—

za Loutfi Management Propriété intellectuelle SARL P. Péters, odvetnik,

—

za AMJ Meatproducts NV in Halalsupply NV C. Dekoninck in K. Roox, odvetnika,

—

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

—

za finsko vlado H. Leppo, agentka,

—

za Evropsko komisijo F. Wilman in F. Bulst, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 78, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Loutfi Management Propriété intellectuelle SARL (v nadaljevanju: Loutfi) na eni strani ter družbama AMJ Meatproducts NV (v nadaljevanju: Meatproducts) in Halalsupply NV (v nadaljevanju: Halalsupply) na drugi zaradi domnevne kršitve dveh znamk Skupnosti, ki jih je registrirala družba Loutfi.

3

Člen 9(1) Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Pravice iz blagovne znamke Skupnosti“, določa pravice, ki so podeljene imetniku znamke Skupnosti. Ta člen določa:

„Blagovna znamka Skupnosti daje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo:

[…]“

4

Družba Loufti je imetnica teh znamk Skupnosti:

—

znamka Skupnosti št. 10217198, prijavljena 24. avgusta 2011 in registrirana 8. januarja 2012, za proizvode iz razreda 29 (med njimi meso, ribe, perutnina in divjačina) in razreda 30 (med njimi sladkor, kruh, pecivo in med) v smislu Nicejskega aranžmaja za spodaj navedeni znak v kombinaciji rdeče, bele in zelene barve:

5

Družba Meatproducts je 3. novembra 2011, ko se je še imenovala „Deko Vleeswarenfabriek“, prijavila znamko Benelux EL BAINA za proizvode iz:

6

Znamka EL BAINA je bila registrirana 10. februarja 2012 pod št. 909776, obsega pa spodaj navedeni znak brez barvne kombinacije (v nadaljevanju: obravnavani znak):

7

Družba Halalsupply je prevzela podjetje Meatproducts, vključno z njegovim portfeljem znamk.

8

Družba Loutfi je pri predsedniku rechtbank van koophandel te Brussel (gospodarsko sodišče v Bruslju) predlagala izvršbo zaradi ponarejanja na podlagi člena 9(1)(a) in (b) Uredbe št. 207/2009, zlasti zato, da se „družbama Deko, Halalsupply in vsakomur, ki ima v posesti proizvode[, ki se prodajajo pod znamko EL BAINA], njihovo embalažo in pripadajoče dokumente, ob zagrozitvi periodične denarne kazni prepove njihovo odtujitev“.

9

Temu predlogu je bilo ugodeno s sklepom z dne 5. aprila 2012.

10

Predsednik rechtbank van koophandel te Brussel je na predlog družb Meatproducts in Halalsupply s sklepom z dne 31. julija 2012 odredil razveljavitev ukrepov zavarovanja, ki so bili predmet sklepa z dne 5. aprila 2012.

11

Družba Loutfi je pri hof van beroep te Brussel (pritožbeno sodišče v Bruslju) vložila pritožbo zoper sklep z dne 31. julija 2012.

12

Predložitveno sodišče v sodbi med drugim navaja, da se obravnavani znak nanaša na enake proizvode ali vsaj podobne proizvode kot so tisti, za katere sta registrirani znamki Skupnosti.

13

Predložitveno sodišče poleg tega navaja, da so proizvodi, ki jih prodajajo družbe Loutfi ter Meatproducts in Halalsupply, proizvodi „halal“, ki so pripravljeni v skladu z obredom, ki ga določa muslimanska veroizpoved, in so zato namenjeni predvsem muslimanski javnosti.

14

Na podlagi tega predložitveno sodišče sklepa, da je treba upoštevno javnost v obravnavani zadevi opredeliti kot javnost, sestavljeno iz muslimanskih potrošnikov arabskega izvora, ki kupujejo živila „halal“ v Evropski uniji in ki imajo vsaj osnovno pisno znanje arabskega jezika.

15

Predložitveno sodišče ugotavlja, da besedni elementi „EL BNINA“, „EL BENNA“ in „EL BAINA“, ki so arabski izrazi, napisani v latinici, prevladujejo tako v znamkah Skupnosti kot v obravnavanem znaku, kar velja tudi za besedne elemente v arabski pisavi, čeprav so zadnjenavedeni nekoliko manj prevladujoči od prvih.

16

Predložitveno sodišče poleg tega poudarja, da so si arabske besede v latinici in v arabski pisavi na obeh znamkah Skupnosti in na obravnavanem znaku sicer podobne z vizualnega vidika, vendar se izgovarjava teh besed v tem jeziku bistveno razlikuje, prav tako pa njihov pomen. Pri tem predložitveno sodišče navaja, da v navedenem jeziku „el benna“ pomeni „okus“, „el bnina“„sladkost“ in „el baina“„vid“.

17

Ob upoštevanju vseh teh elementov predložitveno sodišče ugotavlja, da se preizkus verjetnosti morebitne zmede med znamkama Skupnosti in obravnavanim znakom lahko razlikuje glede na to, ali se upošteva pomen in izgovarjava besednih elementov v arabskem jeziku, ki so prisotni tako v latinici kot v arabski pisavi in vsebovani v obeh znamkah Skupnosti ter v obravnavanem znaku.

18

V teh okoliščinah je hof van beroep te Brussel prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 9(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ob upoštevanju členov 21 in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da pri presoji verjetnosti zmede glede znamke Skupnosti, v kateri prevladuje ena arabska beseda, in znaka, v katerem prevladuje druga, vendar vizualno podobna arabska beseda, pristojna sodišča v državah članicah smejo ali celo morajo preučiti in upoštevati razliko v izgovarjavi in pomenu teh besed, čeprav arabščina ni uradni jezik Unije in držav članic?“

19

Predložitveno sodišče želi z vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 9(1)(b) Uredbe št. 207/209 razlagati tako, da se pri presoji verjetnosti morebitne zmede med znamko Skupnosti in znakom – ki zajemata enake ali podobne proizvode ter vsebujeta arabsko besedo, ki prevladuje v latinici in v arabski pisavi, pri čemer sta ti besedi z vizualnega vidika podobni – v okoliščinah, v katerih ima upoštevna javnost znamke Skupnosti in zadevnega znaka osnovno znanje pisnega arabskega jezika, lahko upoštevata ali morata upoštevati pomen in izgovarjava teh besed.

20

Najprej je treba poudariti, da se Uredba št. 207/2009 in, natančneje, njen člen 9(1)(b), ne sklicuje na uporabo nobenega jezika ali na uporabo določene pisave, ki bi se morala upoštevati pri presoji verjetnosti morebitne zmede v javnosti.

21

Verjetnost zmede je treba presoditi zlasti glede na dojemanje upoštevne javnosti, ki jo sestavljajo povprečni potrošniki teh proizvodov ali storitev, ki so običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni (glej v tem smislu sodbo Henkel/UUNT, C‑456/01 P in C‑457/01 P, EU:C:2004:258, točka 35 in navedena sodna praksa).

22

Določitev upoštevne javnosti in ugotovitev enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, označenih z blagovnima znamkama in z obravnavanim znakom, izhajata iz presoje dejstev, ki jo mora opraviti nacionalno sodišče. V obravnavanem primeru je predložitveno sodišče ugotovilo, da je treba upoštevno javnost opredeliti kot javnost, sestavljeno iz muslimanskih potrošnikov arabskega izvora, ki kupujejo živila „halal“ v Uniji in ki imajo vsaj osnovno pisno znanje arabskega jezika. Kot je razvidno iz točke 12 te sodbe je poleg tega ugotovilo enakost ali vsaj podobnost proizvodov, označenih z znamkama Skupnosti in z obravnavanim znakom.

23

Glede verjetnosti morebitne zmede v javnosti glede znamk Skupnosti in obravnavanega znaka je treba v skladu s sodno prakso Sodišča obstoj take zmede presoditi celovito ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov posameznega primera. Ta presoja zajema predvsem vidno, fonetično ali pojmovno primerjavo nasprotujočih si znakov, zlasti ob upoštevanju njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej v tem smislu sodbi Aceites del Sur-Coosur/Koipe, C‑498/07 P, EU:C:2009:503, točki 59 in 60, in XXXLutz Marken/UUNT, C‑306/11 P, EU:C:2012:401, točka 39).

24

V obravnavanem primeru je predložitveno sodišče ugotovilo, da so v znamkah Skupnosti in v obravnavanem znaku prevladujoči besedni elementi „EL BNINA“„EL BENNA“ in „EL BAINA“, v manjši meri pa tudi besede v arabski pisavi. Poudarilo je tudi, da so si ti besedni elementi z vizualnega vidika sicer nekoliko podobni, vendar je iz listin, ki sta jih pri njem predložili družbi Meatproducts in Halalsupply, razvidno, da se izgovarjava in pomen navedenih besednih elementov bistveno razlikuje.

25

Iz zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da je treba te razlike na fonetični in pojmovni ravni upoštevati, sicer bi bila presoja verjetnosti zmede le delna in zato pri tem ne bi bil upoštevan celoten vtis, ki ga znamki Skupnosti in obravnavani znak naredita na upoštevno javnost.

26

Zato je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 9(1)(b) Uredbe št. 207/209 razlagati tako, da se morata pri presoji verjetnosti morebitne zmede glede znamke Skupnosti in znaka – ki zajemata enake ali podobne proizvode ter vsebujeta arabsko besedo, ki prevladuje v latinici in v arabski pisavi, pri čemer sta ti besedi z vizualnega vidika podobni – v okoliščinah, v katerih ima upoštevna javnost znamke Skupnosti in zadevnega znaka osnovno znanje pisnega arabskega jezika, upoštevati pomen in izgovarjava teh besed.

27

Ker je odgovor na vprašanje za predhodno odločanje mogoče razbrati iz besedila Uredbe št. 207/2009 in s tem povezane sodne prakse Sodišča, ni treba preučiti morebitnih učinkov določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na navedeni odgovor.

28

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 9(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o znamki Skupnosti je treba razlagati tako, da se morata pri presoji verjetnosti morebitne zmede glede znamke Skupnosti in znaka – ki zajemata enake ali podobne proizvode ter vsebujeta arabsko besedo, ki prevladuje v latinici in v arabski pisavi, pri čemer sta ti besedi z vizualnega vidika podobni – v okoliščinah, v katerih ima upoštevna javnost znamke Skupnosti in zadevnega znaka osnovno znanje pisnega arabskega jezika, upoštevati pomen in izgovarjava teh besed.