EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.9.2017

COM(2017) 469 final

Priporočilo

SKLEP SVETA

o pooblastitvi za začetek pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z Novo Zelandijo

{SWD(2017) 289 final}
{SWD(2017) 290 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) ima z Novo Zelandijo odlične politične odnose in dobro razvite trgovinske in naložbene odnose, ki temeljijo na skupnih vrednotah demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Nova Zelandija je sklenila mnoge prostotrgovinske sporazume z drugimi državami. EU z Novo Zelandijo še ni sklenila dvostranskega prostotrgovinskega sporazuma, zaradi česar imajo podjetja EU primerljivo manj ugodne pogoje za dostop na trg Nove Zelandije.

V skupni izjavi z dne 29. oktobra 2015 1 so se voditelji EU in Nove Zelandije zavezali, da bodo začeli postopek za pogajanja z namenom hitre uresničitve poglobljenega in celovitega visoko kakovostnega prostotrgovinskega sporazuma.

·spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti s širitvijo trgovine;

·ustvarjanje priložnosti za delo in povečanje blaginje;

·povečanje ugodnosti za potrošnike;

·izboljšanje konkurenčnosti Evrope na svetovnih trgih; ter

·krepitev sodelovanja pri vprašanjih o trgovini s podobno mislečo partnerico.

·Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Zgoraj opisani cilji so popolnoma skladni s Pogodbo o Evropski uniji, v kateri je zapisano, da bi se morala EU zavzemati za „spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini“ 5 .

Ti cilji so prav tako v skladu s sporočilom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ 6 , ki določa, da bo evropska trgovinska strategija vključevala „predloge za strateške dialoge na visoki ravni, v okviru katerih se bo s ključnimi partnerji razpravljalo o strateških vprašanjih, kot so tržni dostop, regulativni okvir, svetovna neravnovesja, energija in podnebne spremembe, dostop do surovin, svetovna revščina, izobraževanje in razvoj“.

Ti cilji so poleg tega popolnoma skladni s cilji iz sporočil Evropske komisije z naslovoma „Akt za mala podjetja za Evropo“ 7 (2008) in „Mala podjetja, velik svet“ 8 (2011). Podpora gospodarskim dejavnostim MSP zunaj EU je prav tako vključena v splošno strategijo Unije za konkurenčnost, kakor je opisana v sporočilu „Za oživitev evropske industrije“ 9 (2014).

Navedeni cilji so prav tako usklajeni z načeli iz PEU, ki določajo, da bi moral biti cilj politik in ukrepov EU „utrjevanje in podpor[a] [...] človekovih pravic“ 10 in „pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega gospodarjenja s svetovnimi naravnimi viri“ 11 .

Navedeni cilji so skladni z drugimi politikami EU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Nazadnje, navedeni cilji so skladni s prednostno nalogo Junckerjeve Komisije, ki se nanaša na ponovni zagon rasti v Evropi in povečevanje števila delovnih mest brez nove zadolženosti, ter z „naložbenim načrtom“ (ali „Evropskim skladom za strateške naložbe“) 12 , prav tako pa tudi s posebnimi prednostnimi nalogami, kakor jih določa delovni program Komisije za leto 2017 13 .

To priporočilo se nanaša na sporazum, ki bi lahko zajel liberalizacijo blagovne menjave, trgovine s storitvami, javnih naročil in neposrednih tujih naložb, skupaj s spremljevalnimi predpisi, ki obravnavajo na primer pravice intelektualne lastnine.

·Skladnost z drugimi politikami Unije

Opis vprašanja skladnosti z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike je naveden v oddelku z naslovom „Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike“.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Člen 218(3) in (4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu s členom 5(3) PEU se načelo subsidiarnosti ne uporablja na področjih, ki so v izključni pristojnosti EU. Skupna trgovinska politika je med področji, na katerih ima Unija v skladu s členom 3 PDEU izključno pristojnost. Ta politika vključuje pogajanja o trgovinskih sporazumih med drugim v skladu s členom 207 PDEU.

·Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti so se upoštevale vse razumne možnosti politike, da bi se ocenila verjetna učinkovitost posredovanj politike, kakor so podrobno opisana v poročilu o oceni učinka.

·Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene / preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

·Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je dejavno sodelovala z zainteresiranimi stranmi in izvedla celovito spletno javno posvetovanje 14 , da bi zbrala podrobna stališča glede prihodnjih trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Novo Zelandijo 15 .

Spletno javno posvetovanje je potekalo od 11. marca do 3. junija 2016. Začelo se je na spletišču Generalnega direktorata za trgovino in je bilo objavljeno na spletišču „EU Survey“ (portalu Komisije za spletna javna posvetovanja). Zainteresirane strani iz EU in od drugod so bile pozvane, da odgovorijo na vprašanja, s katerimi je bil zajet širok nabor tem o trgovini in naložbah med EU in Novo Zelandijo.

Komisija je prejela 108 odgovorov od širokega nabora anketirancev. Povzetek odgovorov je vključen v poročilo o oceni učinka, posamezni odgovori pa so bili tudi objavljeni, razen če anketiranec v objavo ni privolil.

·Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

·Ocene učinka

·Ustreznost in poenostavitev ureditve

·Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

·Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ni relevantno.

·Postopkovni vidiki

V imenu EU se bo pogajala Komisija.

V skladu s členom 218(4) PDEU se predlaga, da Svet Evropske unije določi Odbor za trgovinsko politiko kot odbor, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja.

Evropski parlament se v skladu s členom 218(10) PDEU obvešča v vseh fazah postopka.

Komisija pozdravlja dejstvo, da so člani Sveta Evropske unije skupaj z zadevnimi parlamenti in v skladu z njihovimi institucionalnimi praksami že v zgodnji fazi vse bolj angažirani pri trgovinskih pogajanjih. Člane Sveta Evropske unije spodbuja, da ravnajo enako v zvezi s tem priporočilom za sklep Sveta ob ustreznem upoštevanju Sklepa Sveta 2013/488/EU o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU 16 .

Komisija bo Novo Zelandijo obvestila o notranjih pravilih EU za preglednost in o dostopu Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta do pogajalskih dokumentov.

Komisija bo to priporočilo in Dodatek k temu priporočilu objavila nemudoma po sprejetju.

Komisija priporoča, da se pogajalske smernice objavijo takoj po njihovem sprejetju.

Priporočilo

SKLEP SVETA

o pooblastitvi za začetek pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z Novo Zelandijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

KER bi bilo treba začeti pogajanja z namenom sklenitve prostotrgovinskega sporazuma z Novo Zelandijo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije z Novo Zelandijo pogaja o prostotrgovinskem sporazumu.

Člen 2

Pogajalske smernice so določene v Dodatku.

Člen 3

Pogajanja se izvedejo ob posvetovanju z Odborom za trgovinsko politiko.

Člen 4

Ta sklep in njegov Dodatek se objavita takoj po njunem sprejetju.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1) http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-15-5947_en.htm  

(2) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/january/tradoc_154143.pdf  

(3) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/145908.pdf  

(4) http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/fac/2015/11/st14688_en15_pdf/

(5) Odstavek 2(e) člena 21 PEU.

(6) http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/COMPLET%20EN%20BARROSO%20%20%20007%20-%20Europe%202020%20-%20EN%20version.pdf  

(7) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN-SL/TXT/?uri=CELEX:52008DC0394&from=EN

(8) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN-SL/TXT/?uri=CELEX:52011DC0702&fromTab=ALL&from=en

(9) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN-SL/TXT/?uri=CELEX:52014DC0014&from=EN

(10) Odstavek 2(b) člena 21 PEU.

(11) Odstavek 2(f) člena 21 PEU.

(12) https://ec.europa.eu/commission/priorities/jobs-growth-and-investment/investment-plan_sl

(13) https://ec.europa.eu/info/publications/work-programme-commission-key-documents-2017_sl

(14) http://trade.ec.europa.eu/consultations/index.cfm?consul_id=195

(15) V spletnem javnem posvetovanju so bili zajeti tudi prihodnji trgovinski in gospodarski odnosi med EU in Avstralijo.

(16) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN-SL/TXT/?uri=CELEX:32013D0488&from=EN  

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.9.2017

COM(2017) 469 final

PRILOGA

k

Priporočilu za sklep Sveta

o pooblastitvi za začetek pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu

{SWD(2017) 289 final}
{SWD(2017) 290 final}

DODATEK

POGAJALSKE SMERNICE ZA PROSTOTRGOVINSKI SPORAZUM Z NOVO ZELANDIJO

A.    NARAVA IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMA

Sporazum bi moral vsebovati izključno določbe o trgovini in neposrednih tujih naložbah ter povezanih področjih, ki bi se uporabljale med pogodbenicama.

Sporazum bi moral biti ambiciozen, celovit in popolnoma skladen s pravili in obveznostmi v okviru Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO). Pogajanja bi morala potekati in se zaključiti ob upoštevanju zavez v okviru STO. Sporazum bi moral imeti visoko zastavljene cilje in preseči obstoječe zaveze v okviru STO.

Sporazum bi moral zagotoviti progresivno in vzajemno liberalizacijo blagovne menjave, storitev ter neposrednih tujih naložb. Vključeval bo pravila za druga področja, povezana s trgovino, da bi spodbujal, poenostavil ali urejal trgovino in neposredne tuje naložbe. Vse zaveze, predložene v okviru tega sporazuma, so predložene z namenom neposrednega in takojšnjega učinka na trgovino in znotraj področja uporabe skupnih pravil EU, kjer je to ustrezno.

Sporazum bi moral vključevati obveznosti na področjih, ki spadajo v pristojnosti vseh zadevnih organov in subjektov obeh pogodbenic tega sporazuma.

B.    PREDLAGANA VSEBINA SPORAZUMA

Preambula, splošna načela

Preambula bi morala poudariti, da partnerstvo z Novo Zelandijo temelji na skupnih načelih in vrednotah, kakor se odražajo v Partnerskem sporazumu med EU in Novo Zelandijo o odnosih in sodelovanju iz leta 2016 (v nadaljnjem besedilu: Partnerski sporazum EU-Nova Zelandija). Sporazum bi moral biti del splošnih političnih odnosov in institucionalnega okvira, kakor je določen v Partnerskem sporazumu EU-Nova Zelandija.

Za namene liberalizacije dvostranske trgovine in neposrednih tujih naložb, bi se moral sporazum med drugim sklicevati tudi na:

·načela in cilje zunanjega delovanja EU;

·zavezo pogodbenic za trajnostni razvoj in prispevek mednarodne trgovine k trajnostnemu razvoju v okviru njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, vključno z razvojem gospodarstva, zmanjševanjem revščine, polno in produktivno zaposlenostjo ter dostojnim delom za vse, varstvom in ohranjanjem okolja in naravnih virov;

·zavezo pogodbenic, da bosta v celoti spoštovali svoje pravice in obveznosti, ki izhajajo iz članstva STO;

·zavezo pogodbenic za okrepitev blaginje potrošnikov prek politik, ki zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov in ekonomsko blaginjo;

·pravico do urejanja gospodarske dejavnosti v javnem interesu, da se dosežejo legitimni cilji javne politike, kot so varstvo in spodbujanje javnega zdravja, storitve socialnega varstva, javno šolstvo, varnost, varstvo okolja, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in varstvo kulturne raznolikosti;

·cilj, da bi moral sporazum ustvariti nov okvir za gospodarske odnose med pogodbenicama ter predvsem za razvoj trgovine in neposrednih tujih naložb;

·skupni cilj pogodbenic, da upoštevata specifične izzive, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja pri prispevanju k razvoju trgovine in neposrednih tujih naložb;

·zavezo pogodbenic, da komunicirata z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z zasebnim sektorjem ter organizacijami / predstavniki zasebnega sektorja in civilne družbe.

Cilji

Sporazum bi moral potrditi skupni cilj progresivne in vzajemne liberalizacije na splošno vse blagovne menjave in trgovine s storitvami ter neposrednih tujih naložb ob popolnem upoštevanju pravil STO, zlasti člena XXIV Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) in člena V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

Sporazum bi moral zagotoviti visoko raven dostopa na trg za javna naročila in s trgovino povezane pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, ter okrepiti dialog in sodelovanje pri tehničnih in regulativnih okvirih.

Iz sporazuma bi moralo izhajati, da je trajnostni razvoj splošni cilj pogodbenic, pri čemer bi moral sporazum prav tako zagotoviti in spodbujati spoštovanje mednarodnih okoljskih in socialnih sporazumov in standardov z namenom spodbujanja trgovine. Trajnostni razvoj bi bilo treba upoštevati v celotnem besedilu sporazuma, v katerem bi morala biti zajeta tako socialna kot tudi okoljska vprašanja. Sporazum bi moral zagotoviti, da pogodbenici ne bi smeli spodbujati trgovine ali neposrednih tujih naložb z zmanjševanjem zahtev na področju nacionalne okoljske in delovne zakonodaje ali zakonodaje o zdravju in varnosti pri delu ter zadevnih standardov ali z omilitvijo temeljnih delovnih standardov ali zakonov, namenjenih zaščiti in spodbujanju kulturne raznolikosti.

Blagovna menjava

Dajatve na uvoz in izvoz ter netarifni ukrepi

Cilj sporazuma je zagotoviti najvišjo možno stopnjo liberalizacije trgovine. Sporazum bi moral na splošno zajeti vso blagovno menjavo med pogodbenicama. Tarife za večino postavk bi bilo treba odpraviti ob začetku veljavnosti sporazuma. Cilj sporazuma bi morala biti odprava uvoznih dajatev, ki bi imela enakovreden učinek na obeh straneh, in sicer praviloma ne več kot sedem let. Izjem bi moralo biti čim manj, s specifičnimi določbami pa bi bilo treba zajeti najobčutljivejše izdelke, na primer nekatere kmetijske proizvode, v zvezi s katerimi bi bilo treba preučiti tarifne kvote, daljša prehodna obdobja ali druge ureditve.

Pogajanja o zmanjšanju tarif bi morala potekati na podlagi dajatev, ki jih EU uporablja erga omnes na datum začetka pogajanj, in dajatev, ki jih Nova Zelandija uporablja erga omnes na datum začetka pogajanj.

Vse carinske dajatve ali davke na izvoz ali kakršne koli druge ukrepe z enakovrednim učinkom bi bilo treba prepovedati, novih pa se ne bi smelo uvesti.

Pravila o poreklu

Pravila o poreklu in določbe o upravnem sodelovanju bi morali olajševati trgovino, biti poenostavljeni in upoštevati standardna preferencialna pravila o poreklu EU ter interese proizvajalcev EU.

Ukrepi za preprečevanje goljufij

Klavzula o okrepljenem upravnem sodelovanju v okviru sporazuma bi morala določati postopke in ustrezne ukrepe, ki jih pogodbenici lahko sprejmeta, kadar se ugotovijo pomanjkanje upravnega sodelovanja v carinskih zadevah, nepravilnosti ali goljufije.

Ravnanje v primeru upravnih napak

Vključiti bi bilo treba tudi določbe, da se skupaj preuči možnost sprejetja ustreznih ukrepov v primeru napak, ki jih storijo pristojni organ pri uporabi preferencialnih pravil o poreklu.

Carine in olajševanje trgovine

Sporazum bi moral vključevati določbe o olajševanju trgovine med pogodbenicama, hkrati pa zagotavljati učinkovite kontrole. Za ta namen bi moral sporazum vključevati zaveze o pravilih, zahtevah, formalnostih in postopkih pogodbenic, ki so povezani z uvozom, izvozom in tranzitom. Te določbe bi morale upoštevati parafiran Sporazum o carinskem sodelovanju in medsebojni pomoči EU- Nova Zelandija ali prihodnje spremembe tega sporazuma.

Sporazum bi moral spodbujati učinkovito izvajanje in uporabo mednarodnih pravil in standardov na področju carinskih postopkov in drugih postopkov, povezanih s trgovino, vključno z določbami STO, Sporazumom STO o olajševanju trgovine, instrumenti Svetovne carinske organizacije in revidirano Kjotsko konvencijo.

Sporazum bi moral vključevati določbe za spodbujanje izmenjave dobrih praks in izkušenj, ki se nanašajo na posamezna področja skupnih interesov. Ta področja lahko zajemajo vprašanja, kot so posodobitev in poenostavitev pravil in postopkov, standardizirana dokumentacija, tarifna uvrstitev blaga, preglednost, vzajemno priznavanje ter medagencijsko sodelovanje.

Sporazum bi moral spodbujati usklajevanje pri olajševanju trgovine ter pri tem ustrezno upoštevati zadevne mednarodne standarde in instrumente.

Sporazum bi moral spodbujati uspešno in učinkovito izvrševanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov za vso blago pod carinskim nadzorom.

Sporazum bi moral v določbah o olajševanju trgovine upoštevati izzive, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja, hkrati pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte.

Cilj sporazuma bi morala biti priprava Protokola o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah, s katerim bi bila zajeta pomoč pri carinskih preiskavah za preprečevanje goljufij (vključno s pomočjo na zahtevo, pomočjo na lastno pobudo in zaupnostjo), v skladu z drugo možnostjo pa bi se sporazum lahko skliceval na Protokol Sporazuma o carinskem sodelovanju in vzajemni upravni pomoči EU-Nova Zelandija.

Necarinske ovire

Sporazum bi moral obravnavati regulativna vprašanja v zvezi s trgovino in necarinske ovire. Sporazum bi torej moral odpraviti kakršno koli prepoved, omejitev ali druge necarinske ovire v zvezi s trgovino, ki jih ne upravičujejo splošne izjeme, navedene v nadaljevanju, in ki bi lahko pomenile samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med pogodbenicama. Prednost bi morala biti namenjena določbam in postopkom, ki bi morali biti vključeni, da se zagotovi odprava neupravičenih necarinskih ovir za trgovino. V sporazumu bi morali biti predvideni tudi ustrezni postopki za preprečevanje necarinskih ovir in drugih nepotrebnih ovir za trgovino. Obravnavane bi morale biti tudi zahteve v zvezi z lokalizacijo.

Necarinske ovire v zvezi s posameznimi izdelki bi se morale reševati na podlagi zahteve in ponudbe, istočasno z izmenjavami glede tarifnih koncesij. Glede na pomen spodbujanja ciljev sporazuma in izboljšanja dostopa na trg v večjem obsegu, kakor je omogočen v skladu s horizontalnimi pravili, bi moral sporazum vključevati zaveze glede necarinskih ovir za posamezne sektorje.

Sporazum bi moral vključevati določbe o državnih trgovinskih podjetjih, pri čemer bi bilo treba oceniti morebitno izkrivljanje konkurence ter ovire za trgovino, ki bi jih to lahko povzročilo.

Tehnični predpisi, standardi ter postopki ugotavljanja skladnosti

Poleg potrditve določb Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini, bi morali pogodbenici vzpostaviti tudi določbe, ki take določbe nadgrajujejo in dopolnjujejo, da se poenostavi medsebojni dostop na trg.

Sporazum bi moral vsebovati mnoga splošna načela (na primer sorazmernost, odsotnost neupravičenih omejitev, preglednost, nediskriminacijo) ter določbe, ki nadgrajujejo pravila STO in jih dopolnjujejo. Med drugim bi cilji morali vključevati povečanje preglednost, spodbujanje dobre regulativne prakse, sprejetje zadevnih mednarodnih standardov, prizadevanja za združevanje in usklajevanje tehničnih predpisov na podlagi mednarodnih standardov, poenostavljanje zahtev v zvezi s preskušanjem in potrjevanjem, na primer z uporabo pristopa za ugotavljanje skladnosti, ki temelji na oceni tveganja, (vključno z uporabo samopotrjevanja v sektorjih, kjer je to možno in primerno), in določb, katerih cilj je združljivost zahtev za preskušanje v mnogih prednostnih sektorjih ter spodbujanje uporabe akreditacij.

Sporazum bi moral vključevati določbe, katerih cilj je izboljšanje razširjanja informacij za uvoznike in izvoznike.

Pogajanja bi morala obravnavati razmerje med sporazumom in obstoječim sporazumom o vzajemnem priznavanju z namenom, da se izboljša njegovo izvajanje in zagotovi učinkovitejše sodelovanje.

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Pogodbenici bi morali nadgraditi in preseči Sporazum STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih s ciljem poenostavitve medsebojnega dostopa na trg, ob varovanju življenja ljudi, živali ali rastlin ter njihovega zdravja. Poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih bi moralo zajemati vprašanja, kot so preglednost, sorazmernost, neupravičene zamude, harmonizacija, priznavanje enakovrednosti in alternativnih ukrepov, regionalizacija, nadzor, postopki inšpekcijskega pregleda in odobritve, revizije, pregledi ob uvozu, nujni ukrepi, odobritev obratov brez predhodnega inšpekcijskega pregleda, prizadevanja za uporabo postopkov za izdajo dovoljenj, ki veljajo po vsej Evropi (enotni subjekt), regulativno sodelovanje, izboljšano sodelovanje na področju protimikrobne odpornosti ter vzpostavitev mehanizma za hitro obravnavo posebnih pomislekov v zvezi s trgovino, povezanih s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi.

Pri pogajanjih bi bilo treba upoštevati določbe pogajalskih smernic, ki jih je Svet sprejel 20. februarja 1995 (dokument Sveta št. 4976/95). Pogajanja bi morala obravnavati razmerje med tem sporazumom in Sporazumom med EU in Novo Zelandijo o zdravstvenih ukrepih, ki se uporabljajo za trgovanje z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, ob ohranjanju njegove vsebine in zagotavljanju učinkovitega sodelovanja.

Dobro počutje živali

Sporazum bi moral spodbujati stalno sodelovanje in izmenjavo informacij o dobrem počutju živali, da bi pogodbenici med drugim lahko razpravljali o morebitnih zavezah v zvezi z enakovrednostjo na področju dobrega počutja živali.

Zaščitni ukrepi

Sporazum bi moral vključevati klavzulo o zaščitnih ukrepih, ki bi določala, da lahko katera koli od pogodbenic sprejme ustrezne ukrepe v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena XIX GATT iz leta 1994 ali Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih. V sporazumu bi bilo treba tudi določiti, da bi morali imeti taki zaščitni ukrepi čim manjši učinek izkrivljanja na dvostransko trgovino.

Sporazum bi načeloma moral vsebovati dvostransko klavzulo o zaščitnih ukrepih, s katero lahko katera koli od pogodbenic deloma ali v celoti odpravi preferenciale, kadar povečan uvoz izdelka iz druge pogodbenice povzroča resno škodo domači industriji ali grozi, da jo bo povzročil, da bi se tako čim bolj povečale zaveze k liberalizaciji in zagotovila kakršna koli potrebna zaščita ob upoštevanju posebnosti občutljivih sektorjev.

Protidampinški in izravnalni ukrepi

Sporazum bi moral vključevati klavzulo o protidampinških in izravnalnih ukrepih, ki bi določala, da lahko katera koli od pogodbenic sprejme ustrezne ukrepe proti dampingu in/ali subvencijam, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI GATT iz leta 1994 ali Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Sporazum bi moral poleg tega vključevati zaveze, ki presegajo pravila STO na tem področju in so v skladu s pravili EU in predhodnimi sporazumi.

Iz sporazuma bi moralo izhajati, da plačila v zeleno škatlo ne pomenijo izkrivljanja trgovine, zato se zanje načeloma ne bi smeli uporabljati protidampinški ali protisubvencijski ukrepi.

Trgovina s storitvami, neposredne tuje naložbe in digitalna trgovina

V skladu s členom V GATS bi moral sporazum vključevati pretežno pokrivanje sektorjev ter zajemati vse oblike ponudbe. Sporazum ne bi smel predvidevati nobenih a priori izključitev iz svojega področja uporabe razen izključitve avdio-vizualnih storitev ter storitev in dejavnosti v okviru izvrševanja javnih pooblastil. Cilj pogajanj bi morale biti progresivna in vzajemna liberalizacija trgovine s storitvami in neposredne tuje naložbe z odpravo omejitev za dostop na trg in nacionalne obravnave, ki presega zaveze in ponudbe pogodbenic v okviru STO, predložene v okviru pogajanj za sporazum o trgovini s storitvami. Sporazum bi moral vključevati pravila v zvezi z zahtevami glede učinkovitosti, ki so povezane z neposrednimi tujimi naložbami.

Poleg tega bi moral sporazum vsebovati regulativna pravila. S tem namenom bi morala pogajanja zajeti vprašanja, kot so:

·regulativne določbe o preglednosti in vzajemnem priznavanju;

·horizontalne določbe o nacionalnih ureditvah, kot so na primer tiste, ki zagotavljajo nepristranskost in predpisane postopke v zvezi z zahtevami in postopki za izdajo dovoljenj in kvalifikacij ter

·regulativne določbe za posebne sektorje, vključno s telekomunikacijskimi storitvami, finančnimi storitvami, dostavnimi storitvami ter storitvami mednarodnega pomorskega prevoza.

V okviru povečevanja digitalizacije trgovine bi morali rezultati pogajanj vključevati pravila, ki zajemajo digitalno trgovino in čezmejni pretok podatkov, elektronske storitve zaupanja in avtentikacijske storitve in nezaželena sporočila za neposredno trženje ter obravnavajo neupravičene zahteve za lokalizacijo podatkov, pri čemer se o pravilih EU o varstvu osebnih podatkov ne pogaja in se vanje ne posega.

Sporazum lahko vključuje postopkovne zaveze za vstop in bivanje fizičnih oseb za poslovne namene v skladu z zavezami pogodbenic v okviru načina 4. Vendar pa določbe tega sporazuma pogodbenicama ne bi smele preprečevati uporabe njunih nacionalnih zakonodaj, predpisov in zahtev v zvezi z vstopom in bivanjem, pod pogojem, da jih ne uporabljata tako, da bi izničili ali omejili koristi, ki izhajajo iz tega sporazuma. Zakonodaja, predpisi in zahteve v EU glede delovnih pogojev in pravic delavcev bi se morali uporabljati še naprej.

Sporazum bi moral ponovno potrditi pravico do urejanja gospodarske dejavnosti v javnem interesu, da se dosežejo legitimni cilji javne politike, kot so varstvo in spodbujanje javnega zdravja, storitve socialnega varstva, javno šolstvo, varnost, varstvo okolja, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in varstvo kulturne raznolikosti. Visoka kakovost javnih služb EU bi morala biti ohranjena v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti Protokolom št. 26 o storitvah splošnega pomena ter ob upoštevanju pridržkov EU na tem področju, vključno z GATS.

Pretok kapitala in plačila

Namen sporazuma bi morala biti odprava omejitev za tekoča plačila in pretok kapitala v zvezi s transakcijami, ki so bile liberalizirane v okviru tega sporazuma, sporazum pa bi moral vključevati klavzulo o mirovanju. Vključevati bi moral določbe o zaščitnih ukrepih in izvzetju (npr. o ekonomski in monetarni uniji EU ter plačilni bilanci), ki bi morale biti v skladu z določbami PDEU o prostem pretoku kapitala.

Pravice intelektualne lastnine

Sporazum bi moral dopolniti in nadgraditi Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, katerega cilj je zagotoviti ustrezno in učinkovito raven zaščite in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Poglavje o pravicah intelektualne lastnine bi moralo vključevati teme, kot so avtorske pravice in povezane pravice, blagovne znamke, oblikovanje, patenti, žlahtniteljske pravice, nerazkrite informacije vključno s poslovnimi skrivnostmi, geografske označbe in okrepljeno izvrševanje. Sporazum bi si moral prizadevati za večjo učinkovitost izvrševanja pravic intelektualne lastnine tudi v digitalnem okolju in na meji (vključno v zvezi z izvozom).

S sporazumom bi morali biti vzpostavljeni ustrezni mehanizmi sodelovanja med pogodbenicama, da se zagotovi podpora izvajanju poglavja o pravicah intelektualne lastnine ter redni dialog o intelektualni lastnini za spodbujanje izmenjave informacij v zvezi z zadevnim zakonodajnim napredkom, izmenjava izkušenj o izvrševanju in posvetovanje v zvezi s tretjimi državami.

V okviru pogajanj bi bilo treba preučiti vprašanje genskih virov, tradicionalnega znanja in folklore, ne da bi se posegalo v zadevne večstranske razprave s tem v zvezi.

Geografske označbe

Sporazum bi moral zagotoviti neposredno zaščito prek Sporazuma o seznamu geografskih označb (vin, žganih pijač, kmetijskih proizvodov in živil) z visoko ravnjo zaščite na podlagi člena 23 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, vključno s pravico do poziva k odstopu zadeve, okrepljenim izvrševanjem, soobstojem z „bona fide“ predhodnimi blagovnimi znamkami, zaščito proti naknadni generičnosti ter možnostjo dodajanja novih geografskih označb. Obravnavati bi se morala vprašanja v zvezi s posameznimi predhodnimi pravicami, na primer v zvezi z rastlinskimi sortami, blagovnimi znamkami, generičnimi ali drugimi legitimnimi predhodnimi uporabami. Poleg tega bodo pogajanja vključevala ureditve v zvezi z zaščito geografskih označb na trgih tretjih držav.

Javna naročila

Cilj sporazuma bi moral biti celovit in izboljšan dostop do trgov javnih naročil na podlagi zadevnih zavez, ki izhajajo iz Sporazuma STO o javnih naročilih. S tem bi morali biti v sporazumu na celovit in vzajemno sprejemljiv način zajeti javna naročila na vseh ravneh državne uprave, subjekti Krone, podjetja v državni lasti ter podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami ter javna naročila blaga, storitev in gradenj. Pri tem pogodbenici priznavata posebnosti in občutljivosti njunih zadevnih okolij javnih naročil. Preučiti bi bilo treba možnost, da sporazum zajame zaveze za javno-zasebna partnerstva / koncesije v skladu z zadevno zakonodajo na tem področju. Pogodbenici priznavata pomen načela nacionalne obravnave, da se zagotovi obravnava, ki ni manj ugodna od tiste, ki je bila podeljena lokalnim dobaviteljem ali ponudnikom storitev.

Postopkovne zaveze bi morale temeljiti na pravilih, postopkih in zahtevah, ki so bili vzpostavljeni v okviru Sporazuma STO o javnih naročilih. Zaveze bi morale zlasti zagotoviti ustrezne postopke (na primer vključitev učinkovitega mehanizma pregleda) in preglednost zajetih javnih naročil. Treba bi bilo preučiti uporabo specifičnega jezika o preglednosti, da se zagotovi jasnost v zvezi z veljavnimi pravili o javnih naročilih in razpoložljivimi priložnostmi za javna naročila ter s tem podjetjem da na voljo preprosto dostopne informacije.

Trgovina in konkurenca

Sporazum bi moral vključevati določbe o konkurenci, ki se nanašajo na pravila konkurence in njihovo izvrševanje.

Sporazum bi moral vsebovati določbe o subvencijah. Poleg tega bi moral obravnavati tudi podjetja v državni lasti, pravne monopole in podjetja, ki so jim bile odobrene posebne pravice ali privilegiji.

Mala in srednja podjetja

Sporazum bi moral vključevati posebno poglavje o malih in srednjih podjetjih. S sporazumom bi morala biti malim in srednjim podjetjem zagotovljena pomoč pri tem, da v celoti izkoristijo priložnosti za trgovino, ki jih omogoča sporazum, tudi prek ureditev o izmenjavi informacij v zvezi z zahtevami o dostopu na trg in ustrezno institucionalno ureditvijo.

Trgovina in trajnostni razvoj

Sporazum bi moral vključevati določbe v zvezi z delovnimi in okoljskimi vidiki trgovine in trajnostnega razvoja, ki so relevantni v okviru trgovine in neposrednih tujih naložb. Vključevati bi moral določbe, ki spodbujajo spoštovanje relevantnih mednarodno dogovorjenih načel in pravil ter njihovo učinkovito izvajanje, vključno s ključnimi delovnimi standardi in temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela ter večstranskimi okoljskimi sporazumi, vključno s tistimi, ki so povezani s podnebnimi spremembami.

Sporazum bi moral ponovno potrditi pravico pogodbenic do urejanja na področjih dela in varstva okolja, in sicer v skladu z njunimi mednarodnimi zavezami ter ob prizadevanju za visoko raven zaščite. Vsebovati bi moral določbe, ki preprečujejo zniževanje ravni zaščite na področju dela in varstva okolja za namene spodbujanja trgovine in naložb. To bi moralo vključevati zavezo, da se ne odstopa od nacionalne delovne zakonodaje ali zakonodaje na področju varstva okolja oziroma se izvrševanja te zakonodaje ne opušča.

Sporazum bi moral spodbujati večji prispevek trgovine in neposrednih tujih naložb k trajnostnemu razvoju, vključno z obravnavanjem področij, kot so olajševanje trgovine z blagom in storitvami, ki so okolju in podnebju prijazni, ter spodbujanjem prostovoljnih shem za zagotavljanje trajnosti in družbene odgovornosti podjetij, ob upoštevanju mednarodno priznanih instrumentov.

Sporazum bi moral prav tako vsebovati zaveze o spodbujanju trgovine z zakonito pridobljenimi in trajnostno upravljanimi naravnimi viri, zlasti v povezavi z biotsko raznovrstnostjo, prostoživečimi živalmi, gozdarskimi proizvodi in ribištvom ter zajeti relevantne mednarodne instrumente in prakse. Poleg tega bi moral spodbujati trgovino, naklonjeno nizkoogljičnemu in na podnebne spremembe odpornemu razvoju.

V okviru sporazuma bi morale biti predvidene ustrezne določbe za učinkovito izvajanje in spremljanje teh določb ter postopki za obravnavo morebitnih sporov med pogodbenicama, omogočena pa bi morala biti tudi udeležba civilne družbe.

Energija in surovine

Sporazum bi moral vključevati določbe za obravnavo vidikov energije in surovin, ki so povezani s trgovino in neposrednimi tujimi naložbami. Cilj sporazuma bi morala biti odprto, pregledno, nediskriminatorno in predvidljivo poslovno okolje ter omejevanje protikonkurenčnih praks na tem področju. Sporazum bi moral prav tako vključevati pravila, ki podpirajo in nadalje spodbujajo trgovino in neposredne tuje naložbe v sektor obnovljive energije. Sporazum bi moral okrepiti tudi sodelovanje na zgoraj navedenih področjih.

Preglednost predpisov

Sporazum bi moral vsebovati določbe o:

·objavi, ki bi vključevale seznanjanje javnosti z ukrepi splošne uporabe na nediskriminatoren način in z razumnim rokom za pripombe o predlogih za ukrepe splošne uporabe;

·poizvedbah in kontaktnih točkah, vključno z mehanizmi za odgovarjanje na poizvedbe zainteresiranih strani glede predlaganih ali veljavnih ukrepov;

·upravnih postopkih v skladu z zakonodajo, ki zagotavlja, da so informacije o delovanju ukrepov splošne uporabe na voljo zainteresiranim osebam in da se osebam, na katere postopek vpliva, omogoči razumna priložnost, da predložijo svoja stališča pred kakršno koli končno odločitvijo o upravnem ukrepu;

·ustreznih priložnostih za pregled upravnega ukrepa na področjih, zajetih s sporazumom, in za vložitev pritožbe zoper njega;

·spodbujanju kakovosti zakonodaje in dobre upravne prakse.

Regulativno sodelovanje

Sporazum bi moral vključevati horizontalna pravila o regulativni usklajenosti in preglednosti za razvoj, sprejetje in izvajanje učinkovitih, stroškovno učinkovitih in združljivejših predpisov, da se spodbudi trgovina. Sporazum bi moral vključevati določbe o spodbujanju izmenjave informacij, okrepljeni uporabi dobrih regulativnih praks ter okrepljenem regulativnem sodelovanju.

V zvezi s tem ciljem bi bilo treba premislek nameniti vključitvi določb o regulativnem sodelovanju na nekaterih posebnih področjih, ki niso zajeta v trenutnem okviru, in mehanizmom za odkrivanje morebitnih ovir, ki bi jih bilo treba obravnavati v okviru regulativnega sodelovanja.

Institucionalne in končne določbe

Treba bi bilo vzpostaviti jasno pravno in institucionalno povezavo med tem sporazumom in Partnerskim sporazumom EU-Nova Zelandija. Ta bi morala zagotoviti zunanjo skladnost, zlasti v zvezi z obstojem, uporabo, začasno prekinitvijo ali prenehanjem veljavnosti zadevnih določb.

S sporazumom bi moral biti vzpostavljen poseben splošni organ za spremljanje izvajanja sporazuma. Po potrebi se lahko vzpostavijo odbori ali delovne skupine za posebna področja, ki pa morajo delovati v okviru splošnega organa.

Reševanje sporov in mediacija

Sporazum bi moral vključevati učinkovit in zavezujoč mehanizem za reševanje sporov s hitrim postopkom, zlasti za sestavo sveta in vodenje postopkov sveta. Mehanizem za reševanje sporov bi moral biti pregleden, odprt in inovativen. Vključevati bi moral določbe za prožen in hiter mehanizem mediacije.

Splošne izjeme

Sporazum bi moral vključevati splošne izjeme, ki bi veljale za relevantne dele sporazuma, tudi v zvezi z varnostjo, plačilno bilanco, bonitetnim nadzorom in obdavčevanjem.

Verodostojni jeziki

Sporazum, ki bi moral biti enako verodostojen v vseh uradnih jezikih EU, bi moral v ta namen vključevati jezikovno klavzulo.

Druga vprašanja

Sporazum bi moral priznavati pomen vprašanj zaščite potrošnikov in podpirati učinkovito zaščito potrošnikov, tudi v digitalnem okolju.

V skladu z analizo Komisije, predhodnim posvetovanjem z Odborom za trgovinsko politiko in pogodbama EU lahko sporazum vključuje dodatne določbe v zvezi s trgovino in gospodarskimi odnosi, če se med pogajanji izrazi vzajemni interes v zvezi s tem.

Waitangi

Sporazum bi moral obravnavati obveznosti vlade Nove Zelandije v zvezi s Pogodbo iz Waitangija. V zvezi s tem se kakršni koli ukrepi, sprejeti v skladu s to določbo, ne bi smeli uporabiti kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije zoper osebe na nasprotni strani ali kot prikrito omejevanje blagovne menjave, trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb.