozijo z odpovedjo pogodb z distributerji, ki prodajajo tujim potrošnikom, ali ne upoštevajo določene cenovne ravni. Pregledna razmerja med pogodbenimi strankami bi običajno zmanjšala tveganje proizvajalcev, da odgovarjajo za uporabo takih posrednih oblik pritiska, namenjenih doseganju protikonkurenčnih rezultatov. Eden od načinov za zagotavljanje večje preglednosti poslovnih razmerij med pogodbenimi strankami je spoštovanje kodeksov ravnanja. Takšni kodeksi lahko med drugim določajo odpovedne roke za odpoved pogodb, katerih dolžina je lahko odvisna od trajanja pogodbe, nadomestilo za neporavnane distributerjeve naložbe v zvezi z razmerjem v primeru neupravičene predčasne odpovedi pogodbe in arbitražo kot alternativen mehanizem za reševanje sporov. Če dobavitelj tak kodeks ravnanja vključi v pogodbe z distributerji in serviserji, ga javno objavi ter spoštuje njegove določbe, se to šteje za pomemben dejavnik pri ocenjevanju dobaviteljevega ravnanja v posameznem primeru.

8.

Te smernice so sestavljene iz naslednjih poglavij:

9.

V skladu s členom 4 skupinska izjema za motorna vozila velja za vertikalne sporazume v zvezi z nakupom, prodajo ali preprodajo rezervnih delov za motorna vozila ter opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja motornih vozil.

10.

Člen 2 skupinske izjeme za motorna vozila podaljšuje uporabo ustreznih določb akta, prej navedenega v točki 4b Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 1400/2002), kolikor se te nanašajo na vertikalne sporazume o nakupu, prodaji ali preprodaji novih motornih vozil, do 31. maja 2013. V skladu s členom 3 skupinske izjeme za motorna vozila bodo vertikalni sporazumi o nakupu, prodaji in preprodaji novih motornih vozil od 1. junija 2013 (9) zajeti v splošni vertikalni skupinski izjemi.

11.

Razlikovanje, ki ga ustvarja nov pravni okvir med trgi za prodajo novih motornih vozil in poprodajnimi trgi za motorna vozila, odraža različne konkurenčne pogoje na teh trgih.

12.

Iz poglobljene tržne analize v poročilu o oceni delovanja akta, prej navedenega v točki 4b Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 1400/2002), z dne 28. maja 2008 (10) in v Sporočilu Komisije o prihodnjem okviru konkurenčnega prava za področje motornih vozil z dne 22. julija 2009 (11) je mogoče sklepati, da v sektorju distribucije novih motornih vozil ni večjih pomanjkljivosti na področju konkurence, zaradi katerih bi se ta sektor razlikoval od drugih gospodarskih sektorjev in zaradi katerih bi bila potrebna uporaba drugačnih in strožjih pravil od tistih, ki so določena v splošni vertikalni skupinski izjemi. Posledično omejitev tržnega deleža na 30 % (12), neizvzetje nekaterih vertikalnih omejitev in pogoji iz splošne vertikalne skupinske izjeme običajno zagotavljajo, da vertikalni sporazumi za distribucijo novih motornih vozil izpolnjujejo zahteve, določene v členu 53(3), ter da niso potrebne dodatne zahteve, ki bi presegale tiste, ki se uporabljajo v drugih sektorjih.

13.

Da se vsem izvajalcem zagotovi dovolj časa za prilagoditev splošni ureditvi, zlasti glede na dolgoročne naložbe, vezane na posamezni poslovni odnos, pa se obdobje uporabe akta, prej navedenega v točki 4b Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 1400/2002), podaljša za tri leta do 31. maja 2013 za tiste zahteve, ki se nanašajo posebej na vertikalne sporazume o nakupu, prodaji ali preprodaji novih motornih vozil. Od 1. junija 2010 do 31. maja 2013 se tiste določbe akta, prej navedenega v točki 4b Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 1400/2002), ki se nanašajo tako na sporazume o distribuciji novih vozil kot na sporazume o nakupu, prodaji in preprodaji rezervnih avtomobilskih delov za motorna vozila in/ali opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja, uporabljajo le za prve. V navedenem obdobju se te smernice ne bodo uporabljale za razlago določb akta, prej navedenega v točki 4b Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 1400/2002). Namesto tega bi se bilo treba sklicevati na informativno brošuro o navedeni uredbi (13).

14.

Za vertikalne sporazume v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko pogodbene stranke kupujejo, prodajajo ali preprodajajo rezervne dele za motorna vozila in/ali opravljajo storitve popravljanja in vzdrževanja motornih vozil, se skupinska izjema za motorna vozila uporablja od 1. junija 2010. To pomeni, da morajo za izjemo v skladu s členom 4 skupinske izjeme za motorna vozila ti sporazumi izpolnjevati ne le pogoje za izjemo v skladu s splošno vertikalno skupinsko izjemo, ampak tudi ne smejo vsebovati nobenih hudih omejitev konkurence, običajno poimenovanih nedopustne omejitve, iz člena 5 skupinske izjeme za motorna vozila.

15.

Ker se trgi za storitve popravljanja in vzdrževanja ter za distribucijo rezervnih delov na splošno navezujejo na blagovne znamke, je konkurenca na teh trgih sama po sebi manj intenzivna kot na trgih za prodajo novih motornih vozil. Medtem ko se je zanesljivost povečala in so se intervali med servisi podaljšali, so zaradi tehnoloških izboljšav ta razvoj prehiteli naraščajoči cenovni trendi za posamezna popravila in vzdrževalna dela. Na trgih rezervnih delov delom z blagovno znamko proizvajalca motornih vozil konkurirajo deli, ki jih dobavljajo dobavitelji originalne opreme in druge osebe. Zato se ohranja cenovni pritisk na teh trgih, zaradi česar se ohranja pritisk na cene na trgih popravil in vzdrževanja, saj predstavljajo rezervni deli velik odstotek stroškov povprečnega popravila. Poleg tega popravila in vzdrževanje kot celota predstavljajo zelo velik delež skupnih izdatkov potrošnikov za motorna vozila, ki pomenijo pomemben delež povprečnega proračuna potrošnika.

16.

Za reševanje posebnih vprašanj glede konkurence, ki se pojavljajo na poprodajnih trgih motornih vozil, se v okviru skupinske izjeme za motorna vozila splošni vertikalni skupinski izjemi dodajo tri dodatne nedopustne omejitve v zvezi s sporazumi za popravilo in vzdrževanje motornih vozil ter dobavo rezervnih delov. Dodatna navodila o teh dodatnih nedopustnih omejitvah so na voljo v oddelku III teh smernic.

17.

Sporazumi ne bodo upravičeni do skupinske izjeme, če vsebujejo nedopustne omejitve. Te omejitve so navedene v členu 4 splošne vertikalne skupinske izjeme in členu 5 skupinske izjeme za motorna vozila. Vključitev katere koli takšne omejitve v sporazum vzbuja domnevo, da sporazum spada na področje uporabe člena 53(1). Iz tega se lahko tudi domneva, da sporazum verjetno ne izpolnjuje pogojev iz člena 53(3), zaradi česar se skupinska izjema ne uporablja. Vendar je to ovrgljiva domneva, ki dopušča možnost, da se podjetja v posameznih primerih sklicujejo na izboljšanje učinkovitosti na podlagi člena 53(3).

18.

Eden od ciljev Nadzornega organa Efte v zvezi s politiko konkurence za sektor motornih vozil je zaščititi dostop proizvajalcev rezervnih delov do poprodajnih trgov motornih vozil, s čimer bi se zagotovilo, da bodo konkurenčne blagovne znamke rezervnih delov še naprej na voljo tako neodvisnim kot tudi pooblaščenim serviserjem ter trgovcem na debelo z rezervnimi deli. Razpoložljivost takih rezervnih delov prinaša precejšnje koristi potrošnikom, zlasti ker pogosto obstajajo velike razlike v ceni med deli, ki jih prodaja ali preprodaja proizvajalec vozil in med alternativnimi deli. Alternative za dele z blagovno znamko proizvajalca motornega vozila (deli proizvajalca originalne opreme) vključujejo originalne dele, ki jih proizvedejo in distribuirajo dobavitelji originalne opreme (deli dobaviteljev originalne opreme), druge dele, ki ustrezajo kakovosti originalnih delov, pa dobavljajo proizvajalci delov „enake kakovosti“.

19.

„Originalni deli ali oprema“ pomenijo dele ali opremo, ki so izdelani v skladu s tehničnimi zahtevami in proizvodnimi standardi, ki jih proizvajalec motornih vozil določi za proizvodnjo delov ali opreme za sestavo zadevnega motornega vozila. To vključuje dele ali opremo, ki so izdelani na isti proizvodni liniji kot ti deli ali oprema. Šteje se, razen če se ne dokaže nasprotno, da so deli originalni deli, če proizvajalec delov potrdi, da ustrezajo kakovosti sestavnih delov, uporabljenih pri sestavi zadevnega vozila, in so bili izdelani v skladu s tehničnimi zahtevami in proizvodnimi standardi, ki jih je določil proizvajalec motornega vozila (glej člen 3(26) Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (14)).

20.

Da se deli lahko štejejo za dele „enake kakovosti“, morajo biti dovolj kakovostni, da njihova uporaba ne ogroža ugleda zadevne pooblaščene mreže. Proizvajalec motornega vozila lahko kot pri drugih standardih selekcije predloži dokaz, da določen rezervni del ne izpolnjuje te zahteve.

21.

Člen 4(e) splošne vertikalne skupinske izjeme določa, da gre za nedopustno omejitev, če sporazum med dobaviteljem sestavnih delov in kupcem, ki te sestavne dele vgrajuje, preprečuje ali omejuje možnost dobavitelja, da bi sestavne dele prodajal končnim uporabnikom, neodvisnim serviserjem in drugim ponudnikom storitev, ki jim kupec ni zaupal popravila ali servisiranja svojega blaga. Člen 5(a), (b) in (c) skupinske izjeme za motorna vozila določa tri dodatne nedopustne omejitve v zvezi s sporazumi o dobavi rezervnih delov.

22.

Člen 5(a) skupinske izjeme za motorna vozila se nanaša na omejitev, s katero se zmanjšuje možnost članov selektivnega distribucijskega sistema, da neodvisnim serviserjem prodajajo rezervne dele za motorna vozila. Ta določba je najpomembnejša za posebno kategorijo rezervnih delov, včasih imenovanih deli blagovne znamke, ki jih je mogoče dobiti le od proizvajalca motornega vozila ali članov njegovih pooblaščenih mrež. Če se dobavitelj in distributer sporazumeta, da se taki deli ne smejo dobavljati neodvisnim serviserjem, bi bili s tem sporazumom taki serviserji verjetno izključeni s trga storitev popravil in vzdrževanja ter kršen člen 53.

23.

Člen 5(b) skupinske izjeme za motorna vozila se nanaša na katero koli neposredno ali posredno omejitev, o kateri se dogovorita dobavitelj rezervnih delov, orodij za popravila ali diagnostične ali druge opreme in proizvajalec motornih vozil ter s katerim se omejujejo možnosti dobavitelja, da to blago prodaja pooblaščenim in/ali neodvisnim distributerjem in serviserjem. Primer mogočih tovrstnih posrednih omejitev so tako imenovane „pogodbe o orodjih“ med dobavitelji sestavnih delov in proizvajalci motornih vozil. V zvezi s tem se je treba sklicevati na Obvestilo Nadzornega organa Efte o presoji nekaterih pogodb o podizvajanju v povezavi s členom 53(1) Sporazuma EGP (15). Za pogodbo, na podlagi katere proizvajalec vozil proizvajalcu sestavnih delov zagotovi orodje, ki je potrebno za proizvodnjo nekaterih sestavnih delov, krije del stroškov razvoja proizvoda ali prispeva potrebne (16) pravice intelektualne lastnine ali znanje in izkušnje ter ne dovoli, da bi se ta prispevek uporabljal za proizvodnjo sestavnih delov za neposredno prodajo na poprodajnih trgih, se člen 53(1) navadno ne uporablja. Po drugi strani pa, če proizvajalec motornih vozil dobavitelja sestavnih delov zaveže k prenosu lastninske pravice na takem orodju, pravic intelektualne lastnine ali znanja in izkušenj, krije le zanemarljiv del stroškov razvoja proizvoda, ali ne prispeva nobenih potrebnih orodij, pravic intelektualne lastnine ali znanja in izkušenj, se zadevni sporazum ne šteje za pravo pogodbo o podizvajanju. Sporazum zato lahko spada na področje uporabe člena 53(1) in se prouči v skladu z določbami skupinskih izjem.

24.

Člen 5(c) skupinske izjeme za motorna vozila se nanaša na omejitev, o kateri se dogovorita proizvajalec motornih vozil, ki uporablja sestavne dele za prvo montažo motornih vozil, in dobavitelj takih sestavnih delov, ki omejuje možnosti dobavitelja, da učinkovito in na vidnem mestu namesti svojo blagovno znamko ali logotip na dobavljene sestavne dele ali rezervne dele. Za izboljšanje izbire potrošnikov bi serviserji in potrošniki morali imeti možnost ugotoviti, kateri rezervni deli drugih dobaviteljev ustrezajo nekemu motornemu vozilu poleg delov, ki nosijo blagovno znamko proizvajalca vozila. Namestitev blagovne znamke ali logotipa na sestavne dele in rezervne dele omogoča lažjo ugotovitev skladnosti nadomestnih delov, ki jih je mogoče dobiti od dobaviteljev originalne opreme. S tem, ko tega ne dovolijo, lahko proizvajalci motornih vozil omejijo trženje delov dobaviteljev originalne opreme in izbiro potrošnikov na način, ki je v nasprotju z določbami člena 53.

25.

Pogodbene stranke vertikalnih sporazumov v sektorju motornih vozil morajo te smernice uporabljati kot dopolnilo splošnim vertikalnim smernicam in v povezavi s temi smernicami pri oceni združljivosti posameznih omejitev s členom 53. V tem oddelku so posebna navodila glede omejevanja prodaje na eno samo blagovno znamko in selektivne distribucije, to pa sta področji, ki imata lahko poseben pomen za ocenjevanje skupine sporazumov iz oddelka II teh smernic.

26.

V skladu s členom 3 skupinske izjeme za motorna vozila v povezavi s členom 5(1)(a) splošne vertikalne skupinske izjeme se lahko dobavitelj motornih vozil in distributer, ki nimata več kot 30-odstotnega deleža na upoštevnem trgu, dogovorita o obveznosti prodaje ene same blagovne znamke, v skladu s katero mora distributer kupovati motorna vozila le od dobavitelja ali od drugih podjetij, ki jih določi dobavitelj, če je trajanje takih prepovedi konkurence omejeno na pet let ali manj. Ista načela veljajo za sporazume med dobavitelji ter njihovimi pooblaščenimi serviserji in/ali distributerji rezervnih delov. Za podaljšanje obveznosti po preteku petih let se zahteva izrecno soglasje obeh pogodbenih strank, poleg tega pa distributerja na koncu petletnega obdobja nič ne sme ovirati pri dokončni odpovedi prepovedi konkurence. Obveznosti prepovedi konkurence niso zajete v skupinskih izjemah, če njihovo trajanje ni določeno ali je daljše od petih let, vendar bi se skupinske izjeme v takih razmerah še naprej uporabljale za preostali del vertikalnega sporazuma. Enako velja za obveznosti prepovedi konkurence, ki jih je mogoče tiho podaljšati po preteku petih let. Ovire, grožnje z odpovedjo pogodbe ali namigi, da bo omejitev prodaje na eno samo blagovno znamko ponovno uvedena še preden bo preteklo dovolj časa, da bi distributer ali novi dobavitelj amortiziral svoje nepovratne naložbe, bi pomenile tiho podaljšanje navedene omejitve.

27.

V skladu s členom 5(1)(c) splošne vertikalne skupinske izjeme skupinska izjema ne velja za neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk posameznih konkurenčnih dobaviteljev. Posebno pozornost je treba nameniti načinu uporabe omejitve prodaje na eno samo blagovno znamko za obstoječe distributerje več blagovnih znamk, da bi zagotovili, da zadevne obveznosti niso del splošne strategije za izključitev konkurence enega ali več posameznih dobaviteljev, zlasti novih ali šibkejših konkurentov. Taki pomisleki zlasti lahko nastanejo, če so preseženi mejni tržni deleži iz odstavka 34 teh smernic in če ima dobavitelj, ki uporablja tako omejitev, na upoštevnem trgu položaj, ki mu omogoča, da pomembno prispeva k splošnemu učinku omejevanja dostopa (17).

28.

Obveznosti prepovedi konkurence v vertikalnih sporazumih ne pomenijo nedopustne omejitve, vendar imajo kljub temu lahko glede na tržne razmere negativne učinke, zaradi katerih se lahko za sporazume začne uporabljati člen 53(1) (18). Tak škodljiv učinek se lahko na primer pojavi, če se ustvarijo ovire za vstop na trg ali širitev, ki izključujejo konkurenčne dobavitelje in škodijo potrošnikom, zlasti z višanjem cen ali omejevanjem izbire proizvodov, nižanjem njihove kakovosti ali zniževanjem stopnje inovativnosti proizvodov.

29.

Vendar imajo lahko obveznosti prepovedi konkurence tudi pozitivne učinke, ki lahko upravičijo uporabo člena 53(3). Zlasti lahko pomagajo odpraviti težavo neupravičenega okoriščanja (free-riding), pri katerem ima en dobavitelj koristi od vlaganj drugega dobavitelja. Dobavitelj lahko na primer vlaga v distributerjeve poslovne prostore, vendar s tem privabi stranke za konkurenčno blagovno znamko, ki je naprodaj v istih poslovnih prostorih. Enako velja za druge vrste vlaganj dobavitelja, ki jih lahko distributer uporabi za prodajo motornih vozil konkurenčnih proizvajalcev, na primer vlaganje v usposabljanje.

30.

Še en pozitiven učinek prepovedi konkurence v sektorju motornih vozil se nanaša na krepitev podobe blagovne znamke in ugleda distribucijske mreže. Takšne omejitve lahko pomagajo ustvariti in ohranjati podobo blagovne znamke, tako da se distributerjem naloži določena enotnost in standardizacija, s čimer se povečata privlačnost blagovne znamke za končnega potrošnika in njena prodaja.

31.

Člen 1(d) splošne vertikalne skupinske izjeme opredeljuje obveznost prepovedi konkurence na naslednji način:

32.

Dobavitelj lahko poleg neposrednih sredstev, ki distributerja zavezujejo k distribuciji njegove blagovne znamke ali znamk, uporabi tudi posredna sredstva z enakim učinkom. V sektorju motornih vozil lahko takšna posredna sredstva vključujejo standarde kakovosti, posebej oblikovane za odvračanje distributerjev od prodaje proizvodov konkurenčnih blagovnih znamk (19), premije, ki so odvisne od distributerjevega soglasja, da bo prodajal izključno eno blagovno znamko, ciljne popuste ali nekatere druge zahteve, kot je zahteva po ustanovitvi ločene pravne osebe za konkurenčno blagovno znamko ali obveznost razstavljanja dodatne konkurenčne blagovne znamke na ločenem razstavnem prostoru na geografski lokaciji, kjer izpolnitev take zahteve ne bi bila gospodarsko upravičena (na primer na redko poseljenih območjih).

33.

V skupinski izjemi iz splošne vertikalne skupinske izjeme so zajete vse oblike neposredne ali posredne prepovedi konkurence, če tržna deleža dobavitelja in distributerja ne presegata 30 %, prepoved konkurence pa ne traja več kot pet let. Vendar lahko celo v primerih, v katerih posamezni sporazumi izpolnjujejo te pogoje, uporaba prepovedi konkurence povzroči protikonkurenčne učinke, ki jih njihovi pozitivni učinki ne odtehtajo. V industriji motornih vozil bi lahko bili taki čisti protikonkurenčni učinki predvsem rezultat kumulativnih učinkov, ki povzročijo omejevanje dostopa na trg konkurenčnim blagovnim znamkam.

34.

V zvezi z distribucijo motornih vozil na ravni prodaje na drobno ni verjetno, da bo prišlo do tovrstnega omejevanja dostopa na trgih, na katerih imajo vsi dobavitelji tržne deleže, manjše od 30 %, in na katerih je skupni delež celotne prodaje motornih vozil, za katera na zadevnem trgu velja obveznost prodaje ene same blagovne znamke (to je skupni vezani tržni delež), manjši od 40 % (20). Če obstaja en dobavitelj, ki nima prevladujočega položaja in katerega tržni delež presega 30 % upoštevnega trga, tržni deleži vseh drugih dobaviteljev pa so manjši od 30 %, je verjetnost nastanka kumulativnih protikonkurenčnih učinkov majhna, če skupni vezani tržni delež ne presega 30 %.

35.

Če sta dostop do upoštevnega trga za prodajo novih motornih vozil in konkurenca na njem resno omejena zaradi kumulativnega učinka vzporednih mrež podobnih vertikalnih sporazumov, ki vsebujejo obveznosti prodaje ene same blagovne znamke, lahko Nadzorni organ Efte, kadar je pristojni nadzorni organ na podlagi člena 56 Sporazuma EGP, v skladu s členom 29 poglavja II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču ugodnost skupinske izjeme odvzame. Sklep o odvzemu se lahko naslovi zlasti na tiste dobavitelje, ki v bistveni meri prispevajo k skupnemu učinku omejevanja dostopa na upoštevnem trgu. Če se ta učinek pojavi na nacionalnem trgu, lahko tudi nacionalni organi zadevne države Efte, pristojni za konkurenco, odvzamejo ugodnost skupinske izjeme v zvezi z zadevnim območjem.

36.

Poleg tega, ko vzporedne mreže sporazumov s podobnimi vertikalnimi omejitvami pokrivajo več kot 50 % trga, lahko Nadzorni organ Efte sprejme priporočilo, s katerim razglasi, da se skupinska izjema ne uporablja za zadevni trg v zvezi s takimi omejitvami (21). Takšne razmere zlasti lahko nastanejo, če kumulativni učinki, ki nastanejo zaradi široke uporabe obveznosti prodaje ene same blagovne znamke, povzročijo škodo potrošnikom na tem trgu.

37.

V zvezi z oceno obveznosti minimalnega nakupa, izračunanih na podlagi distributerjevih skupnih letnih zahtev, je lahko, če nastanejo kumulativni protikonkurenčni učinki, odvzem ugodnosti skupinske izjeme upravičen, tudi če dobavitelj naloži obveznost minimalnega nakupa, nižjo od 80-odstotne omejitve iz člena 1(d) splošne vertikalne skupinske izjeme. Pogodbene stranke morajo proučiti, ali bo zaradi relevantnih dejanskih okoliščin obveznost distributerja, da zagotovi, da določen delež vseh njegovih nakupov motornih vozil nosi blagovno znamko dobavitelja, distributerju preprečila, da prevzame distribucijo ene ali več dodatnih konkurenčnih blagovnih znamk. S tega vidika bi tudi obveznost minimalnega nakupa, nižja od 80 % skupnih letnih nakupov, pomenila obveznost prodaje ene same blagovne znamke, če bi od distributerja, ki bi se odločil za distribucijo nove blagovne znamke konkurenčnega proizvajalca po lastni izbiri, zavezovala k nakupu toliko motornih vozil blagovne znamke, ki jo trenutno prodaja, da bi distributerjeva dejavnost postala nezdržna z gospodarskega vidika (22). Taka obveznost minimalnega nakupa tudi pomeni obveznost prodaje ene same blagovne znamke, če konkurenčnega dobavitelja prisili, da porazdeli svoj predvideni obseg prodaje na danem območju med več distributerjev, kar bi privedlo do podvajanja vlaganj in razdrobljene prodaje.

38.

Pogodbene stranke so lahko pozvane tudi k oceni združljivosti obveznosti prodaje ene same blagovne znamke s pravili o konkurenci v zvezi s sporazumi, ki ne izpolnjujejo pogojev za skupinsko izjemo, ker tržni deleži pogodbenih strank presegajo 30 % ali pa trajanje sporazuma presega pet let. Takšni sporazumi se bodo zato proučevali posamično, da bi lahko določili, ali zanje velja člen 53(1), in če velja, ali je mogoče dokazati, da doseženo povečanje učinkovitosti izravnava morebitne protikonkurenčne učinke. Če je temu tako, potem so morda upravičeni do izjeme iz člena 53(3). Za oceno posameznih primerov se uporabijo splošna načela iz oddelka VI.2.1 splošnih vertikalnih smernic.

39.

Sporazumi, sklenjeni med proizvajalcem motornih vozil ali njegovim uvoznikom na eni ter distributerji rezervnih delov in/ali pooblaščenimi serviserji na drugi strani, ne bodo spadali na področje uporabe skupinskih izjem zlasti, kadar tržni deleži pogodbenih strank presegajo 30-odstotni prag, kar je verjetno pri večini takih sporazumov. Obveznosti prodaje ene same blagovne znamke, ki jih bo treba oceniti v takšnih okoliščinah, vključujejo vse vrste omejitev, ki neposredno in posredno omejujejo možnost distributerjev ali serviserjev, da pridobijo originalne rezervne dele ali rezervne dele enake kakovosti od tretjih oseb. Vendar se obveznost pooblaščenega serviserja, da za garancijska popravila, brezplačno servisiranje in opravljanje opravil zaradi poziva kupcem, naj vrnejo blago s serijsko napako, uporablja originalne rezervne dele, ki jih dobavi proizvajalec motornih vozil, ne bi štela za obveznost prodaje ene same blagovne znamke, ampak za objektivno upravičeno zahtevo.

40.

Tudi za obveznosti prodaje ene same blagovne znamke v pogodbah o distribuciji novih motornih vozil bo potrebna posamična ocena, če trajajo dlje kot pet let in/ali če dobaviteljev tržni delež presega 30 %, kar bi lahko veljalo za nekatere dobavitelje v nekaterih državah EGP. V takšnih okoliščinah pogodbene stranke ne bi smele upoštevati le dobaviteljevega in kupčevega tržnega deleža, ampak tudi skupni vezani tržni delež ter pri tem upoštevati prage, navedene v odstavku 34. Nad temi pragi bodo za oceno posameznih primerov veljala splošna načela iz oddelka VI.2.1 splošnih vertikalnih smernic.

41.

Izven področja uporabe skupinskih izjem se pri oceni obveznosti minimalnega nakupa, izračunanih na podlagi distributerjevih skupnih letnih zahtev, upoštevajo vse relevantne dejanske okoliščine. Zlasti bi obveznost minimalnega nakupa, nižja od 80 % distributerjevih skupnih letnih nakupov, pomenila obveznost prodaje ene same blagovne znamke, če bi njen učinek distributerjem preprečil trgovanje z eno ali več dodatnimi konkurenčnimi blagovnimi znamkami.

42.

Selektivna distribucija je zdaj prevladujoča oblika distribucije v sektorju motornih vozil. Njena uporaba je razširjena pri distribuciji motornih vozil, popravilih in vzdrževanju ter distribuciji rezervnih delov.

43.

Pri izključno kvalitativni selektivni distribuciji so distributerji in serviserji izbrani le na podlagi objektivnih meril, ki jih zahteva narava proizvoda ali storitve, kot so tehnična znanja in spretnosti prodajnega osebja, razporeditev prodajnih prostorov, prodajne tehnike in vrsta prodajne storitve, ki jo zagotavlja distributer (23). Uporaba takih meril ne omejuje neposredno števila distributerjev ali serviserjev, sprejetih v mrežo dobavitelja. Izključno kvalitativna selektivna distribucija na splošno ne spada na področje uporabe člena 53(1) zaradi pomanjkanja protikonkurenčnih učinkov, če so izpolnjeni trije pogoji. Prvič, zaradi značilnosti zadevnega proizvoda je potrebna uporaba selektivne distribucije v smislu, da mora tak sistem ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda pomeniti legitimno zahtevo za ohranitev njegove kakovosti in zagotavljanje njegove pravilne uporabe. Drugič, distributerje ali serviserje je treba izbrati na podlagi objektivnih kvalitativnih meril, ki so enotno določena za vse potencialne preprodajalce in se ne uporabljajo diskriminacijsko. Tretjič, opredeljena merila ne smejo presegati potrebnih okvirov.

44.

Medtem ko kvalitativna selektivna distribucija vključuje izbiro distributerjev ali serviserjev le na podlagi objektivnih meril, ki jih zahtevajo značilnosti proizvoda ali storitve, kvantitativna selekcija vključuje dodatna merila za izbiro, ki bolj neposredno omejujejo potencialno število distributerjev ali serviserjev bodisi z neposredno določitvijo njihovega števila bodisi na primer z zahtevo glede najmanjšega obsega prodaje. Mreže, ki temeljijo na kvantitativnih merilih, se na splošno štejejo za bolj omejevalne od mrež, ki temeljijo le na kvalitativni selekciji, zato je večja verjetnost, da spadajo na področje uporabe člena 53(1).

45.

Če sporazumi o selektivni distribuciji spadajo na področje uporabe člena 53(1), bodo morale pogodbene stranke oceniti, ali so njihovi sporazumi upravičeni do skupinskih izjem ali posamično do izjeme iz člena 53(3).

46.

Skupinski izjemi izvzemata sporazume o selektivni distribuciji, ne glede na to, ali se uporabljajo kvantitativna ali izključno kvalitativna merila za selekcijo, če tržni deleži pogodbenih strank ne presegajo 30 %. Vendar ta izjema velja le, če sporazumi ne vsebujejo nobene od nedopustnih omejitev iz člena 4 splošne vertikalne skupinske izjeme in člena 5 skupinske izjeme za motorna vozila ter nobene od izključenih omejitev iz člena 5 splošne vertikalne skupinske izjeme.

47.

Tri nedopustne omejitve iz splošne vertikalne skupinske izjeme se nanašajo posebej na selektivno distribucijo. V členu 4(b) je kot nedopustna opredeljena omejitev ozemlja ali strank, na katerem oziroma katerim kupec, ki je pogodbena stranka sporazuma, lahko prodaja pogodbeno blago ali storitve, razen omejitve prodaje, ki jo člani sistema selektivne distribucije naložijo nepooblaščenim distributerjem na trgih, na katerih tak sistem deluje. Člen 4(c) za nedopustne opredeljuje sporazume, s katerimi se članom sistema selektivne distribucije, dejavnim na ravni trgovine na drobno, omejuje aktivna ali pasivna prodaja končnim uporabnikom, ne da bi to posegalo v možnost, da se članu sistema prepove poslovanje iz nepooblaščene poslovne enote, medtem ko se člen 4(d) nanaša na omejitev navzkrižnih dobav med distributerji v okviru sistema selektivne distribucije, vključno med distributerji, ki delujejo na različnih ravneh trgovanja. Te tri nedopustne omejitve so posebno pomembne za distribucijo motornih vozil.

48.

Notranji trg potrošnikom omogoča, da kupujejo motorna vozila v drugih državah EGP in izkoristijo razlike v ceni med njimi, Nadzorni organ Efte pa meni, da je zaščita vzporedne trgovine v tem sektorju pomemben cilj politike konkurence. Možnost potrošnikov, da kupujejo blago v drugih državah EGP, je pri motornih vozilih še zlasti pomembna zaradi velike vrednosti tega blaga in neposrednih koristi v obliki nižjih cen, ki jih plačajo potrošniki, ki kupujejo motorna vozila drugje v EGP. Nadzorni organ Efte zato skrbi, da sporazumi o distribuciji ne bi omejili vzporedne trgovine, saj ni mogoče pričakovati, da bi to zadostilo pogojem iz člena 53(3) (24).

49.

Komisija je začela več postopkov zoper proizvajalce motornih vozil zaradi oviranja take trgovine, evropska sodišča pa so njene odločbe večinoma potrdila (25). Izkušnje kažejo, da imajo lahko omejitve vzporedne trgovine več oblik. Dobavitelj lahko na primer izvaja pritisk na distributerje, jim grozi z odpovedjo pogodbe, ne plačuje premij, ne spoštuje garancij motornih vozil, ki jih uvozi potrošnik ali ki se navzkrižno dobavljajo med distributerji s sedežem v različnih državah EGP, ali pusti distributerja bistveno dlje čakati na dobavo identičnega motornega vozila, če ima zadevni potrošnik stalno prebivališče v drugi državi EGP.

50.

Poseben primer posrednih omejitev vzporedne trgovine nastane, ko distributer ne more pridobiti novih motornih vozil z ustreznimi tehničnimi zahtevami, potrebnimi za čezmejno prodajo. V teh posebnih okoliščinah je lahko ugodnost skupinske izjeme odvisna od tega, ali dobavitelj svojim distributerjem zagotovi motorna vozila s tehničnimi zahtevami, povsem enakimi tehničnim zahtevam motornih vozil, ki so naprodaj v drugih državah EGP, za prodajo potrošnikom iz teh držav (tako imenovana „določba o razpoložljivosti“) (26).

51.

Za namene uporabe skupinskih izjem in zlasti v zvezi z uporabo člena 4(c) splošne vertikalne skupinske izjeme pojem „končni uporabniki“ vključuje lizinške družbe. To zlasti pomeni, da distributerjem v selektivnih distribucijskih sistemih ni dovoljeno preprečiti prodaje novih vozil lizinškim družbam po njihovi izbiri. Vendar lahko dobavitelj, ki uporablja selektivno distribucijo, svojim distributerjem prepreči prodajo novih motornih vozil lizinškim družbam, če obstaja preverljivo tveganje, da jih bodo te družbe preprodale, medtem ko so še nova. Dobavitelj od trgovca tako lahko zahteva, da pred prodajo določenemu podjetju preveri veljavne splošne lizinške pogoje in tako potrdi, da je zadevna družba zares lizinška družba in ne nepooblaščen prodajalec. Vendar pa bi se obveznost trgovca, da dobavitelju pred prodajo motornega vozila lizinški družbi zagotovi kopijo vsake lizinške pogodbe, lahko štela za posredno omejevanje prodaje.

52.

Pojem „končni uporabniki“ vključuje tudi potrošnike, ki nakup opravijo prek posrednika. Posrednik je posameznik ali podjetje, ki za imenovanega potrošnika kupi novo motorno vozilo, ne da bi bil član distribucijske mreže. Ti izvajalci imajo pomembno vlogo v sektorju motornih vozil, zlasti ko potrošnikom omogočajo lažji nakup motornih vozil v drugih državah EGP. Dokaz statusa posrednika je treba praviloma izkazati z veljavnim pooblastilom, pridobljenim pred transakcijo, ki vključuje ime in naslov potrošnika. Uporaba interneta kot sredstva za privabljanje strank v zvezi z določenim naborom motornih vozil in zbiranje njihovih elektronskih pooblastil ne vpliva na status posrednika. Posrednike je treba razlikovati od neodvisnih preprodajalcev, ki kupijo motorna vozila za preprodajo in ne delujejo v imenu imenovanih potrošnikov. Neodvisni preprodajalci se za namene skupinskih izjem ne štejejo za končne uporabnike.

53.

Kot je pojasnjeno v odstavku 175 splošnih vertikalnih smernic, so mogoča tveganja za konkurenco, ki jih povzroči selektivna distribucija, zmanjšanje konkurence znotraj ene blagovne znamke ter – zlasti v primeru kumulativnega učinka – omejevanje dostopa nekaterim vrstam distributerjev in lažje dogovarjanje med dobavitelji ali kupci.

54.

Pri ocenjevanju možnih protikonkurenčnih učinkov selektivne distribucije na podlagi člena 53(1) je treba ločevati med izključno kvalitativno selektivno distribucijo in kvantitativno selektivno distribucijo. Kot je poudarjeno v odstavku 43, kvalitativna selektivna distribucija običajno ni zajeta v členu 53(1).

55.

Dejstvo, da mreža sporazumov ni upravičena do skupinske izjeme, ker tržni delež ene ali več pogodbenih strank presega 30-odstotni prag za izjemo, ne pomeni, da so taki sporazumi nezakoniti. Namesto tega jih morajo pogodbene stranke posamično analizirati in preveriti, ali spadajo na področje uporabe člena 53(1), in če spadajo, ali so kljub temu upravičeni do izjeme iz člena 53(3).

56.

V zvezi s posebnostmi distribucije novih motornih vozil kvantitativna selektivna distribucija na splošno izpolnjuje pogoje iz člena 53(3), če tržni deleži pogodbenih strank ne presegajo 40 %. Vendar se morajo pogodbene stranke takih sporazumov zavedati, da obstoj posebnih standardov selekcije lahko vpliva na to, ali njihovi sporazumi zadostijo pogojem, določenim v členu 53(3). Čeprav na primer uporaba določb o lokaciji v sporazumih o selektivni distribuciji za nova motorna vozila, to je sporazumih, ki vsebujejo prepoved članu selektivnega distribucijskega sistema, da posluje iz neavtorizirane poslovne enote, navadno prispeva k večji učinkovitosti z učinkovitejšo logistiko in predvidljivejšo pokritostjo mreže, pa lahko nad temi ugodnostmi prevladajo slabosti, če je tržni delež dobavitelja zelo velik, v teh okoliščinah pa take določbe morda niso upravičene do izjeme iz člena 53(3).

57.

Posebna vprašanja se pojavljajo tudi v zvezi s posamično oceno selektivne distribucije pri pooblaščenih serviserjih. Če obstaja trg (27) za storitve popravil in vzdrževanja, ki je ločen od trga prodaje novih motornih vozil, se ta trg šteje za povezanega z blagovnimi znamkami. Na tem trgu so glavni vir konkurence konkurenčni odnosi med neodvisnimi serviserji in pooblaščenimi serviserji zadevne blagovne znamke.

58.

Neodvisni serviserji zlasti zagotavljajo bistven konkurenčni pritisk, saj se njihovi poslovni modeli in povezani stroški poslovanja razlikujejo od tistih v pooblaščenih mrežah. Poleg tega imajo za razliko od pooblaščenih serviserjev, ki v veliki meri uporabljajo dele, opremljene z blagovno znamko proizvajalca vozil, neodvisne servisne delavnice na splošno bolj prost dostop do drugih blagovnih znamk, kar lastniku motornega vozila omogoča izbiro med konkurenčnimi deli. Glede na to, da se velika večina popravil novejših motornih vozil trenutno opravlja pri pooblaščenih servisnih delavnicah, je poleg tega pomembno, da konkurenca med pooblaščenimi serviserji ostane učinkovita, kar je mogoče doseči samo, če ostane dostop do mrež odprt za nove ponudnike.

59.

Novi pravni okvir Nadzornemu organu Efte in nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, omogoča lažjo zaščito konkurence med neodvisnimi servisnimi delavnicami in pooblaščenimi serviserji ter med člani posamezne mreže pooblaščenih serviserjev. Zlasti zmanjšanje mejnega tržnega deleža za izjemo kvalitativne selektivne distribucije s 100 % na 30 % širi področje, na katerem lahko organi, pristojni za konkurenco, ukrepajo.

60.

Pri oceni konkurenčnega učinka vertikalnih sporazumov na poprodajnih trgih motornih vozil se morajo pogodbene stranke zato zavedati odločenosti Nadzornega organa Efte, da ohrani konkurenco med člani pooblaščenih servisnih mrež samimi ter med temi člani in neodvisnimi serviserji. V ta namen je treba posebno pozornost nameniti trem posebnim vrstam ravnanj, ki lahko omejujejo tako konkurenco, in sicer preprečevanju dostopa neodvisnim serviserjem do tehničnih informacij, zlorabi osnovnih in/ali razširjenih garancij za izključitev neodvisnih serviserjev ali pogojevanju dostopa do pooblaščenih mrež serviserjev z nekvalitativnimi merili.

61.

Naslednji trije pododdelki se sicer nanašajo posebej na selektivno distribucijo, vendar bi enaki učinki nekonkurenčnega omejevanja dostopa lahko izvirali tudi iz drugih vrst vertikalnih sporazumov, ki neposredno ali posredno omejujejo število partnerjev serviserjev, pogodbeno povezanih s proizvajalcem motornih vozil.

62.

Čeprav se na splošno šteje, da izključno kvalitativna selektivna distribucija zaradi pomanjkanja protikonkurenčnih učinkov (28) ne spada na področje uporabe člena 53(1), pa so sporazumi o kvalitativni selektivni distribuciji, sklenjeni s pooblaščenimi serviserji in/ali distributerji rezervnih delov, lahko zajeti v člen 53(1), če na podlagi teh sporazumov ena od pogodbenih strank ravna na način, ki neodvisnim operaterjem omejuje dostop do trga, na primer tako, da jim ne zagotavlja tehničnih informacij o popravilih in vzdrževanju. V tem okviru pojem neodvisnih izvajalcev vključuje neodvisne serviserje, proizvajalce in distributerje rezervnih delov, proizvajalce servisne opreme ali orodij, izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči na cesti, izvajalce, ki ponujajo storitve pregledovanja in preizkušanja, ter izvajalce, ki ponujajo usposabljanje za serviserje.

63.

Dobavitelji svojim pooblaščenim serviserjem zagotavljajo vse tehnične informacije, potrebne za izvajanje popravil in vzdrževanja na motornih vozilih njihove blagovne znamke, in so pogosto edine družbe, ki lahko serviserjem zagotovijo vse potrebne tehnične informacije v zvezi z zadevnimi blagovnimi znamkami. Če dobavitelj v takih okoliščinah neodvisnim izvajalcem ne zagotovi ustreznega dostopa do tehničnih informacij o popravilih in vzdrževanju, značilnih za blagovno znamko, bi se lahko okrepili možni negativni učinki, ki izhajajo iz njegovih sporazumov s pooblaščenimi serviserji in/ali distributerji delov, zaradi česar bi ti sporazumi spadali na področje uporabe člena 53(1).

64.

Poleg tega bi lahko nezadosten dostop do potrebnih tehničnih informacij oslabil tržni položaj neodvisnih izvajalcev, kar bi povzročilo škodo potrošnikom v smislu precejšnjega zmanjšanja izbire rezervnih delov, višjih cen storitev popravljanja in vzdrževanja, manjše izbire servisnih delavnic in potencialnih težav z varnostjo. V takih okoliščinah učinkovitost, za katero bi bilo običajno mogoče pričakovati, da bo izhajala iz sporazumov o pooblaščenih popravilih in distribuciji rezervnih delov, ne bi bila zadostna, da bi izničila te protikonkurenčne učinke, zadevni sporazumi pa zato ne bi izpolnjevali pogojev iz člena 53(3).

65.

Akt iz točke 1 Priloge II k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 (29)) o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter akt iz točke 45zt Priloge II k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (30)) o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil določata sistem razširjanja informacij o popravilih in vzdrževanju v zvezi z osebnimi vozili, danimi na trg po 1. septembru 2009. Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (31) in iz nje izhajajoči izvedbeni ukrepi določajo tak sistem za gospodarska vozila, dana na trg po 1. januarju 2013. Nadzorni organ Efte bo pri oceni primerov, kjer obstaja sum zadržanja informacij o popravilu in vzdrževanju v zvezi z motornimi vozili, danimi na trg pred navedenima datuma, upošteval ta akta. Pri proučevanju, ali bi zadržanje določene informacije lahko privedlo do tega, da bi zadevni sporazumi spadali na področje uporabe člena 53(1), je treba upoštevati več dejavnikov, vključno z naslednjimi:

66.

Tehnološki napredek pomeni, da je pojem tehničnih informacij spremenljiv. Posebni primeri tehničnih informacij trenutno vključujejo programsko opremo, kode napak in druge parametre, vključno s posodobitvami, ki so potrebne za delo na elektronskih krmilnih enotah za vzpostavitev ali obnovitev nastavitev, ki jih priporoča dobavitelj, identifikacijske številke motornih vozil ali druge metode identifikacije motornih vozil, kataloge rezervnih delov, postopke popravljanja in vzdrževanja, delovne rešitve, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj in se nanašajo na težave, ki običajno prizadenejo določen model ali serijo, in pozive kupcem k vračilu vozil ter druga obvestila, v katerih so opredeljena popravila, ki se lahko brezplačno opravijo znotraj pooblaščene servisne mreže. Za tehnične informacije se štejejo tudi kode delov in vse druge informacije, ki so potrebne za določitev ustreznega rezervnega dela znamke proizvajalca za vgradnjo v posamezno motorno vozilo (to je del, ki bi ga za popravilo zadevnega motornega vozila proizvajalec vozil na splošno dobavil članom svojih pooblaščenih servisnih mrež) (35). Seznami postavk iz člena 6(2) akta iz točke 1 Priloge II k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 715/2007) in Uredbe (ES) št. 595/2009, ki še ni vključena v Sporazum EGP, je treba uporabljati tudi kot navodilo glede tega, kaj Nadzorni organ Efte šteje za tehnične informacije za namene uporabe člena 53.

67.

Način zagotavljanja tehničnih informacij je prav tako pomemben za ocenjevanje združljivosti sporazumov o pooblaščenem servisiranju s členom 53. Dostop je treba omogočiti na zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja; informacije je treba zagotoviti v uporabni obliki, cena, ki se zanje zaračuna, pa s tem, da se pri njeni določitvi ne upošteva obseg, v katerem neodvisni izvajalec uporablja te informacije, ne sme odvračati od dostopa do njih. Od dobavitelja motornih vozil je treba zahtevati, naj neodvisnim izvajalcem omogoči dostop do tehničnih informacij o novih motornih vozilih hkrati s pooblaščenimi serviserji in da neodvisnih izvajalcev ne sme zavezovati k nakupu obsežnejših informacij, kakor jih potrebujejo za opravljanje zadevnega dela. Vendar pa člen 53 dobavitelja ne zavezuje k zagotavljanju tehničnih informacij v standardizirani obliki ali prek opredeljenega tehničnega sistema, na primer z upoštevanjem standardov CEN/ISO in standardizirane oblike OASIS, kot predvidevajo akt iz točke 1 Priloge II k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 715/2007) in Uredba Komisije (ES) št. 295/2009 z dne 18. marca 2009 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo (36) ter podobna pravila klasifikacije.

68.

Zgornji razmisleki se nanašajo tudi na razpoložljivost orodij in usposabljanja za neodvisne izvajalce. V tej zvezi „orodja“ vključujejo elektronska diagnostična in druga orodja za popravila, vključno s povezano programsko opremo in njenimi rednimi posodobitvami ter poprodajnimi storitvami za takšna orodja.

69.

Kvalitativna selektivna distribucija lahko prav tako spada na področje uporabe člena 53(1), če dobavitelj in člani njegove pooblaščene mreže popravila nekaterih kategorij vozil eksplicitno ali implicitno omejijo na člane pooblaščene mreže. Do tega lahko na primer pride, če se garancijo proizvajalca kupcu, ki je bodisi osnovna bodisi razširjena, pogojuje s tem, da mora končni uporabnik vsa servisna in vzdrževalna dela, ki niso zajeta v garanciji, opraviti v okviru pooblaščenih servisnih mrež. Enako velja za garancijske pogoje, ki zahtevajo uporabo rezervnih delov proizvajalčeve blagovne znamke za menjave, za katere ne velja garancija. Prav tako se zdi dvomljivo, da bi sporazumi o selektivni distribuciji, ki vključujejo takšne prakse, potrošnikom lahko prinesli koristi na tak način, da bi bili zadevni sporazumi upravičeni do izjeme iz člena 53(3). Če pa dobavitelj upravičeno zavrne spoštovanje garancijskega zahtevka, ker so okoliščine, ki so privedle do zadevnega zahtevka, vzročno povezane z nezmožnostjo serviserja, da pravilno opravi posamezno popravilo ali vzdrževanje, oziroma z uporabo rezervnih delov slabše kakovosti, to ne bo vplivalo na združljivost dobaviteljevih sporazumov o servisiranju s pravili o konkurenci.

70.

Konkurenca med pooblaščenimi in neodvisnimi serviserji ni edina oblika konkurence, ki jo je treba upoštevati pri analizi združljivosti sporazumov o pooblaščenem servisiranju s členom 53. Pogodbene stranke morajo oceniti tudi obseg, v katerem si lahko pooblaščeni serviserji v zadevni mreži konkurirajo. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki spodbujajo to konkurenco, se nanaša na pogoje dostopa do mreže, oblikovane na podlagi standardnih sporazumov za pooblaščene serviserje. Zaradi na splošno močne tržne vloge mrež pooblaščenih serviserjev, njihovega posebnega pomena za lastnike novejših motornih vozil in dejstva, da potrošniki niso pripravljeni potovati daleč za popravilo svojih avtomobilov, je po mnenju Nadzornega organa Efte pomembno, da je dostop do pooblaščenih servisnih mrež na splošno odprt vsem podjetjem, ki izpolnjujejo opredeljena kvalitativna merila. Če se bo za izbor kandidatov uporabljala kvantitativna selekcija, bo sporazum verjetno spadal na področje uporabe člena 53(1).

71.

Poseben primer se pojavi, ko morajo pooblaščeni serviserji na podlagi sporazumov prodajati tudi nova motorna vozila. Taki sporazumi verjetno spadajo na področje uporabe člena 53(1), saj narava pogodbenih storitev ne zahteva zadevne obveznosti. Glede uveljavljenih blagovnih znamk sporazumi, ki vsebujejo tako obveznost, navadno tudi ne bi bili upravičeni do izjeme iz člena 53(3), saj bi bil učinek huda omejitev dostopa do pooblaščene servisne mreže, kar bi zmanjšalo konkurenco, ne da bi potrošnikom prineslo ustrezne koristi. Vendar bi morda v nekaterih primerih dobavitelj, ki želi vpeljati blagovno znamko na poseben geografski trg, sprva težko pritegnil distributerje, ki bi bili pripravljeni izvesti potrebna vlaganja, če ne bi bili prepričani, da se ne bodo spopadali s konkurenco „samostojnih“ pooblaščenih serviserjev, ki se poskušajo neupravičeno okoristiti s temi začetnimi vlaganji. V teh okoliščinah bi pogodbena povezava teh dveh dejavnosti za omejeno obdobje spodbudno vplivala na konkurenco na trgu prodaje motornih vozil, saj bi omogočila uvedbo nove blagovne znamke na trg, pri čemer ne bi vplivala na potencialni trg popravil, povezan z blagovno znamko, ki sploh ne bi obstajal, če motornih vozil ne bi bilo mogoče prodajati. Zato ni verjetno, da bi zadevni sporazumi spadali na področje uporabe člena 53(1).