1. 

Preteklo je več kot sedemnajst let, odkar je Konsortium Südtiroler Baumschuler, katerega naslednica je družba Schniga GmbH (v nadaljevanju: Schniga), pri Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (USRS) vložil prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti. ( 2 ) Šlo je za sorto jabolka Gala Schnitzer in do zdaj še ni bilo mogoče dokončno odločiti, ali mora ta urad prijavo sprejeti ali zavrniti.

2. 

Pristojni oddelek USRS je 26. februarja 2007 podelil žlahtniteljsko pravico za sorto jabolka Gala Schnitzer, ( 3 ) potem ko je ocenil, da se dovolj razlikuje od sorte Baigent, katere obstoj je v ugovoru zoper novo registracijo uveljavljal njen imetnik (družba Brookfield). Vendar je odbor za pritožbe USRS 21. novembra 2007 odločbo z dne 26. februarja 2007 razveljavil zaradi nekaterih napak v postopku.

3. 

Odločba odbora za pritožbe z dne 21. novembra 2007 se je izpodbijala pred Splošnim sodiščem, ta pa jo je v svoji sodbi z dne 13. septembra 2010 razveljavil. ( 4 )

4. 

Ko je sodba Splošnega sodišča z dne 13. septembra 2010 postala pravnomočna (saj je Sodišče vloženo pritožbo zavrnilo), ( 5 ) je odbor za pritožbe USRS moral ponovno preučiti ugovor zoper odločbo oddelka z dne 26. februarja 2007.

5. 

V obeh odločbah z dne 20. septembra 2013 ( 6 ) je odbor za pritožbe USRS ponovno razveljavil odločbo z dne 26. februarja 2007, in sicer ponovno iz razlogov, ki se nanašajo predvsem na postopek.

6. 

Družba Schniga je izpodbijala ti odločbi odbora za pritožbe pred Splošnim sodiščem, ki ju je tokrat potrdilo s sodbo z dne 10. septembra 2015, Schniga/USRS – Brookfield New Zealand in Elaris (Gala Schnitzer) ( 7 ) (v nadaljevanju: izpodbijana sodba), zoper katero je sedaj vložena pritožba.

7. 

Sodišče torej že drugič odloča o sporu glede iste rastlinske sorte, ki se bolj kot na vsebinske vidike (torej na razlike med obema vrstama jabolk) osredotoča na postopkovne vidike. Preskušanje genskega materiala, od katerega je precej odvisna ugotovitev razločljivosti rastlinske sorte, je ključno za to, ali bo USRS podelil ali zavrnil žlahtniteljsko pravico. Zato je ureditev načina, kako je treba opraviti navedeno preskušanje, pravno pomembna.

8. 

Družba Schniga si prizadeva doseči želeno varstvo pravice na sorti jabolka Gala Schnitzer, za katero šteje, da je nova, nespremenljiva in razločljiva zaradi širine prog kot odločilne inovativne lastnosti. Vendar v sporni sodbi Splošno sodišče, potem ko je potrdilo odločbi odbora za pritožbe, ni priznalo zadevnega varstva, če povzamem, zaradi: (a) neupoštevanja nekaterih smernic za preskušanje ratione temporis in (b) domnevno pretirane omejitve pooblastil predsednika USRS.

9.

V skladu s členom 6 se žlahtniteljske pravice v Skupnosti podelijo sortam, ki so razločljive, izenačene, nespremenljive in nove. Od teh meril se prva tri v španščini označujejo s kratico DHE, ki izhaja iz začetnic zadevnih lastnosti. ( 9 )

10.

V skladu s členom 7(1) za sorto velja, da je razločljiva, če jo je po izražanju lastnosti, ki izvirajo iz nekega genotipa ali kombinacije genotipov, mogoče razločiti od katere koli druge sorte, ki je splošno znana na dan prijave.

11.

Preostala merila izenačenosti, nespremenljivosti in novosti so urejeni v členih 8, 9 oziroma 10 Uredbe št. 2100/94.

12.

Izpolnjevanje meril DHE se v vsakem posameznem primeru preverja s preskušanjem, ki se izvaja v skladu s členoma 55 in 56 Uredbe št. 2100/94.

13.

Člen 55(1) te uredbe določa:

„1. Če ni na osnovi pregleda v skladu s členoma 53 in 54 ugotovljen noben zadržek za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, urad poskrbi za preskušanje glede izpolnjevanja pogojev iz členov 7, 8 in 9 [merila DHE]; tega opravi pristojni urad ali več uradov v najmanj eni državi članici […]“.

14.

Člen 56(2) določa:

„2.   Opravljanje preskušanja mora biti v skladu s smernicami za poskuse, ki jih izda upravni svet, ali z navodili urada.“

15.

Te smernice na splošno opisujejo rastlinski material, ki se zahteva za preskušanje, podrobnosti o poskusih, metode, ki se uporabijo, ugotovitve, združevanje sort v skupine, na katerih se izvajajo poskusi, in tabelo lastnosti, ki so predmet preskušanja. V okviru preskušanja se rastline prijavljene sorte gojijo poleg referenčnih sort, za katere USRS in določeni center za preskušanje štejeta, da so najbližje prvonavedeni sorti, glede na tehnični opis, ki je del prijave za pridobitev žlahtniteljske pravice.

16.

V členu 22, naslovljenem „Določitev smernic za preskušanje“, je določeno:

„1.   Na predlog predsednika urada upravni svet izda smernice za preskušanje. V Uradnem listu [USRS], ki je naveden v členu 87 te uredbe, se objavi datum in vrsto, ki jo te smernice zadevajo.

2.   Če upravni svet ne izda smernic za preskušanje, jih lahko začasno določi predsednik urada. Začasne smernice prenehajo veljati z dnem, ko upravni svet izda smernice. Kadar začasne smernice predsednika urada odstopajo od smernic upravnega sveta, to ne vpliva na preskušanje, ki se je začelo pred izdajo smernic upravnega sveta; upravni svet se lahko odloči drugače, če tako določajo okoliščine.“ ( 11 )

17.

Člen 23, naslovljen „Pooblastila predsednika urada“, določa:

„1.   Kadar upravni svet izda smernice za preskušanje, ima pooblastilo, da predsednik urada lahko doda dodatne značilnosti in njihovo izražanje v zvezi s sorto.

2.   Kadar predsednik urada uporabi pooblastila iz odstavka 1, se člen 22(2) te uredbe uporablja smiselno.“

18.

Protokol USRS TP/14/1 določa smernice za preskušanje sort jabolk vrste Malus Mill. Dokler ni bil sprejet, glede teh sort ni bilo tovrstnih načel niti splošnih navodil v smislu Uredbe št. 2100/94. V skladu z ustaljeno prakso na področju preskušanja je USRS presojal merila DHE sort na podlagi splošnih smernic in tehničnih smernic Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (v nadaljevanju: UPOV), ki je medvladna organizacija, ustanovljena z Mednarodno konvencijo za varstvo novih sort rastlin. ( 13 )

19.

V skladu s točko III.3. Protokola USRS TP/14/1 se pri preverjanju DHE in pri pripravi opisov uporabljajo lastnosti, omenjene v prilogi I.

20.

Vendar je v skladu s točko III.5. Protokola USRS TP/14/1 minimalno trajanje poskusov (neodvisne rastne dobe) običajno vsaj dva zadovoljiva pridelka sadja. Točka IV dodaja, da lahko prijavljene sorte izpolnijo merila DHE po dveh rastnih dobah, vendar so v nekaterih primerih potrebne tri dobe.

21.

Točka III.6. Protokola USRS TP/14/1 določa, da lahko prijavitelji uveljavljajo bodisi v tehničnem vprašalniku bodisi med poskusom, da ima prijavljena sorta lastnost, ki bi lahko bila koristna pri ugotavljanju razločljivosti. Če je taka zahteva podana in je podprta z zanesljivimi tehničnimi podatki, se lahko opravi preskušanje, če se lahko pripravi tehnično sprejemljiv postopek preskušanja. Poleg tega se izvedejo posebni poskusi s soglasjem predsednika USRS, če je malo verjetno, da se bo razločljivost dokazala zgolj na podlagi lastnosti, naštetih v protokolu.

22.

UPOV, ki se ji je Evropska unija pridružila 29. julija 2005, je sprejela določeno število protokolov in smernic, ki so pomembni za ta spor. Natančneje, dokument UPOV TG/1/3 z naslovom „Splošna predstavitev preskušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ter priprava usklajenih opisov novih rastlinskih sort“ z dne 19. aprila 2002 (v nadaljevanju: Protokol UPOV TG/1/3) je temeljni predpis za vse smernice UPOV v zvezi s preskušanjem DHE.

23.

Cilj Protokola UPOV TG/1/3 je razviden iz točke 1.2.:

„Namen tega dokumenta […] in vrste povezanih dokumentov, v katerih so opredeljeni postopki smernic za poskuse, […] je določiti načela, ki se uporabijo pri preskušanju DHE.

[…] Določitev teh načel zagotavlja, da se nove rastlinske sorte preskušajo usklajeno v vseh državah članicah Unije.“

24.

V točki 1.3. Protokola UPOV TG/1/3 je navedeno:

„Edine obveznosti, ki zavezujejo države članice Unije, so navedene v besedilu Konvencije UPOV, tega dokumenta pa se ne sme razlagati na način, ki ne bi bil skladen z aktom, ki je upošteven v primeru zadevne države članice Unije.“

25.

Točka 4.2.3., drugi stavek, Protokola UPOV TG/1/3 določa:

„Lastnosti, vključene v posamezne smernice za preskušanje, niso nujno izčrpno naštete in se lahko določijo dodatne lastnosti, če se to šteje za koristno in lastnosti izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje.“

26.

V zvezi z upoštevnimi lastnostmi točka 6.2. tega protokola določa:

„Med upoštevne lastnosti neke sorte spadajo vsaj vse tiste lastnosti, ki se uporabijo za preskušanje DHE ali ki so del opisa sorte, pripravljenega na datum podelitve žlahtniteljske pravice za to sorto. Zato je mogoče vsako očitno lastnost šteti za upoštevno ne glede na to, ali je navedena v smernicah za preskušanje ali ne.“

27.

V zvezi s preskušanjem nespremenljivosti točka 7.2. določa:

„Med upoštevne oziroma bistvene lastnosti spadajo vsaj vse tiste lastnosti, ki se uporabijo za preskušanje DHE ali ki so del opisa sorte, pripravljenega na datum podelitve žlahtniteljske pravice za to sorto. Zato je mogoče upoštevati vse očitne lastnosti ne glede na to, ali so navedene v smernicah za preskušanje ali ne.“

28.

Za jabolka se uporabljajo smernice TG/14/8 za opravljanje preskušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti z dne 20. oktobra 1995, ki jih je določil UPOV za sorto Malus Mill (v nadaljevanju: Protokol UPOV TG/14/8).

29.

Protokol UPOV TG/14/9 z dne 6. aprila 2005 določa nove smernice za preskušanje DHE za vse sorte jabolk Malus domestica Borkh, razen za tiste, ki se uporabljajo samo za podlago ali kot okrasne sorte. ( 14 ) Razpredelnica lastnosti iz točke 7 Protokola UPOV TG/14/9 vključuje lastnost št. 40 pod rubriko „Sadež: širina prog“, ki je ni bilo v razpredelnici lastnosti, ki je v prilogi k Protokolu UPOV TG/14/8.

30.

Zapletena dejstva, ki so bila povod za spor, so opisana v točkah od 22 do 43 izpodbijane sodbe. Povzeta so v nadaljevanju.

31.

Prijava za žlahtniteljsko pravico za sorto jabolk vrste Malus Mill z imenom Gala Schnitzer (v nadaljevanju: prijavljena sorta) je bila pri USRS vložena 18. januarja 1999. ( 15 ) Ta urad je en mesec po tem pri centru za preskušanje Bundessortenamt (nemški zvezni urad za rastlinske sorte, v nadaljevanju: BSA) naročil preskušanje prijavljene sorte v skladu s členom 55(1) Uredbe št. 2100/94. Za primerjavo je bila uporabljena sorta Baigent (v nadaljevanju: referenčna sorta) zaradi podobnosti s prijavljeno sorto.

32.

Ker je bil material, ki ga je predložila družba Schniga, nosilec virusa, je bilo preskušanje leta 2001 prekinjeno, in sicer do pomladi 2002, ko je navedeno podjetje na zahtevo predložilo nov zdrav material. Preskušanje je bilo opravljeno v letih 2003 in 2004.

33.

BSA je v dopisu z dne 18. januarja 2005 USRS obvestil, da je poslal predhodno poročilo o preskušanju DHE prijavljene sorte, za katero je menil, da se razlikuje od referenčne sorte zaradi lastnosti, ki ni navedena v Protokolu USRS TP/14/1, in sicer „cvet: obarvanost baze prašnične niti (po dehiscenci prašnic)“. Prav tako je navedel, da so bili predloženi dokazi v podkrepitev tega, da je ta lastnost dovolj izenačena, ponovljiva in izkazuje dovolj razlik med sortami, zaradi česar je razločljiva.

34.

USRS je 7. februarja 2005 družbi Schniga poslal predhodno poročilo, v katero je dodal opombo „brez posebnih pripomb“. BSA je 19. decembra 2005 na družbo Schniga in USRS naslovil končno poročilo o preskušanju. Iz točk 16 in 17 navedenega poročila je razvidno, da je primerjava prijavljene sorte z referenčno sorto pokazala, da ima prva široke proge (opomba 7), druga pa ozke ali srednje proge (opomba 4). V poročilu je prav tako potrjeno, da je ta presoja temeljila na presoji dodatne lastnosti „Sadež: širina prog“, ki ustreza lastnosti št. 40 Protokola UPOV TG/14/9 (v nadaljevanju: sporna dodatna lastnost). USRS je v zvezi s tem pripomnil, da sporna dodatna lastnost ni navedena v Protokolu USRS TP/14/1 niti v Protokolu UPOV TG/14/8.

35.

Urad je z dopisom z dne 24. januarja 2006 BSA obvestil, da so bile v končnem poročilu o preskušanju navedene napačne smernice za poskuse in da se kot podlaga za navedeno poročilo ne bi smel uporabiti Protokol USRS TP/14/1, temveč Protokol UPOV TG/14/8, ki je veljal na datum sprejetja odločbe o preskušanju prijavljene sorte (januar 1999).

36.

BSA je 9. februarja 2006 USRS poslal spremenjeno različico končnega poročila o preskušanju, v katerem je bilo v točki 17 navedeno:

„Sorta je bila preskušana v skladu s [Protokolom UPOV] TG/14/8 iz leta 1995. Sorta je bila opisana na podlagi razpredelnice lastnosti iz [Protokola] USRS TP/14/1 z dne 27. marca 2003, ki je začel veljati med obdobjem preskušanja, zaradi česar je lahko [prijavljena] sorta del referenčne zbirke sort s poznejšo prednostno pravico. Sorta je razločljiva, nespremenljiva in izenačena v smislu obeh [Protokolov].“

37.

Družbi Brookfield in Elaris – prva imetnica licence, ki izhaja iz žlahtniteljske pravice za sorto Baigent, in druga imetnica te pravice – sta 5. maja 2006 pri USRS na podlagi člena 59 Uredbe št. 2100/94 vložili ugovor zoper podelitev žlahtniteljske pravice za sorto Gala Schnitzer, pri čemer sta se sklicevali na prejšnji žlahtniteljski pravici za sorto Baigent.

38.

Razlogi, ki sta jih navedli družbi Brookfield in Elaris, so se na eni strani nanašali na pravico, priznani družbi Schniga, da ponovno predloži rastlinski material brez virusa, medtem ko bi USRS moral zavrniti njeno prvotno prijavo, in na drugi na to, da se prijavljena sorta ni dovolj razlikovala od referenčne sorte.

39.

Predsednik USRS je z odločbo z dne 14. decembra 2006 dovolil uporabo sporne dodatne lastnosti za razlikovanje med prijavljeno in referenčno sorto. ( 16 ) Odločba je izrecno temeljila na členu 23 Uredbe št. 1239/95.

40.

Oddelek USRS, pristojen za odločanje o ugovorih zoper podelitev žlahtniteljske pravice, je z odločbo z dne 26. februarja 2007 podelil zahtevano pravico za prijavljeno sorto in zavrnil ugovora. Zlasti je priznal, da je „iz tehničnih razlogov“ upravičeno upošteval sporno dodatno lastnost, čeprav ni navedena v protokolih, ki sta veljala na datum vložitve prijave za žlahtniteljsko pravico.

41.

Odbor za pritožbe USRS je ugodil pritožbi družb Brookfield in Elaris zoper odločbo z dne 26. februarja 2007 in razveljavil odločitve, ki jih je vsebovala, ter zavrnil prijavo za žlahtniteljsko pravico. Menil je, da člen 61(1)(b) Uredbe št. 2100/94 ne omogoča uradu, da družbi Schniga dovoli predložitev novega materiala.

42.

Družba Schniga je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razveljavitev odločbe odbora za pritožbe z dne 21. novembra 2007. Tožbi je bilo ugodeno s sodbo z dne 13. decembra 2010, ( 17 ) zaradi česar je bila navedena odločba razveljavljena.

43.

Odbor za pritožbe je nato moral ponovno preučiti pritožbo z vidika razločljivosti prijavljene sorte v primerjavi z referenčno sorto.

44.

Odbor za pritožbe je tokrat (drugič) odločil, da je BSA s presojo sporne dodatne lastnosti pri preskušanju kršil točko III.3 Protokola USRS TP/14/1 iz teh razlogov: (a) nobeden od veljavnih protokolov niti njune ustrezne smernice za poskuse, to je UPOV TG/14/8 (iz leta 1995) in USRS TP/14/1 (iz leta 1993), ni navajal navedene lastnosti; (b) družba Schniga niti v tehničnem vprašalniku niti med obdobjem preskušanja ni prosila, da se ta lastnost upošteva; (c) BSA ni omenil sporne dodatne lastnosti v svojem dopisovanju z USRS in jo je navedel prvič v končnem poročilu o preskušanju, nato pa je bila omenjena v odločbi predsednika Urada z dne 14. decembra 2006; in (d) pri tej odločbi z dne 14. decembra 2006, s katero se je dovolila retroaktivna uporaba navedene lastnosti, je šlo za bistveno kršitev, saj je bila sprejeta 12 mesecev po končnem poročilu in ni bila utemeljena z vidika člena 22(2) Uredbe št. 1239/95.

45.

Poleg tega se je odbor za pritožbe skliceval na svojo odločbo v zadevi Jewel (A 010/2008), ( 18 ) v kateri je odločil, da uporaba dodatne lastnosti zahteva predhodno soglasje predsednika USRS zaradi pravne varnosti, objektivnosti pri obravnavanju prijav in predvidljivosti ravnanja udeleženih strani.

46.

Kot očitno kršitev Protokolov UPOV TG/1/3 in TG/14/8 je opredelil tudi to, da je BSA preskušanje sporne dodatne lastnosti izvedel v enem letu, medtem ko bi bilo treba tako preskušanje za preverjanje izenačenosti in nespremenljivosti sort jabolk izvajati – glede na protokola – vsaj dve zaporedni rastni dobi.

47.

Odbor za pritožbe je sklenil, da zakonsko ni mogoče šteti, da se prijavljena sorta razlikuje od referenčne.

48.

Družba Schniga je s tožbo, ki jo je 10. februarja 2014 vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, izpodbijala obe odločbi odbora za pritožbe.

49.

Družba Schniga je glede utemeljenosti navedla samo en tožbeni razlog, razdeljen na dva dela: v prvem delu je navedla kršitev členov 7 in 56(2) Uredbe št. 2100/94, ker odbor za pritožbe ni upošteval sporne dodatne lastnosti, ki je bila ugotovljena med preskušanjem, v nasprotju s seznamom lastnosti v tehničnih protokolih UPOV, ki niso izčrpni, kot izhaja iz smernic za poskuse Protokola UPOV TG/1/3. Družba Schniga poleg tega meni, da sta se z odločbama kršila člen 22(2) in člen 23(1) in (2) Uredbe o izvedbi, ker sta temeljili na napačnem razumevanju diskrecijske pravice predsednika USRS na tem področju in se je z njima kršila tako pravica do poštenega sojenja kot tudi materialnopravna pravica do pridobitve žlahtniteljske pravice, ki jo zagotavljajo členi od 7 do 10 Uredbe št. 2100/94.

50.

V drugem delu tožbenega razloga je družba Schniga zatrjevala, da je v odločbah zmotno ugotovljeno, da preskušanje, ki se je na prijavljeni sorti opravljalo eno leto, namesto dve, ni pravilno.

51.

Splošno sodišče je zavrnilo tožbo družbe Schniga. V zvezi s prvim tožbenim razlogom je menilo:

52.

Splošno sodišče je po tem, ko je zavrnilo prvi del tožbe, drugi del štelo za brezpredmeten. Kljub temu je zaradi celovitosti podalo še nekaj pojasnil, ( 23 ) v skladu s katerimi opravljanje preskušanja (v zvezi s sporno dodatno lastnostjo) v samo enem letu pomeni kršitev točk III.5. in IV Protokola USRS TP/14/1 ter točke 5.3.3.1.1 Protokola UPOV TG/1/3.

53.

Zato je Splošno sodišče zavrnilo tožbo za razveljavitev in družbi Schniga naložilo plačilo stroškov.

54.

Pritožba družbe Schniga je bila vložena v sodnem tajništvu Sodišča 23. novembra 2015, odgovori USRS ter družb Brookfield in Elaris na pritožbo pa 2. oziroma 3. februarja 2016.

55.

Družba Schniga Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in plačilo stroškov naloži Uradu.

56.

USRS, ki se ne strinja z odločbama svojega odbora za pritožbe, ki ju je Splošno sodišče potrdilo, prav tako Sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in odredi, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

57.

Družbi Brookfield in Elaris Sodišču predlagata, naj pritožbo zavrne in družbi Schniga naloži plačilo stroškov.

58.

Obravnave, ki je potekala 24. novembra 2016, so se udeležili družba Schniga, USRS in družba Brookfield.

59.

Družba Schniga utemeljuje edini pritožbeni razlog s kršitvijo členov 7 in 56 Uredbe št. 2100/94 v povezavi s členoma 22 in 23 Uredbe št. 1239/95. Njena utemeljitev temelji na treh očitkih Splošnemu sodišču, in sicer, (a) da ne pozna prave funkcije smernic za poskuse in protokolov; (b) da je napačno opredelilo pravno naravo navedenih smernic in protokolov; in (c) da je pri njihovi uporabi storilo napake.

60.

Družba Schniga v zvezi s smernicami za poskuse in protokoli trdi, da se oblikujejo z namenom pojasniti način, kako je treba opraviti preskušanje, in zahteve, ki jih mora izpolnjevati rastlinski material, ki je predmet preskušanja. Z opredelitvijo smernic naj bi se skušalo uskladiti preskušanje novih rastlinskih sort v državah članicah UPOV. S tem preskušanjem naj bi se dokazalo, da upoštevne lastnosti ne izhajajo iz okoljskih razmer ali pogojev pridelave, temveč genske strukture sorte.

61.

Družba Schniga meni, da točka 6.2. Protokola UPOV TG/1/3 ( 24 ) vsekakor omogoča, da se presojajo vse očitne lastnosti, saj ne zahteva, da so navedene v smernicah za poskuse v okviru preskušanja. Iz tega sklepa, da niti Uredba št. 2100/94, niti Konvencija UPOV iz leta 1991, niti smernice za poskuse, niti protokoli ne obvezujejo USRS, da v preskušanje ne vključi še drugih lastnosti, ki niso zajete z zadevnim seznamom protokola ali veljavnih smernic za poskuse.

62.

V zvezi s pravno naravo smernic za poskuse in protokolov družba Schniga izpodbijani sodbi očita, da jih je izenačila (v točkah 74 in 75) z zavezujočimi pravnimi pravili. Po njenem mnenju ne zaslužijo take opredelitve, temveč jih je treba opredeliti kot smernice o načinu, kako mora uprava ravnati, tako da dajo na voljo tehnične informacije o usklajenem preskušanju DHE.

63.

Družba Schniga meni, da te smernice za poskuse ne morejo nasprotovati podelitvi pravice, če prijavljena sorta izpolnjuje zahteve iz člena 6 Uredbe št. 2100/94. V zvezi s tem poudarja, da lastnosti, ki so navedene v smernicah za poskuse v okviru preskušanja, niso izčrpne in da se smejo dodati druge, če je to koristno in če izpolnjujejo zahtevane pogoje. ( 25 ) Poleg tega poudarja potrebno prožnost, ki jo ima na podlagi smernic za poskuse iz UPOV TG/14/8 ( 26 ) in Protokola USRS TP/14/1 ( 27 ) USRS, da ugotovi, ali so določene lastnosti lahko upoštevne in v katerem primeru so upoštevne, ter da jih vključi na koncu preskušanja.

64.

V zvezi z napakami pri uporabi smernic za poskuse in protokolov družba Schniga Splošnemu sodišču očita, ( 28 ) da je štelo, da se Protokol USRS TP/14/1 lahko uporabi za prijavo, ki je bila vložena, preden je začel veljati. Člen 22(2) Izvedbene uredbe določa, da to, da upravni svet sprejme smernice za poskuse in da zato začasne smernice predsednika USRS prenehajo učinkovati, ne vpliva – če se oboje smernice med seboj razlikujejo – na preskušanje, ki je bilo izvedeno pred izdajo smernic navedenega sveta. Zato smernice za poskuse UPOV TG/14/8 veljajo še naprej za preskušanje, ki je že bilo opravljeno na prijavljeni sorti.

65.

Družba Schniga dodaja, da se je Splošno sodišče poleg tega izognilo drugemu stavku točke 7.2. smernic za poskuse UPOV TG/1/3, v skladu s katero je treba upoštevati vse očitne lastnosti ne glede na to, ali so navedene v smernicah za poskuse v okviru preskušanja ali ne. S tem elementom naj bi bilo podprto njeno mnenje glede pooblastila predsednika USRS, da upošteva katero koli lastnost, s katero je mogoče opisati razločljivost prijavljene sorte.

66.

Nazadnje družba Schniga dodaja, in sicer v nasprotju z mnenjem odbora za pritožbe, ki se mu pridružuje Splošno sodišče, ( 29 ) da ni predpisov, ki bi USRS, kot izvajalcu preskušanja, nalagali obveznost, da v določenem trenutku izda obvestilo o lastnostih, katerih vključitev v opis sorte bo predlagal. Sicer pa niti smernice za poskuse UPOV TP/14/1 ne določajo nobenega roka za vključitev dodatnih lastnosti in njihovega izražanja v zvezi s sorto. Zato se ne sme zahtevati, kot je to storilo Splošno sodišče, ( 30 ) predhodnega soglasja predsednika USRS, kar je tudi bolj v skladu s široko diskrecijsko pravico, ki je priznana temu uradu.

67.

USRS se strinja s trditvijo družbe Schniga in poudarja naravo pravil protokolov in smernic za poskuse, ki so praktična in ne pravna. Njihov „samozavezujoči“ učinek bi bil očiten samo v zvezi s „pogoji preskušanja, kot so prijavljeni rastlinski material in sam pojem preskušanja“, ( 31 ) zato da se zagotavlja enakost obravnavanja, torej, da bi se vse prijavljene sorte ocenjevale pod enakimi pogoji pridelave.

68.

USRS poudarja, da objava obvestil o protokolih, zlasti pa o Protokolu USRS TP/14/1, vsebuje opozorilo, da sprejetje protokola ne vpliva na preskušanja, ki so se začela pred odločbo o odobritvi protokola, če ni določeno drugače.

69.

USRS meni, da je mogoče primernost vključitve dodatnih lastnosti oceniti šele na koncu preskušanja, kar naj bi še podkrepilo argument, da mora predsednik tega urada imeti možnost, da upošteva dodatno lastnost prijavljene sorte v katerem koli trenutku postopka pred podelitvijo pravice.

70.

Družbi Brookfield in Elaris zavračata očitek, da je bilo pravo v izpodbijani sodbi napačno uporabljeno. Glede zavezujoče narave Protokola USRS TP/14/1 in hierarhije norm med protokoli USRS in protokoli UPOV menita, da so v skladu s členom 56(2) Uredbe št. 2100/94 smernice za poskuse v okviru preskušanja pravna pravila, katerih neupoštevanje pomeni kršitev te določbe. Glede na to, da naj bi bili protokoli in smernice za poskuse, ki jih pripravi ta mednarodna organizacija, na podlagi točke 1.3. UPOV TG/1/3 priporočila in naj torej ne bi imeli zavezujoče pravne narave, naj bi iz tega sledil sklep, da imajo protokoli USRS prednost pred protokoli UPOV.

71.

V zvezi z uporabo Protokola USRS TP/14/1 ratione temporis družbi Brookfield in Elaris trdita, da trenutek, ki določi postopkovni okvir, ki velja za prijavo za žlahtniteljsko pravico Skupnosti, ni datum njene vložitve, temveč dejanski začetek preskušanja. Iz spisa naj bi izhajalo, da je BSA izvajal zadevne preizkuse DHE v letih 2004 in 2005, torej, ko je Protokol USRS TP/14/1 že veljal.

72.

Nazadnje družbi Brookfield in Elaris menita, da Protokol USRS TP/14/1 zelo jasno predpisuje, kako upoštevati dodatne lastnosti. V skladu z njegovo točko III.3 naj bi se preizkusi DHE lahko sklicevali le na razločevalne lastnosti, navedene v Prilogi I, predsednik pa mora dovoliti, da se lahko upošteva dodatna lastnost po izvedbi preskušanja. Poleg tega naj bi iz točke III.6 istega protokola izhajalo, da sta pogoja za upoštevanje posebne lastnosti, da je prijavitelj prej uradno zaprosil, naj se izvede poseben preizkus, in sicer kateri koli preizkus katere koli dodatne lastnosti, ter soglasje predsednika.

73.

Čeprav se očitek družbe Schniga in USRS nanaša na tri elemente, o katerih se razpravlja v izpodbijani sodbi (protokol, ki se uporabi, njegova zavezujoča narava in njegovo razmerje do smernic UPOV), bi očitno zadostovalo, če bi se sprejele njune trditve glede uporabe Protokola USRS TP/14/1 ratione temporis, da bi se ugotovila napačna uporaba prava, ki jo oba očitata Splošnemu sodišču. Vendar je primerno, da se pred obravnavo njegove uporabe ratione temporis analizira pravno zavezujoča narava tega protokola.

74.

Splošno sodišče je protokole USRS opredelilo kot pravne norme, pri čemer je izhajalo predvsem iz: (a) dejstva, da se člen 56(2) Uredbe št. 2100/94 sklicuje nanje kot na smernice za preskušanje; (b) njihove objave v Uradnem listu USRS in (c) samoomejevanja Urada v zvezi z njegovo široko diskrecijsko pravico. Družba Schniga pa meni, da gre zgolj za tehnične informacije glede načina opravljanja preskušanja.

75.

Za razrešitev spora glede normativne narave tehničnih pravil, ki so del prava Unije (v tem primeru zaradi napotitve v Uredbi št. 2100/94), je treba upoštevati naslednje elemente presoje: (a) USRS je agencija Unije, ki je pooblaščena, da sprejema lastne smernice, ( 32 ) v skladu s katerimi je treba opravljati preskušanja; (b) smernice za poskuse je treba objaviti v Uradnem listu USRS ( 33 ) zaradi zagotavljanja boljše pravne varnosti; in (c) besedilo napotila iz člena 56(2) Uredbe št. 2100/94 potrjuje, da je treba preskušanja nujno uskladiti s smernicami, ki jih izda upravni svet USRS.

76.

Menim, da so ti trije elementi presoje v prid temu, da se smernicam, protokolom in smernicam za poskuse, ki jih sprejme upravni svet USRS v zvezi z opravljanjem preskušanja, prizna pravna narava (in v tem istem smislu zavezujoča narava vsaj za samo upravo). Splošno sodišče torej pri presoji ni napačno uporabilo prava.

77.

Vendar se ne strinjam s Splošnim sodiščem glede posledic omejitve diskrecijske pravice, ki bi si jih v skladu s sodbo moral USRS sam naložiti s sprejemanjem smernic. ( 34 ) Menim, da te smernice – ravno zato, ker imajo pravno naravo, zaradi česar je treba spoštovati načelo hierarhije norm – ne morejo veljavno omejiti pooblastila, ki ga ima predsednik USRS, da vključi dodatno lastnost. Glede na to, da je to pooblastilo urejeno s hierarhično višjimi pravnimi normami (in sicer s členoma 22 in 23 Uredbe o izvedbi), morajo biti smernice v skladu z njimi.

78.

Izpodbijana sodba se zgleduje po sodni praksi Sodišča v zvezi s samoomejevalno močjo smernic na področju konkurenčnega prava in prava državnih pomoči. ( 35 ) Vendar smernic, ki jih Komisija objavi v zvezi z izvajanjem členov 101 PDEU, 102 PDEU in 107 PDEU (v katerih dejansko pojasnjuje, kako bo izvajala svojo diskrecijsko pravico pri neposredni uporabi teh členov na konkretne primere) ni mogoče primerjati s smernicami USRS, ki so standardi, namenjeni nacionalnim organom, ki so pooblaščeni za usklajeno opravljanje preskušanj. V tem zadnjem primeru USRS ne opiše, kako bo izvajal svojo diskrecijsko pravico pri opravljanju svojih funkcij, ki mu jo je Sodišče priznalo glede na znanstveno in tehnično zapletenost, ki je značilna za pogoje preskušanja prijav za žlahtniteljsko pravico, ( 36 ) niti ne poudarja načina, kako bo izvajal svojo presojo pri podelitvi ali zavrnitvi žlahtniteljskih pravic.

79.

Pravna narava smernic, kljub njihovi nedvomno tehnični naravi, je torej sestavni del sistema, v katerem veljajo splošna pravna načela, kot je hierarhija norm, kar onemogoči protislovje med njimi in normami hierarhično višjega ranga, kot sta člena 22 in 23 Izvedbene uredbe. Zato te smernice ne morejo posegati v pooblastila predsednika USRS niti mu preprečiti, da v konkretnem primeru presoja dodatno lastnost, tako kot je storil v tej zadevi.

80.

V zvezi z možnostjo uporabe Protokola USRS TP/14/1 ratione temporis se mi zdi kritika izpodbijane sodbe od družbe Schniga in USRS tehtna.

81.

Modro je bilo poudarjeno, da so merila časovne uporabe novih predpisov del splošnih načel prava Unije in konec koncev izhajajo iz skupnih tradicij držav članic. ( 37 )

82.

Sodišče je v tem okviru odločilo, da se novo pravno pravilo uporablja od začetka veljavnosti akta, v katerem je vsebovano, da se sicer ne uporablja za pravne položaje, ki so nastali in se v celoti končali med veljavnostjo starega predpisa, vendar se uporablja za njihove prihodnje učinke in nove pravne položaje. Kot izjemo od tega načela in ob upoštevanju načela prepovedi retroaktivnosti pravnih aktov sprejema samo primere, v katerih so novemu pravilu dodane posebne določbe, ki izrecno določajo njegovo časovno veljavnost. ( 38 )

83.

V zvezi s postopkovnimi pravili je v sodni praksi sprejeto stališče, da se uporabljajo na dan začetka njihove veljavnosti. Vendar to ne velja za pravila materialnega prava, ki se običajno razlagajo tako, da se nanašajo na položaje, ki so nastali pred začetkom njihove veljavnosti, samo če iz njihovega besedila, ciljev ali strukture jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek. ( 39 )

84.

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče po tem, ko je spomnilo na to sodno prakso, podprlo takojšnjo veljavnost postopkovnih določb Protokola USRS TP/14/1, na katere je odbor za pritožbe oprl svojo odločitev. ( 40 )

85.

Vendar se s to presojo ne strinjam in se pridružujem družbi Schniga in USRS glede razlage člena 22(2) Izvedbene uredbe. Ta določba uvaja načelo prepovedi retroaktivnosti odločb, ki jih sprejme upravni svet, če odstopajo od začasnih odločb, ki jih izda predsednik USRS, za „preskušanje, ki se je začelo pred izdajo [odločbe] upravnega sveta“. ( 41 )

86.

Poleg tega je Urad v pritožbi zatrjeval, da je v obvestilih o objavi protokolov (tudi USRS TP/14/1) izrecna navedba, da protokol ne bo vplival na preskušanje, ki se je začelo pred potrditvijo (protokola), razen če ni določeno drugače. ( 42 )

87.

Čeprav Protokol USRS TP/14/1 pravzaprav ne vsebuje izrecnih omejitev glede časovne uporabljivosti (v njem ni nobene posebne določbe v tem smislu), ker gre za normo, ki lahko vpliva na tretje osebe, zadostuje, da se z objavo da jasno vedeti, da ne velja za postopke, ki so v teku. Tovrstna informacija zadostuje, da začne učinkovati ena od izjem od načela takojšnje veljavnosti postopkovnih pravil, ki so bile vpeljane s sodno prakso Sodišča.

88.

Tako oba elementa (torej člen 22(2) Izvedbene uredbe in objava smernic s strani USRS) kažeta na to, da v skladu z namenom zakonodajalca in ravnanjem Urada nova pravila, ki jih USRS sprejeme za preskušanja, ne veljajo za preskušanja, ki so že v teku. ( 43 )

89.

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da Protokola USRS TP/14/1 ni bilo mogoče uporabiti v tem sporu, kar pomeni, da je treba trditev v tem smislu iz prvega dela pritožbenega razloga sprejeti. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je potrdilo odločbo odbora za pritožbe, ki je uporabil navedeni protokol.

90.

Glede na pravkar ugotovljeno ni treba obravnavati vsebine tretjega argumenta prvega dela pritožbenega razloga v zvezi z domnevno prednostjo protokolov USRS pred protokoli, ki jih pripravi UPOV. ( 44 ) Če se sprejme, da se v obravnavani zadevi Protokol USRS TP/14/1 iz časovnih razlogov ne uporabi, postane spor glede tega vprašanja brezpredmeten.

91.

Tudi drugi del edinega pritožbenega razloga je treba sprejeti in menim, da bi njegovo sprejetje prispevalo k temu, da bi se z večjo gotovostjo razmejile pristojnosti predsednika USRS. Poleg tega bi zaradi tega lahko analiza prejšnjega razloga postala nepotrebna, saj bi se potrdila veljavnost odločbe predsednika USRS z dne 14. decembra 2006, celo v okviru ureditve iz Protokola USRS TP/14/1. Naj spomnim, da so se s to odločitvijo, s katero se je odobrila uporaba sporne dodatne lastnosti za razlikovanje med prijavljeno in referenčno sorto (pri čemer se je kot pravna podlaga uporabil ravno člen 23 Uredbe št. 1239/95), odprla vrata za podelitev žlahtniteljske pravice Skupnosti prijavljeni sorti.

92.

Z izpodbijano sodbo sta se podprli odločbi odbora za pritožbe, v skladu s katerima to, da predsednik USRS presoja dodatno lastnost, pomeni kršitev točke III.3 Protokola USRS TP/14/1. Poleg tega je Splošno sodišče poudarilo, da če bi se priznalo, da se lahko dodajo nove lastnosti, bi to v skladu s členom 23 Izvedbene uredbe zahtevalo predhodno soglasje predsednika USRS zaradi zagotavljanja pravne varnosti, objektivnosti pri obravnavanju prijav in predvidljivosti ravnanja vseh zadevnih oseb. ( 45 )

93.

Družba Schniga in Urad bi lahko uspela s kritikami tega dela izpodbijane sodbe, ( 46 ) če bi bila razlaga Splošnega sodišča v nasprotju ali ne bi bila združljiva s pravilnim razumevanjem pooblastil predsednika v skladu s členom 23 v povezavi s členom 22 Izvedbene uredbe. Zato je treba preučiti tako navedena pooblastila kot tudi način njihovega izvajanja.

94.

Funkcija predsednika USRS je pravno urejena predvsem v členu 42 Uredbe št. 2100/94. Poleg klasičnih nalog, ki jih ima vsak vodilni organ upravnega organa (v zvezi z njegovo dejavnostjo, zaposlenimi in proračunom), ( 47 ) izstopa naloga, da sprejme „vse potrebne ukrepe, ( 48 ) vključno s sprejemanjem notranjih upravnih navodil in objavljanjem obvestil, da zagotavlja delovanje urada“ ter da „[u]pravnemu svetu […] predloži predlog sprememb k tej uredbi, k določbam iz členov 113 in 114[ ( 49 ) ] ali h katerim koli drugim predpisom, ki zadevajo žlahtniteljske pravice v Skupnosti“. ( 50 )

95.

Člen 22(2) Uredbe o izvedbi predsednika pooblašča, da na predlog upravnega sveta sprejme začasne odločbe ( 51 ) o smernicah za izvajanje poskusov, če tega že ni storil upravni svet, ki je za to pristojni organ. ( 52 ) Člen 23 iste uredbe zavezuje upravni svet, da pooblasti predsednika urada, da doda dodatne „značilnosti in njihovo izražanje v zvezi s sorto“.

96.

Možnost, da predsednik Urada vključi dodatne lastnosti, je treba presojati glede na sodno prakso Sodišča, ki je USRS priznalo široko polje proste presoje pri izvajanju njegovih nalog zaradi znanstvene in tehnične zapletenosti pogojev preskušanja prijav, ki je značilna za delo USRS. ( 53 )

97.

Kot je zastopnik Urada navedel na obravnavi, se poleg tega postopek za podelitev žlahtniteljskih pravic Skupnosti razlikuje od postopka za druge pravice intelektualne lastnine ravno zato, ker temelji na preučevanju predmeta, ki ga je mogoče patentirati, poleg tega pa gre za živ material, kar pomeni, da je podvržen razvoju v sorazmerno dolgem obdobju, med katerim je oziroma je lahko predmet sprememb, ki so pomembne za podelitev navedene pravice. Kar je še razlog več, da se poveča prožnost polja proste presoje v zvezi s tehničnimi vprašanji o lastnostih oziroma značilnostih rastlinskega materiala, ki je predmet analize.

98.

Člen 56(2) Uredbe št. 2100/94 določa, da je treba pri preskušanju upoštevati smernice, ki jih je za poskuse odobril upravni svet, in navodila Urada (kar velja za USRS oziroma za druge pooblaščene organe). Menim, da lahko predsednik, ki ima v skladu s členom 42 iste uredbe pooblastilo, da izda navodila, to stori tudi v okviru preskušanja, zaradi česar je treba skupaj z navedenim širokim poljem proste presoje ugotoviti, da ima pooblastilo, da sprejme dodatna merila.

99.

Vendar tudi če „interna navodila“ predsednika ne morejo imeti takega obsega, pa pooblastilo, da „doda dodatne značilnosti in njihovo izražanje v zvezi s sorto“, ostane neokrnjeno v skladu s členom 23 Izvedbene uredbe. To pooblastilo je treba vsekakor upoštevati, tako da ga mora upravni svet, ko odobri odločbo o smernicah, nujno priznati („pooblasti“).

100.

Predsednik ne ostane brez tega pooblastila, da sprejme dodatna merila, če ga je v posameznem primeru upravni svet pozabil pooblastiti ali v drugih podobnih okoliščinah. Dober dokaz zgoraj navedenega je, da člen 23(2) napotuje na člen 22(2) Uredbe o izvedbi, v skladu s katerim lahko predsednik sprejme vsaj začasne odločbe o dodatnih lastnostih.

101.

Ta razlaga pristojnosti predsednika je na eni strani v skladu s širokim poljem proste presoje, ki ga ima pri izvajanju svojih nalog, na drugi pa je najbolj v skladu z načeli, ki jih vsebuje Protokol UPOV TG/1/3 in po katerih se pri svojem delovanju zgleduje tudi Evropska unija, kot članica te mednarodne organizacije. V bistvu celo trdim, da je člen 23 Izvedbene uredbe na evropski ravni izraz točke 4.2.3. navedenega protokola, ( 54 ) ki določa potrebno prožnost, zato da se lastnosti iz smernic ne štejejo za izčrpno naštete ter da se sprejmejo dodatne lastnosti, tudi tiste, ki se ugotovijo med preskušanjem.

102.

Če povzamem, na podlagi predstavljenega sklepam, da je predsednik pooblaščen za sprejemanje dodatnih meril in da to pooblastilo izhaja neposredno iz uredb št. 2100/94 in št. 1239/95 ne glede na to, ali je Protokol USRS TP/14/1 veljal ali ne. Smernice ne smejo omejiti pooblastila, ki je zakonsko določeno in izvedeno v navedenih uredbah, katerega višji rang glede na protokole in smernice za poskuse ni sporen.

103.

Za konec naj navedem, da družba Schniga in USRS upravičeno opozarjata, da ne obstaja nobeno pravilo, ki bi določalo trenutek, ko mora predsednik sprejeti odločitev o vključitvi dodatnih lastnosti. Zato kritike, ki so v zvezi s tem navedene v izpodbijani sodbi, niso utemeljene. ( 55 ) Res je, da zamuda pri sprejemanju navedene odločbe v tem primeru (skoraj 12 mesecev) verjetno ni bila ena boljših upravnih praks, vendar ni neveljavna, saj v normah, ki se uporabijo, ni nobene določbe o rokih.

104.

Zato je tudi drugi del pritožbenega razloga utemeljen.

105.

Ugoditev pritožbenemu razlogu povzroči razveljavitev izpodbijane sodbe v delu, v katerem sta bili potrjeni odločbi odbora za pritožbe. Zato logično sledi, da je treba razveljaviti tudi ti odločbi.

106.

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča, lahko navedeno sodišče v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča, samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje. Vendar menim, da zadeva ni v takem položaju, zlasti ker so v izpodbijani sodbi premisleki o drugem delu pritožbenega razloga, ki ga navaja družba Schniga in ki ga je Splošno sodišče opredelilo kot brezpredmeten, navedeni zgolj „zaradi izčrpnosti“, nimajo pa narave odločbe. Glede na to, da v takih okoliščinah tožeča stranka ne bi niti mogla izpodbijati teh premislekov v pritožbi, ( 56 ) je primerno, da se zadeva vrne na stopnjo, od koder izvirata razveljavljeni odločbi. Vem, da zaradi neizmerno dolgega trajanja tega spora (ki sem ga omenil na začetku teh sklepnih predlogov), rešitev ni zadovoljiva, vendar ne vem, kako bi se ji izognil.

107.

Nazadnje mora Sodišče zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe odločiti tudi o stroških postopka na prvi stopnji. V skladu s členom 137(1) v povezavi s členom 184(2) Poslovnika Sodišča bi bilo treba USRS naložiti plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, saj bi bilo treba odločbi njegovega odbora za pritožbe razveljaviti in je tako predlagala pritožnica. Ker pa je Urad interveniral v podporo stališča družbe Schniga, in sicer tudi na prvi stopnji, ni mogoče vztrajati pri tem, da so bili njegovi zahtevki zavrnjeni. Zato vsaka stranka nosi svoje stroške.

108.

Glede na zgornje razlogovanje Sodišču predlagam, naj odloči: