25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/3

—

je Evropska unija utemeljena na skupnih vrednotah in splošnih pravnih načelih, določenih v členih 1 do 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki pomenijo novo stopnjo v oblikovanju vse tesnejše zveze med evropskimi narodi,

—

je izobraževalna politika pomembna za spodbujanje vključenosti in spoštovanja različnosti v Evropski uniji (EU),

—

se vključujoče šolstvo odziva na različne potrebe vseh učencev pri formalnem, neformalnem in priložnostnem učenju, da bi jih spodbudilo k usmeritvi v kakovostno izobraževanje,

—

različnost v evropski družbi prinaša tako priložnosti kot tudi izzive za izobraževalni sistem in sistem usposabljanja, zato je treba bolj opozarjati na spodbujanje vključevanja in skupne vrednote, da bi olajšali sobivanje različnih kulturnih identitet v mirni in demokratični Evropi,

—

bo različnosti v Evropi v prihodnje še več, zato se je resnično treba boriti proti vsem oblikam nestrpnosti in socialne izključenosti, ki prizadenejo tako evropske državljane kot tudi priseljence, zlasti tiste, ki so prispeli pred kratkim,

—

spodbujanje enotnosti v različnosti pri politikah izobraževanja in usposabljanja, tudi glede na 60. obletnico rimskih pogodb iz leta 1957, je ključni element na poti k oblikovanju vključujoče družbe;

—

da je treba z izobraževanjem in usposabljanjem spodbujati vključujočo različnost, ki omogoča dostop do kakovostnega izobraževanja za vse, učencem pa približati socialne, državljanske in medkulturne vrline ter tako okrepiti, utrditi in spodbujati demokratične vrednote EU, temeljne pravice, socialno vključenost in nediskriminacijo ter aktivno državljanstvo,

—

da bi si bilo treba prizadevati za vključujoče kakovostno izobraževanje, ki bo imelo vseživljenjsko razsežnost in bo zajemalo vse vidike izobraževanja. Dostopno bi moralo biti vsem učencem vseh starosti, tudi tistim, ki so v težavnejšem položaju, kot so npr. učenci s posebnimi potrebami ali invalidi, učenci iz socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin, z migrantskim ozadjem ali z geografsko prikrajšanih ali v vojni razdejanih območij, ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

—

kot je navedeno v cilju trajnostnega razvoja št. 4, ki so ga sprejeli ZN, glede zagotavljanja vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja za vse, bi moralo kakovostno izobraževanje in usposabljanje vsem učencem omogočiti pridobiti kompetence (znanja, sposobnosti in vrline), ki so potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, to pa med drugim vključuje izobraževanje za trajnostni razvoj in način življenja, o človekovih pravicah, enakosti spolov ter spodbujanje kulture miru in nenasilja, globalnega državljanstva, spoštovanja kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju,

—

kakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, utemeljeno na načelih vključevanja, enakosti, pravičnosti, ustreznih kompetenc in vrednotah, prispeva tudi k večji zaposljivosti ter spodbuja podjetništvo, inovativno razmišljanje, digitalno usposabljanje in pridobivanje spretnosti ter celostni razvoj učenca v aktivnega državljana,

—

treba je razlikovati med enakostjo in pravičnostjo, zato bi se morali sistemi izobraževanja odmakniti od tradicionalne miselnosti, da je potreben „enotni pristop za vse“. Čeprav je zagotavljanje enakih možnosti za vse ključno, si je treba prizadevati tudi za „enakost“ pri ciljih, vsebini, učnih metodah in oblikah učenja v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da bi omogočili dostop do kakovostnega izobraževanja za vse;

—

sistemi izobraževanja in usposabljanja bi se morali prilagoditi različnim potrebam, sposobnostim in zmogljivostim učencev ter poskrbeti, da bodo vsi imeli možnost za formalno, neformalno in priložnostno učenje,

—

treba je bolj podpreti učitelje, vzgojitelje in drugo učno osebje, da bi lahko uspešno delovali v sistemih usposabljanja, ki omogočajo prilagodljive učne poti in se odzivajo na različne potrebe, sposobnosti in zmogljivosti učencev. Te učne poti morajo biti po potrebi ustrezno prilagojene ter oblikovane po načelih od spodaj navzgor in sodelovanja,

—

izobraževanja in usposabljanja ni mogoče obravnavati ločeno od družbenih, političnih, zgodovinskih, okoljskih in ekonomskih vidikov. Primarno vlogo politike izobraževanja in usposabljanja bi morale konstruktivno dopolnjevati in podpirati politike z drugih področij, da bi omogočili dostop do kakovostnega izobraževanja za vse;

1.

preučijo celoten sistem šolanja, da bi v obravnavo vprašanj, za reševanje katerih šole nimajo in ne morejo imeti ustreznega strokovnega znanja, skupaj s širšo skupnostjo pritegnile celotno šolsko skupnost (5) in širši krog deležnikov (6). To bo pripomoglo k uresničevanju cilja vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja za vse;

2.

spodbujajo demokratičen in vključujoč duh v šolah, ki razume različnost kot vrednoto in ki podpira medijsko in informacijsko pismenost ter usposablja za kritično in premišljeno presojo informacij, ki povečuje zavest o manipulacijah in propagandi ter vzpostavlja možnosti za dialog in razprave o spornih vprašanjih ter ustvarja plodna tla za spodbujanje razvoja celotnega potenciala vseh učencev;

3.

spodbujajo oblikovanje in sprejemanje ukrepov, ki omogočajo zgodnje odkrivanje in preprečevanje socialne izključenosti, ustrahovanja, zgodnjega opuščanja šolanja in zgodnjih znamenj radikalizacije, ki bi lahko vodila v nasilni ekstremizem;

4.

spodbujajo ustvarjanje možnosti za vse učence, da se vključijo v prilagodljive učne poti, vključno z razvojem poklicnih znanj in veščin, ki povezujejo formalne programe, usposabljanje v podjetjih, digitalno učenje in učenje na daljavo, vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja na podlagi trdnega partnerstva med ustanovami za poklicno izobraževanje, podjetji, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki;

5.

kot pomemben zgodnji ukrep spodbujajo kakovostno predšolsko izobraževanje in varstvo, med drugim tudi ukrepe podpore za otroke s posebnimi potrebami, in pri tem po potrebi upoštevajo ključna načela okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo (7). Dokazano je, da sta kakovostno predšolsko izobraževanje in varstvo pomemben ukrep politike, ki lahko pripomore k zmanjšanju neenakosti na posameznikovi poti vseživljenjskega učenja;

6.

spodbujajo pristope, ki učence podpirajo pri izobraževanju in usposabljanju, tudi z zbiranjem povratnih informacij učencev o njihovih učnih izkušnjah, ter določbe o vključenosti in pravičnosti, katerih namen je premostiti vrzeli, nastale zaradi različnih izhodiščnih položajev, torej določbe, ki ne ostanejo zgolj pri zagotavljanju enakih možnosti, da se zagotovita vključujoča različnost in napredek v smeri pravičnosti;

7.

opozarjajo na digitalno izobraževanje v programih izobraževanja in usposabljanja, da bi povečali kakovost, pravičnost in vključenost, pri čemer se morajo zavedati, da je za uspešno izvajanje takih programov potreben kombiniran pristop, med drugim zagotovitev ustrezne vsebine, infrastrukture (8), podpore (9) in kulture (10);

8.

po potrebi izoblikujejo različne izobraževalne poti s ciljem pridobitve spričevala in spodbujajo prilagodljive učne poti. To bo omogočilo celotnemu spektru različnih učencev doseči priznane kvalifikacije, na podlagi katerih bodo imeli možnost najti smiselno zaposlitev in se osebnostno razvijati;

9.

podpirajo učitelje, vzgojitelje in drugo učno osebje ter spodbujajo njihovo motiviranost in kompetence (na primer čustveno inteligenco in socialne veščine) za soočanje z raznolikostjo, in sicer s programi začetnega izobraževanja učiteljev in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem, vključno z digitalnim izobraževanjem, praktičnimi orodji ter stalno podporo in usmerjanjem, ob hkratnem spodbujanju večje raznolikosti med učitelji;

10.

spodbujajo sodelovanje in inovativne pristope med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, lokalnimi skupnostmi, lokalnimi in pokrajinskimi upravami, starši, širšimi družinami, akterji na področju mladine, prostovoljci, socialnimi partnerji, delodajalci in civilno družbo, da bi spodbujali vključenost ter krepili občutek pripadnosti in pozitivne identitete – s čimer bi pomagali preprečevati radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem (11) – in zagotavljali, da so vsebina, pedagoški pristopi in orodja v skladu s potrebami časa in pomembni za lokalne razmere;

11.

spodbujajo tesnejše sodelovanje in inovativne pristope med izobraževanjem in drugimi ustreznimi področji, kot so kultura, mladina, šport, zaposlovanje, sociala, varnost in druga področja prizadevanj za socialno vključenost, in po potrebi poskrbijo za medsebojno povezovanje socialne, kulturne, mladinske, gospodarske in izobraževalne politike za zagotovitev vključujoče različnosti (12);

12.

spodbujajo različne oblike vrednotenja in ocenjevanja, da se zagotovo upoštevajo različne oblike učenja;

13.

razmislijo o uporabi učnih načrtov in pedagoških pristopov, ki odražajo socialne, kulturne in druge vrste raznolikosti med učenci;

14.

podpirajo visokošolske ustanove pri prizadevanjih za čim večjo udeležbo nezadostno zastopanih skupin in njihovo čim uspešnejše dokončanje šolanja ter spodbujajo udeležbo zaposlenih in študentov v dejavnostih državljanskega udejstvovanja;

15.

spodbujajo vključevanje tujcev – tudi nedavno prispelih upravičencev do mednarodne zaščite – v izobraževanje, med drugim tudi z učenjem jezikov;

1.

še naprej spodbuja izmenjavo dobrih praks in inovativnih pristopov, katerih namen je prispevati k vključujočemu in pravičnemu kakovostnemu izobraževanju za vse, na primer prek delovnih skupin ET 2020, zlasti delovne skupine za spodbujanje državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, in z razvojem spletne zbirke dobrih praks;

2.

spodbuja ustrezne in učinkovite naložbe za dosego vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja za vse, na primer prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

3.

podpira medsebojno strokovno svetovanje na področju vključujoče različnosti v izobraževanju, in sicer s povezovanjem strokovnjakov iz nacionalnih uprav, da bi zagotovili zunanje svetovanje državi, ki prosi za pomoč, ter obenem omogočili izmenjavo izkušenj in znanja med kolegi. Lahko bi preučili, ali bi bilo mogoče še bolj okrepiti medsebojno strokovno svetovanje, vključno s kratkoročnimi študijskimi obiski med šolskimi upravami;

4.

poglobi vzajemno učenje o vključujoči različnosti, zlasti prek programov poklicnega izpopolnjevanja za učitelje v okviru Erasmus+ za mobilnost ter dodatno razvije platforme eTwinning, School Education Gateway in European Toolkit for Schools;

5.

nadgradi delo, ki ga je opravila Agencija EU za temeljne pravice pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja, nediskriminacije ter temeljnih svoboščin in solidarnosti po vsej EU;

6.

nadgradi delo, ki ga je opravila Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami v zvezi z zagotavljanjem informacij, podprtih z dokazi, in smernic za izvajanje vključujočega izobraževanja;

7.

organizira dejavnosti ozaveščanja, kot npr. konferenco o vključujoči različnosti z namenom dostopnosti kakovostnega izobraževanja za vse, pri tem pa upošteva druge podobne pobude drugih mednarodnih organizacij;

8.

upošteva te sklepe pri pripravi in izvajanju ukrepov na področju vključujočega in kakovostnega izobraževanja.