EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2017

COM(2017) 352 final

2017/0145(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uredba o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (t. i. eu-LISA) je bila sprejeta leta 2011 (Uredba (EU) št. 1077/2011) in spremenjena leta 2015 z Uredbo (EU) št. 603/2013 1 . Agencija eu-LISA je trenutno odgovorna za operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) ter sistema Eurodac na centralni ravni. Lahko sta ji poverjena tudi razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, če tako določajo zadevni pravni instrumenti.

Agencija eu-LISA je svoje temeljne naloge začela opravljati 1. decembra 2012, pri čemer sistem VIS upravlja od 1. decembra 2012, sistem SIS II od maja 2013, sistem Eurodac pa od junija 2013. Sedež Agencije je v Talinu, sistemi pa se upravljajo iz tehničnega centra v Strasbourgu. Podporni center je v kraju Sankt Johann im Pongau.

Namen tega predloga je revizija uredbe o ustanovitvi Agencije, da bi se upoštevala priporočila za zakonodajne spremembe, ki izhajajo iz vrednotenja, izboljšalo delovanje Agencije ter povečala in okrepila vloga Agencije, da se zagotovi, da bo Agencija s svojim mandatom ustrezno odgovorila na trenutne izzive na ravni EU na območju svobode, varnosti in pravice. Cilj predloga je tudi, da se uredba prilagodi političnim in pravnim spremembam ter dejanskemu razvoju dogodkov, zlasti pa, da se upošteva dejstvo, da bodo novi sistemi poverjeni Agenciji, če bosta sozakonodajalca dosegla dogovor, in da bi bilo treba Agenciji podeliti nalogo, da prispeva k razvoju interoperabilnosti obsežnih informacijskih sistemov v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi sporočila Komisije z dne 6. aprila 2016 o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost 2 , končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost z dne 11. maja 2017 3 in Sedmega poročila Komisije o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije z dne 16. maja 2017 4 . V predlogu so obravnavana tudi priporočila za spremembe, ki jih je predlagal upravni odbor Agencije, ter možnost, da bi agencija eu-LISA gostila in upravljala skupne tehnične rešitve za nacionalno izvajanje decentraliziranih sistemov za zainteresirane države članice. Nazadnje predlog usklajuje ustanovitveni akt Agencije z načeli skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012 (v nadaljnjem besedilu: skupni pristop).

Komisija je v skladu s členom 31 ustanovitvene uredbe izvedla oceno na podlagi zunanje ocene 5 v tesnem sodelovanju z upravnim odborom agencije eu-LISA, da bi proučila, na kakšen način in v kolikšni meri ta agencija učinkovito prispeva k operativnemu upravljanju obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter izvaja svoje naloge, določene v ustanovitveni uredbi. Proučila je tudi, ali bi bilo treba izvesti revizijo nalog, poverjeni agenciji eu-LISA v ustanovitveni uredbi, oziroma jih razširiti. Na podlagi te ocene bi morala Komisija po posvetovanju z upravnim odborom izdati priporočila za spremembe ustanovitvene uredbe ter jih skupaj z mnenjem upravnega odbora in ustreznimi predlogi predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. Priporočila so bila vključena v Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) 6 in v priloženi delovni dokument služb Komisije o oceni agencije eu-LISA 7 , ki bosta predvidoma sprejeta hkrati s tem predlogom.

·Obravnava priporočil iz poročila o zunanji oceni agencije eu-LISA

Agencija eu-LISA je svoje naloge začela opravljati decembra 2012, po štirih letih pa je bila izvedena ocena, ki je pokazala, da je Agencija dokazala, da lahko uspešno in učinkovito izpolnjuje svoje obstoječe in nove naloge, ki so ji bile poverjene, zlasti sistem DubliNet 8 , omrežje VISION 9 in izvedba pilotnega projekta za pametne meje (Smart Borders Pilot) 10 . Pokazala je tudi, da je agencija eu-LISA uspešno sodelovala pri oblikovanju usklajenega, učinkovitega in povezanega informacijskega okolja za upravljanje obsežnih informacijskih sistemov, ki podpirajo izvajanje politik s področja svobode, varnosti in pravice.

Vendar obstajajo tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, da se izboljša delovanje Agencije ter poveča in okrepi njena vloga, obenem pa zagotovi, da bo s svojim mandatom ustrezno odgovorila na trenutne izzive na ravni EU na področju migracij in varnosti. Večino pomanjkljivosti, ugotovljenih v oceni, je mogoče odpraviti brez zakonodajnih sprememb. Izvršni direktor agencije eu-LISA je sprejel nadaljnje ukrepe na podlagi nezakonodajnih priporočil; upravni odbor je 21. marca 2017 sprejel ustrezni akcijski načrt.

Pomanjkljivosti iz ocene, za odpravo katerih bi bile potrebne zakonodajne spremembe, so naslednje:

–treba bi bilo izboljšati skladnost upravljanja komunikacijske infrastrukture s prenosom nalog, povezanih s Komisijo (zlasti izvrševanje proračuna, nabava in posodabljanje ter pogodbena vprašanja), na Agencijo s spremembo zakonodajnih instrumentov, ki urejajo ustanovitev in delovanje sistemov, ki jih upravlja Agencija; 

–v okviru mandata agencije eu-LISA bi bilo treba razjasniti obseg sodelovanja z drugimi agencijami s področja svobode, varnosti in pravice;

–upravni odbor bi moral vsako leto do konca avgusta sprejeti vmesno poročilo o napredku pri izvajanju načrtovanih dejavnosti, ki zajema prvih šest mesecev istega leta;

–področje uporabe pilotnih projektov, ki jih lahko izvaja agencija eu-LISA, je omejeno na projekte iz člena 54(2)(a) finančne uredbe (tj. brez temeljnega akta) in bi ga bilo treba razširiti vsaj na pilotne projekte z obstoječim temeljnim aktom.

V oceni se priporoča tudi, da se za projekte nad 500 000 EUR, ki jih izvaja agencija eu-LISA v okviru sedanjega mandata (tj. projekti, ki ne izhajajo iz zakonodajnega instrumenta in s katerimi je Agenciji poverjeno upravljanje novega sistema, za katerega bo oceno učinka pripravila Komisija), pripravita ocena tveganja in predhodna ocena. To je pomembno priporočilo, ki ga bo agencija eu-LISA ustrezno obravnavala. Vendar ne zahteva spremembe uredbe o Agenciji, ker se v členu 29(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 11 in finančne uredbe Agencije že zahtevata predhodna in naknadna ocena programov in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo.

V oceni so bila tudi druga priporočila za spremembe mandata Agencije. Ta bi bilo treba vključiti v zakonodajne instrumente sistemov in zanje v zvezi z razširjeno odgovornostjo agencije eu-LISA glede statistike ne bi bilo potrebne nobene spremembe uredbe o ustanovitvi Agencije:

–razširjena odgovornost za agencijo eu-LISA v zvezi s pripravo/objavo statističnih podatkov za vsak sistem;

–nova naloga za agencijo eu-LISA, da pripravi poročila o kakovosti podatkov in njihovi analizi za izboljšanje nadzora izvajanja pravnih instrumentov sistemov.

V Poročilu o delovanju Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, sprejetem na isti datum kot ta predlog, so predstavljene ugotovitve in priporočila ocene. V njem je navedeno tudi, da je ustanovitvena uredba, ki opredeljuje naloge Agencije, odziv na pravno, politično in gospodarsko okolje, v katerem je bila Agencija ustanovljena. Zaradi nedavnih političnih in zakonodajnih sprememb je potrebna dodatna revizija ali razširitev nalog, poverjenih agenciji eu-LISA v ustanovitveni uredbi in drugih zadevnih pravnih instrumentih (t. i. pravni instrumenti sistemov). Komisija je leta 2016 predstavila predloge o poveritvi nalog v zvezi z novimi sistemi Agenciji: sistem vstopa/izstopa (SVI) 12 , avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito 13 ter sistem EU za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 14 . Če bosta sozakonodajalca te pobude sprejela, bo treba spremeniti uredbo o agenciji eu-LISA, ki bi morala začeti veljati po začetku uporabe teh predlogov, da bi se lahko te nove naloge upoštevale v uredbi o agenciji eu-LISA, zlasti glede odgovornosti upravnega odbora in izvršnega direktorja. Predlog o SVI vključuje spremembe Uredbe (EU) št. 1077/2011. Pri predlogih prenovitev sistemov ETIAS in Eurodac je te spremembe med razpravami v Svetu vstavilo predsedstvo. Vendar ker bo ta predlog predstavljen pred sprejetjem katerega koli od treh predlogov o poveritvi nalog v zvezi z novimi sistemi Agenciji, je treba tudi v tem predlogu v oklepajih upoštevati potrebne spremembe, pri čemer se v besedilu dokončno sprejmejo, ko bosta zadevne predloge sprejela sozakonodajalca.

Komisija je 6. aprila 2016 sprejela tudi sporočilo o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost 15 . Agencija eu-LISA bi morala imeti v ustanovitveni uredbi izrecen mandat za izvajanje nalog, ki so ji poverjene na podlagi opisa iz tega sporočila in Sedmega poročila Komisije o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije z dne 16. maja 2017. To vključuje zlasti zagotavljanje podpore Komisiji in državam članicam, da proučijo možnosti za tehnično izvedbo sprememb in ukrepov za interoperabilnost sistemov, vključno s študijami ali dejavnostmi preskušanja.

Spremembe, ki izhajajo iz ocene SIS, opravljene leta 2016, kakor se odražajo v predlogih o reviziji zakonodajnih instrumentov SIS 16 in predlogu prenovitve sistema Eurodac 17 , bi bilo treba prav tako vstaviti v predlog.

Poleg tega obstajajo razlike med ustanovitveno uredbo in skupnim pristopom, priloženim k skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012 (v nadaljnjem besedilu: skupni pristop), ter novo finančno uredbo in okvirno finančno uredbo. Te bi bilo treba odpraviti z revizijo zakonodaje. Eden od primerov je možnost podaljšanja mandata izvršnega direktorja za največ pet let namesto za največ tri leta, kot je določeno zdaj. Drugi primer je zahteva po ocenah Agencije vsakih pet let namesto vsaka štiri leta, kot je določeno zdaj.

Uredba bi morala tudi določati, da lahko agencija eu-LISA svetuje državam članicam o povezavi nacionalnih sistemov s centralnimi sistemi ter o ad hoc podpori/pomoči državam članicam (na primer podpora v grških žariščnih točkah na začetku leta 2016 med begunsko krizo).

Agenciji eu-LISA bi moralo tudi omogočiti zagotavljanje pomoči/podpore ustreznim službam Komisije glede tehničnih vprašanjih v zvezi z obstoječimi ali novimi sistemi, kadar se to zahteva.

·Obravnava priporočil za spremembe, ki jih je predlagal upravni odbor Agencije

Komisija se je z upravnim odborom Agencije posvetovala o priporočilih za spremembe uredbe o ustanovitvi Agencije 25. novembra 2016, ta pa je svoje mnenje sprejel 27. februarja 2017. Odbor je pozdravil priporočila za spremembe in namero Komisije, da razširi pristojnosti agencije eu-LISA, ter predlagal dodatna priporočila za spremembe. Komisija je od teh dodatnih priporočil za spremembe sprejela razširitev mandata na področju raziskav, pa tudi razširitev mandata predsedujočega svetovalnim skupinam. Upravni odbor je predlagal, da bi bilo treba Agenciji omogočiti, da poleg že obstoječih lokacij v Strasbourgu in v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija) po odobriti odbora določi dodatne tehnične lokacije. Komisija tega priporočila ne more sprejeti, saj ni nobenega ustreznega dokaza, da bi obstajala potreba po tem, da bi se ustvarila dodana vrednost ali se povečala učinkovitost. Opozoriti je treba, da sta sozakonodajalca lokacijo centralnega in podpornega sistema za SIS II in VIS v Strasbourgu (Francija) in v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija) že določila v zakonodajnih instrumentih o SIS II (sprejetih v letih 2006 oziroma 2007) in VIS (sprejetem leta 2008). Med pogajanji o predlogu uredbe o ustanovitvi Agencije sta sozakonodajalca na podlagi skupne ponudbe, ki sta jo predložili Estonija in Francija za gostovanje Agencije, odločila, da bo sedež Agencije v Talinu, tehnični in podporni lokaciji pa bosta še naprej ostali v Strasbourgu in v kraju Sankt Johann im Pongau. Poleg tega Agencija ni predložila nobene ocene, ki bi utemeljevala potrebo po dodatni lokaciji. Vendar ta predlog zaradi dodatne prožnosti določa, da lahko Agencija podporni center v kraju Sankt Johann im Pongau uporabi za hkratno delovanje podpornih sistemov v aktivnem načinu delovanja. To bi moralo omogočati obdelavo poslovnih transakcij celo ob izvajanju običajnih operacij in ne zgolj v primeru odpovedi sistemov.

·Obravnava sprememb, ki so potrebne, da bi bilo mogoče agenciji eu-LISA poveriti naloge iz končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost z dne 11. maja 2017 in Sedmega poročila Komisije o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije z dne 16. maja 2017.

Te spremembe vključujejo:

(a)Zagotavljanje večjih odgovornosti za agencijo eu-LISA v zvezi s kakovostjo podatkov, pod pogojem, da se sprejmejo posebne zakonodajne spremembe / zakonodajni predlogi

Strokovna skupina na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost je proučila priporočilo iz sporočila o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost, na podlagi katerega bi se agenciji eu-LISA omogočil razvoj centralne zmogljivosti za spremljanje kakovosti podatkov. Strokovna skupina je menila, da bi bilo treba avtomatizirana preverjanja kakovosti, oblike in popolnosti, ki jih nalagajo ali predlagajo centralni sistemi, izboljšati ali dopolniti. Potrebna je dodatna analiza možnega razvoja avtomatiziranega nadzora kakovosti podatkov različnih podatkovnih polj v sistemih SIS, VIS in Eurodac ter v kakršnih koli novih sistemih, kot je SVI. Na podlagi takega mehanizma za nadzor kakovosti podatkov naj bi centralni sistemi samodejno prepoznali očitno napačne ali neskladne predložene podatke, da bi lahko država članica, ki je podatke poslala, te preverila in izvedla vse potrebne popravne ukrepe. To dejavnost bi lahko olajšalo skupno odložišče podatkov za pripravo statističnih poročil in poročil o kakovosti podatkov (podatkovno skladišče), ki bi vsebovalo anonimizirane podatke, izvlečene iz sistemov. V Sedmem poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije je bilo navedeno, da bo Komisija upoštevala priporočila strokovne skupine glede avtomatiziranega nadzora kakovosti, „podatkovnega skladišča“, ki bo zmožno analizirati anonimizirane podatke, izvlečene iz ustreznih informacijskih sistemov za statistične namene in namene poročanja, ter glede modulov usposabljanja v zvezi s kakovostjo podatkov za osebje, ki je odgovorno za zagotavljanje vnosov v sisteme na nacionalni ravni.

Za uresničitev te nove naloge in vzpostavitev „podatkovnega skladišča“ bi bilo treba v instrumentih sistemov ali v posebnem zakonodajnem instrumentu sprejeti posebne podrobne določbe o kakovosti podatkov.

(b)Dodelitev odgovornosti agenciji eu-LISA za razvoj ukrepov za interoperabilnost, pod pogojem, da se sprejmejo ustrezni zakonodajni predlogi.

V Sedmem poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije z dne 16. maja 2017 je navedeno, da Komisija v skladu s sporočilom iz aprila 2016 in priporočili strokovne skupine vzpostavlja nov pristop k upravljanju podatkov za meje in varnost, ki zagotavlja interoperabilnost centraliziranih informacijskih sistemov EU za varnost, meje in upravljanje migracij ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic, tako da:

·je mogoče v sistemih iskati hkrati z uporabo evropskega portala za iskanje, ob popolnem spoštovanju omejitve namena in pravic dostopa, da bi se obstoječi informacijski sistemi lahko bolje izkoristili, morebiti s poenostavljenimi pravili o dostopu organov kazenskega pregona;

·sistemi uporabljajo eno skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, da se omogoči iskanje v različnih informacijskih sistemih, ki vsebujejo biometrične podatke, po možnosti z oznakami zadetek/ni zadetka, ki kažejo na povezanost z biometričnimi podatki, najdenimi v drugem sistemu;

·imajo sistemi skupno odložišče podatkov z alfanumeričnimi podatki o identiteti za odkrivanje primerov, ko je oseba v različne podatkovne zbirke vnesena pod različnimi identitetami.

Namen tega predloga je agenciji eu-LISA omogočiti izvajanje nalog, ki izhajajo iz Sedmega poročila o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije z dne 16. maja 2017 18 , ter razvoj evropskega portala za iskanje, skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in skupnega odložišča podatkov o identiteti, pod pogojem, da se sprejme ustrezni zakonodajni instrument o interoperabilnosti.

(c)Obravnavo morebitne potrebe agencije eu-LISA, da razvija, upravlja in/ali gosti skupne tehnične rešitve za nacionalno izvajanje tehničnih vidikov obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje EU o decentraliziranih sistemih s področja svobode, varnosti in pravice za zainteresirane države članice.

Sedmo poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije z dne 16. maja 2017 opozarja, da je tudi končno poročilo strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost izpostavilo pomen popolne izvedbe in uporabe obstoječih informacijskih sistemov. Obravnavalo je tudi decentraliziran prümski okvir za izmenjavo podatkov o DNK, prstnih odtisih in registrskih številkah vozil 19 , pri čemer je bila priporočena izvedba študije izvedljivosti glede približevanja centralni usmerjevalni komponenti in glede morebitne uvedbe novih funkcij. Kar zadeva predhodne informacije o potnikih („Advance Passenger Information“ – API), je strokovna skupina Komisiji priporočila, naj izvede študijo izvedljivosti v zvezi s centralizirano komponento za predhodne podatke o potnikih, vključno s potrebo po osrednjem usmerjevalniku. S tem naj bi se zainteresiranim državam članicam omogočila povezljivost za letalske prevoznike po načelu „vse na enem mestu“ in zagotavljal prenos predhodnih informacij o potnikih v nacionalne in centralne sisteme (SVI, ETIAS). Strokovna skupina je glede decentraliziranega sistema, ki je bil vzpostavljen z direktivo EU o evidenci podatkov o potnikih (PNR) 20 , priporočala študijo izvedljivosti v zvezi s centralno komponento za predhodne podatke o potnikih in podatke iz evidence podatkov o potnikih kot tehničnega podpornega orodja za lažje povezovanje z letalskimi prevozniki. S tem naj bi se zainteresiranim državam članicam omogočila povezljivost za letalske prevoznike po načelu „vse na enem mestu“ in zagotavljal prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih v nacionalne sisteme držav članic, ki so prenesle direktivo EU o evidenci podatkov o potnikih. Strokovna skupina je menila, da bi to okrepilo učinkovitost enot za informacije o potnikih po tem, ko bi države članice prenesle direktivo EU o evidenci podatkov o potnikih.

Zato je v tem predlogu predvidena možnost, da lahko tudi skupina držav članic Agenciji poveri nalogo, naj zanje razvija, upravlja in/ali gosti skupni informacijski sistem, da bodo lahko skupaj izvedle tehnične vidike obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje EU o decentraliziranih sistemih s področja svobode, varnosti in pravice, pod pogojem, da to predhodno odobri Komisija in o tem sprejme sklep upravni odbor. To bi bilo mogoče doseči s sporazumom o prenosu pooblastil med zadevnimi državami članicami in Agencijo, ki bi slednji poveril zgoraj omenjene naloge in ji dodelil ustrezen proračun. V takšnem primeru Agencija državam članicam zaračuna prispevek, ki zajema vse ustrezne stroške.

Kakor je bilo navedeno v Sedmem poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, Komisija podpira delo, ki ga v tej fazi opravlja skupina držav članic za vzdrževanje sistema e-CODEX za čezmejno pravosodno sodelovanje in digitalni dostop do pravnih postopkov. Vendar so jo te države članice tudi opozorile, da po njihovem mnenju to ni trajnostna rešitev. Države članice so na ravni delovne skupine Sveta proučile različne možnosti in ugotovile, da bi bila agencija eu-LISA najprimernejša za zagotavljanje vzdrževanja in delovanja sistema e-CODEX. Komisija je v iskanju najboljše rešitve začela oceno učinka v zvezi z različnimi možnostmi za vzdrževanje sistema e-CODEX. Rezultati te ocene učinka bodo na voljo do jeseni leta 2017.

·Obravnava sprememb, ki so potrebne zaradi sprejetja predloga o evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva (ECRIS-TCN)

Nazadnje predlog odraža tudi spremembe, ki so potrebne zaradi sprejetja Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi centraliziranega sistema za identifikacijo držav članic, ki imajo informacije o obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva (TCN), da se dopolni in podpre evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (sistem ECRIS-TCN) 21 (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS-TCN).

Kakor velja za druge predloge, s katerimi se naloge v zvezi z novimi sistemi poverjajo Agenciji, bodo zaradi predloga o sistemu ECRIS-TCN potrebne spremembe uredbe o agenciji eu-LISA. Te spremembe je treba vključiti v predlog o sistemu ECRIS-TCN in v predlog o Agenciji. Če bo predlog o sistemu ECRIS-TCN sprejet pred predlogom o Agenciji, se bodo spremembe, ki se v navedenem besedilu predlagajo za trenutno uredbo o agenciji eu-LISA, začele uporabljati. Po sprejetju predloga o Agenciji pa bodo navedene spremembe zamenjale tiste iz predloga o Agenciji. Spremembe bodo med pogajanji prilagojene glede na hitrost sprejemanja obeh predlogov, da bo zagotovljena usklajenost obeh besedil, kar zadeva naloge agencije eu-LISA.

***

Z novimi nalogami/sistemi, predvidenimi za agencijo eu-LISA, se bo okrepila potrjena dodana vrednost te agencije, ki na enem mestu združuje tri obsežne informacijske sisteme. V primerjavi s stanjem pred ustanovitvijo Agencije, ko je sisteme razvijala in upravljala Komisija, nekatere naloge pa je poverila organom javnega sektorja v dveh državah članicah, je to omogočilo združevanje strokovnega znanja, izkoriščanje sinergij in bolj prožen okvir. S poveritvijo novih nalog bo lahko Agencija tudi pomagala državam članicam, če bo to potrebno.

Ker bo imela pobuda neposreden vpliv na Agencijo, njeno osebje, vključno z izvršnim direktorjem, države članice, zastopane v upravnem odboru in svetovalnih skupinah, ter službe Komisije, ki z Agencijo sodelujejo, bo, gledano širše, državam članicam in Agencijam, ki so končni uporabniki sistema, koristila, saj bo imela Agencija okrepljeno vlogo v zvezi s prihodnjim razvojem informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice in bo zagotavljala podporo državam članicam, če bo to potrebno.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

(a)Notranja varnost Kot je bilo poudarjeno v evropski agendi za varnost, so skupni visoki standardi za upravljanje meja bistveni za preprečevanje čezmejnega kriminala in terorizma. Ta predlog poleg tega prispeva še k doseganju visoke stopnje notranje varnosti, saj agenciji eu-LISA omogoča prevzem razvoja in operativnega upravljanja morebitnih novih sistemov (sistemi SVI, ETIAS in ECRIS-TCN) ter s tem povezanih nalog, kar bo učinkovito prispevalo k doseganju navedenega cilja.

(b)Skupni evropski azilni sistem, kolikor Agencija upravlja sistem Eurodac, sistem DubliNet, poleg tega bo Agenciji poverjeno razvijanje in operativno upravljanje avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in sistema dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito (predlog prenovitve dublinske uredbe), ter v smislu sodelovanja med Agencijo in [Agencijo Evropske unije za azil].

(c)Upravljanje zunanjih meja in varnost, kolikor Agencija upravlja sistema SIS in VIS, ki prispevata k učinkovitemu nadzoru nad zunanjimi mejami Unije, poleg tega bodo Agenciji poverjene naloge v zvezi s sistemoma SVI in ETIAS.

(d)Varstvo podatkov, kolikor ta predlog zagotavlja odgovornost Agencije za varstvo podatkov v centralnih sistemih in komunikacijski infrastrukturi.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Ta zakonodajni predlog temelji na členu 74, členu 77(2)(a) in (b), 78(2)(e), 79(2)(c), 82(1)(d), členu 85(1), členu 87(2)(a) in členu 88(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki so pravna podlaga za spremembo uredbe o ustanovitvi agencije eu-LISA ter pravnih instrumentov sistemov.

Člen 74 PDEU določa sprejetje ustreznih ukrepov za spodbujanje in okrepitev upravnega sodelovanja med pristojnimi upravnimi službami držav članic. To je primerna pravna podlaga, saj bo Agencija olajšala komunikacijo in sodelovanje med ustreznimi upravnimi službami držav članic na omenjenih področjih.

Naloge operativnega upravljanja, poverjene Agenciji, podpirajo politične vidike, na katerih temeljita zakonodajna instrumenta SIS in VIS. V skladu s členoma 77(2)(b) in 79(2)(c) PDEU, ki sta ustrezna pravna podlaga za naloge Agencije, povezane s sistemom SIS II, je Agencija pristojna za tehnični vidik vprašanj, povezanih s kontrolami oseb na zunanjih mejah, ter ukrepov na področju nezakonitega priseljevanja oziroma nedovoljenega prebivanja. Glede zadev v zvezi s sistemom VIS, dejavnosti Agencije zagotavljajo tehnično podporo za postopke za izdajanje vizumov, ki jih izvajajo države članice, zato ta sistem temelji na členu 77(2)(a) PDEU.

Kar zadeva sistem EURODAC, se bo z nalogami operativnega upravljanja, poverjenimi Agenciji, zagotavljalo tehnično podporo določitvi države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (člen 78(2)(e) PDEU), ugotavljanju istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva (člen 79(2)(c) PDEU), zbiranju, hrambi, obdelavi, analizi in izmenjavi ustreznih informacij za namene kazenskega pregona (člen 87(2)(a) PDEU) ter področju ukrepanja in nalogam Europola v zvezi s sistemom Eurodac za namene kazenskega pregona (člen 88(2)(a) PDEU).

Člen 82(1)(d) PDEU določa sprejetje ukrepov za lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb. Poleg tega člen 87(2)(a) PDEU določa, da se za namene vzpostavitve policijskega sodelovanja, ki vključuje pristojne organe držav članic, sprejmejo ukrepi glede zbiranja, hrambe, obdelave, analize in izmenjave ustreznih informacij. Ti določbi sta primerna pravna podlaga za pooblastitev Agencije za naloge na tem področju.

Ukrepi iz členov 77(2)(a) in (b), 78(2)(e), 79(2)(c), 82(1)(d) in 87(2)(a) PDEU se sprejmejo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Zato se redni zakonodajni postopek uporablja za sprejetje uredbe kot celote.

·    Načelo neobveznega sodelovanja

Ker je pravna podlaga tega predloga uredbe v naslovu V Pogodbe o delovanju Evropske unije, nanjo vpliva načelo neobveznega sodelovanja, ki izhaja iz protokolov o stališčih Združenega kraljestva, Irske in Danske. Ta predlog uredbe nadgrajuje schengenski pravni red in določbe, ki opredeljujejo ukrepe, povezane s sistemom Eurodac. Zato je treba v zvezi z različnimi protokoli in pridružitvenimi sporazumi upoštevati naslednje posledice:

Danska:

V skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, priloženim k PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V PDEU, razen če gre za „ukrepe, ki določajo tretje države, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, ali ukrep glede enotne oblike vizumov“. Ker ta uredba, kolikor zadeva SIS in VIS, [SVI] in [ETIAS], nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev po dnevu sprejetja te uredbe odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo. V skladu s podobnim členom 5 iz predhodnega protokola o stališču Danske se je Danska odločila, da v nacionalno zakonodajo prenese Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Uredbo (ES) št. 767/2008.

Kolikor ta predlog zadeva sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) št. XX/20XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)]. Vendar bi morala Danska v skladu s členom 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o Eurodacu za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije 25 , Komisijo uradno obvestiti, ali bo prenesla vsebino te uredbe, kolikor se ta nanaša na sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) št. XX/20XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)]. Danska na podlagi uradnega obvestila v skladu s tem sporazumom uporablja trenutno uredbo o sistemu Eurodac (EU) št. 603/2013.

[Kolikor se predlog nanaša na sistem ECRIS-TCN, Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.]

Združeno kraljestvo in Irska:

Kolikor se določbe predloga nanašajo na SIS II, kakor ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, VIS, [SVI] in [ETIAS], ta predlog nadgrajuje določbe schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda ter Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda. Kolikor se določbe tega predloga nanašajo na SIS II, kakor ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, VIS, [SVI] in [ETIAS], za Združeno kraljestvo in Irsko zato ta predlog uredbe ni zavezujoč in se v teh državah ne uporablja. Združeno kraljestvo in Irska lahko zaprosita za možnost sodelovanja pri sprejetju te uredbe v skladu s členom 4 Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije.

Združeno kraljestvo in Irska v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: „Protokol o schengenskem pravnem redu“) ter členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 20. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda in člena 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, sodelujeta pri tej uredbi, kolikor se njene določbe nanašajo na SIS II, kakor ga ureja Sklep 2007/533/PNZ.

Kolikor se določbe predloga nanašajo na sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) št. XX/20XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)], lahko Združeno kraljestvo in Irska predsednika Sveta uradno obvestita o svoji nameri, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe v skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega PEU in PDEU. Za Združeno kraljestvo in Irsko je Uredba (EU) št. 603/2013 zavezujoča na podlagi njunega uradnega obvestila, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe na podlagi Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice.

[Kolikor se določbe predloga nanašajo na sistem ECRIS-TCN, Združeno kraljestvo in Irska v skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega PEU in PDEU, ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zato za ti državi ni zavezujoča in se v njih ne uporablja. V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21, lahko navedeni državi članici predložita uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju te uredbe.]

Ker je Združeno kraljestvo 29. marca 2017 v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji uradno sporočilo, da namerava izstopiti iz Unije, se bosta Pogodbi z začetkom veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu o izstopu, prenehali uporabljati za Združeno kraljestvo, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom sklene, da se navedeno obdobje podaljša. Zato se zgornji opis sodelovanja Združenega kraljestva pri tem predlogu brez poseganja v določbe sporazuma o izstopu uporablja le, dokler ne preneha članstvo Združenega kraljestva v Evropski uniji.

Norveška in Islandija:

Ta predlog predstavlja za Norveško in Islandijo, kolikor se nanaša na SIS II in VIS, [SVI] [in ETIAS], razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 26 .

Hkrati s pridružitvijo štirih držav nečlanic k schengenskemu pravnemu redu je Unija prav tako sklenila sporazume, s katerimi se te države pridružujejo ukrepom, povezanim z dublinskim sistemom, vključno s sistemom Eurodac. Sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške je bil sklenjen leta 2001 27 .

Švica:

Ta predlog predstavlja za Švico, kolikor se njegove določbe nanašajo na SIS, VIS {SVI} in {ETIAS}, razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 28 , ki spadajo na področje iz točk A in B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 29 .

Kar zadeva ukrepe, povezane z dublinskim sistemom, je bil sporazum o pridružitvi Švice sklenjen 28. februarja 2008 in se uporablja od 12. decembra 2008 30 .

Lihtenštajn:

Ta predlog predstavlja za Lihtenštajn, kolikor se njegove določbe nanašajo na SIS, VIS {SVI} in {ETIAS}, razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točk A in B in G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES 31 .

Kar zadeva ukrepe, povezane s sistemom Eurodac in {dublinskim sistemom}, je bil sporazum o pridružitvi Lihtenštajna sklenjen 7. marca 2011 32 .

Skupne določbe za države, pridružene k izvajanju ukrepov, povezanih s sistemom EURODAC in {dublinskim sistemom}:

V skladu s tremi zgoraj navedenimi sporazumi pridružene države brez izjem sprejmejo ukrepe, povezane s sistemom Eurodac {in z dublinskim sistemom} in njegove spremembe. Ne sodelujejo pri sprejemanju aktov, ki spreminjajo ali nadgrajujejo ukrepe, povezane s sistemom EURODAC (torej vključno s tem predlogom), vendar morajo Komisijo v določenem roku obvestiti o svoji odločitvi glede tega, ali bodo sprejele vsebino navedenega akta, ko ga odobrita Svet in Evropski parlament.

Da bi se vzpostavile pravice in obveznosti med Dansko (ki se je, kakor je zgoraj obrazloženo, z mednarodnim sporazumom pridružila ukrepom, povezanim s sistemom Eurodac {in dublinskim sistemom}) in zgoraj navedenimi pridruženimi državami, sta bila med prejšnjo Skupnostjo (zdaj Unijo) in pridruženimi državami sklenjena dva druga instrumenta 33 .

•Subsidiarnost

Predlog upošteva načelo subsidiarnosti, saj je cilj predlaganega ukrepa potrditev prenosa operativnega upravljanja centralnih sistemov SIS in VIS ter nacionalnih vmesnikov, centralnega sistema Eurodac, njihove komunikacijske infrastrukture, pa tudi drugih sistemov na agencijo eu-LISA ter tej agenciji poveriti nove dodatne naloge. Teh nalog države članice s posamičnim ukrepanjem ne morejo izpolniti in jih je mogoče bolje izvesti z ukrepanjem na ravni Unije v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Sorazmernost

Agenciji, ki se financira iz proračuna EU, so podeljene pristojnosti za upravljanje zgolj centralnih delov sistema SIS II, centralnih delov sistema VIS in njunih nacionalnih vmesnikov, centralnega dela sistema Eurodac ter zadevnih komunikacijskih infrastruktur, ni pa odgovorna za podatke, ki se vnesejo v sisteme. Države članice so pristojne za svoje nacionalne sisteme, čeprav bodo Agenciji zdaj podeljene dodatne naloge za svetovanje državam članicam in njihovo podporo v posebnih primerih. Zato so pristojnosti Agencije omejene na najmanjše potrebne, da se zagotovi učinkovita, varna in neprekinjena izmenjava podatkov med državami članicami. Potrditev vzpostavitve Agencije kot namenske strukture za upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice ter razširitev njenega mandata in nalog v predlaganem obsegu šteje za sorazmerno z upravičenimi interesi uporabnikov in z naravo sistemov, povezano z visoko varnostjo, dobro dosegljivostjo in ključnim pomenom za izvedbo naloge.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Predlog Komisije temelji na zgoraj navedeni oceni, ki izhaja iz posvetovanj z zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Te so vključevale države članice EU, zlasti predstavnike v upravnem odboru in svetovalnih skupinah; pridružene schengenske države in države, ki so se pridružile izvajanju dublinskega sistema / sistema Eurodac; Evropski parlament; Svet Evropske unije; Evropski nadzornik za varstvo podatkov; Evropsko računsko sodišče; agencije EU, zlasti CEPOL, Frontex, EASO, Europol, Eurojust, FRA; ter izvajalci agencije eu-LISA.

Kot določa uredba, se je Komisija o priporočilih za spremembo uredbe o Agenciji posvetovala z njenim upravnim odborom. Kot je pojasnjeno v točki 1, je Komisija priporočila odbora upoštevala, kolikor je bilo to mogoče, zlasti glede razširitve mandata Agencije na področju raziskav, razširitve mandata predsedujočih svetovalnih skupin in možnosti uporabe kraja Sankt Johann im Pongau za hkratno delovanje sistemov v aktivnem načinu delovanja. Mnenje upravnega odbora o priporočilih Komisije je priloženo zgoraj navedenemu poročilu Komisije.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Predlog v veliki meri temelji na rezultatih in priporočilih poročila o neodvisni zunanji oceni iz točke 1.

Ocena učinka ni bila izvedena, ker je bilo v oceni ugotovljeno, da so spremembe predvsem tehnične, in sicer naj bi bile potrebne za izboljšanje delovanja in operativne učinkovitosti Agencije ali zaradi drugih zakonodajnih in političnih sprememb, tj. poveritve novih sistemov ali nalog. Po eni strani bi te spremembe le nekoliko razširile mandat Agencije in ne bi imele bistvenih učinkov. Po drugi strani pa Komisija v zvezi z navedenimi spremembami, ki izhajajo iz zakonodajnih ali političnih sprememb, ne more vplivati na izbire politike, saj relevantne spremembe narekujejo te zakonodajne ali politične spremembe same.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

·Ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Agencija eu-LISA ima veliko obveznosti poročanja o svojih dejavnostih in spremljanja svojega dela. Njena najpomembnejša naloga je priprava konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Agencije za predhodno leto, ki vključuje zlasti primerjavo doseženih rezultatov s cilji letnega delovnega programa.

Ena od nalog izvršnega direktorja je vzpostavitev in izvajanje učinkovitega sistema, ki omogoča redno spremljanje in ocenjevanje obsežnih informacijskih sistemov in Agencije, vključno z uspešnim in učinkovitim uresničevanjem njenih ciljev.

Agencija bo imela večjo vlogo pri pripravi statističnih podatkov, povezanih s sistemi, ki jih upravlja. Poleg tega je odgovorna tudi za objavo statističnih podatkov, povezanih s sistemom. Podrobne določbe v zvezi s tem bodo vključene v posebne zakonodajne instrumente, ki urejajo različne sisteme.

Upravni odbor bo vsaki dve leti sprejel poročila o tehničnem delovanju SIS in VIS, ki jih zahtevajo zakonodajni instrumenti, ki urejajo ta sistema, ter letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema Eurodac. Sprejel bo tudi poročila o razvoju in tehničnem delovanju novih sistemov, ki so poverjeni Agenciji.

Komisija mora delo Agencije oceniti najpozneje v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru poroča o ugotovitvah ocene. Izvršni direktor bo ustrezno ukrepal glede ugotovitev in priporočil iz ocene.

Evropski parlament in Svet izvršnega direktorja lahko tudi pozoveta, naj navedenima institucijama poroča o izvajanju svojih nalog, poleg tega pa je pozvan, naj pred imenovanjem in pred podaljšanjem mandata da izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja članov pristojnega odbora.

·Razširitev mandata agencije eu-LISA

–pripravo, razvoj in operativno upravljanje sistema vstopa/izstopa (SVI) 36 , sistema DubliNet 37 , evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 38 , avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito 39 ter sistema ECRIS-TCN 40 (pod pogojem, da se sprejmejo ustrezni pravni instrumenti);

–zagotavljanje kakovosti podatkov v skladu s členom 8;

–razvoj potrebnih ukrepov, da se omogoči interoperabilnost v skladu s členom 9;

–zagotavljanje podpore državam članicam in Komisiji v skladu s členom 12.

·Posebne naloge za nove sisteme (te naloge se bodo začele izvajati pod pogojem, da se sprejmejo ustrezni pravni instrumenti)

·Prenos nalog Komisije v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo sistemov SIS in VIS na Agencijo

·Zagotavljanje kakovosti podatkov

Člen 8 Agenciji podeljuje nalogo vzpostavitve avtomatiziranih mehanizmov za nadzor kakovosti podatkov in skupnih kazalnikov ter razvoja centralnega registra za poročanje in statistične podatke, pod pogojem, da se sprejmejo posebne zakonodajne spremembe instrumentov obstoječih sistemov in/ali posebne določbe v novih instrumentih.

·Razvoj potrebnih ukrepov, da se omogoči interoperabilnost

Člen 9 Agenciji podeljuje nalogo razvoja potrebnih ukrepov, da se omogoči interoperabilnost sistemov, pod pogojem, da se po potrebi sprejmejo ustrezni pravni instrumenti.

·Razširitve nalog agencije eu-LISA v zvezi z raziskavami

·Razširitev področja uporabe pilotnih projektov

·Zagotavljanje podpore državam članicam in Komisiji

Člen 12 določa, da se lahko od Agencije zahteva, da svetuje državam članicam o povezavi nacionalnih sistemov s centralnimi sistemi ter o ad hoc podpori državam članicam. Od Agencije se lahko zahteva tudi svetovanje in/ali podpora Komisiji v zvezi s tehničnimi vprašanji, povezanimi z obstoječimi ali novimi sistem, vključno s študijami in preskušanjem.

Člen 12 še določa, da lahko skupina najmanj šestih držav članic, ki se prostovoljno odloči za centralizirano rešitev, Agenciji poveri nalogo, naj zanje razvija, upravlja in/ali gosti skupni informacijski sistem ter jim pomaga pri izvajanju tehničnih vidikov obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje EU o decentraliziranih informacijskih sistemih s področja svobode, varnosti in pravice, pod pogojem, da to predhodno odobri Komisija in o tem sprejme sklep upravni odbor. V takšnem primeru bodo države članice Agenciji zgoraj omenjene naloge poverile s sporazumom o prenosu pooblastil, vključno s pogoji za prenos in z določitvijo izračuna vseh ustreznih stroškov in načina izdajanja računov.

·Razširitev morebitne uporabe podpornega centra za aktivno delovanje sistemov

Člen 13 določa možnost, da se podporni center v kraju Sankt Johann im Pongau hkrati uporabi tudi za aktivno delovanje obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija, pod pogojem, da lahko zagotovi njihovo delovanje tudi v primeru odpovedi tega sistema. Vse dodatne podrobnosti uporabe podpornega načina delovanja za vsak sistem se določijo v posebnih zakonodajnih instrumentih sistemov.

·Dodatne naloge za upravni odbor

·Spremembe v zvezi z upravnim odborom

·Spremembe v zvezi z nalogami in mandatom izvršnega direktorja

·Spremembe v zvezi s svetovalnimi skupinami (pod pogojem, da se sprejmejo ustrezni zakonodajni instrumenti)

·Zahteva po predhodni odobritvi pravil o varnosti s strani Komisije na podlagi zakonodajnih instrumentov Komisije

·Sprememba člena o ocenjevanju

·Vstavitev določbe o sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije

Člen 37 določa pravila o sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, zlasti s tistimi, ki so ustanovljeni na področju svobode, varnosti in pravice.

·Uskladitev proračunskih določb z Delegirano uredbo (EU) št. 1271/2013

·Vstavitev določbe o preprečevanju navzkrižij interesov

·Poglavje VI se nanaša na spremembe drugih instrumentov Unije

2017/0145 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 74, člena 77(2)(a) in (b), člena 78(2)(e), člena 79(2)(c), člena 82(1)(d), člena 85(1), člena 87(2)(a) ter člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom( 46 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Schengenski informacijski sistem (SIS) je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 47 in s Sklepom Sveta 2007/533/PNZ 48 . Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ določata, da je za operativno upravljanje centralnega SIS II v prehodnem obdobju odgovorna Komisija. Po tem prehodnem obdobju bo za operativno upravljanje centralnega SIS II in nekatere vidike komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.

(2)Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES 49 . Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 50 določa, da je za operativno upravljanje VIS v prehodnem obdobju odgovorna Komisija. Po tem prehodnem obdobju bo za operativno upravljanje centralnega VIS in nacionalnih vmesnikov ter za nekatere vidike komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.

(3)Sistem Eurodac je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2725/2000 51 . Potrebna izvedbena pravila so bila določena z Uredbo Sveta (ES) št. 407/2002 52 . Ta instrumenta sta bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 53 z učinkom od 20. julija 2015.

(4)Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice je bila vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 54 z namenom zagotoviti operativno upravljanje SIS, VIS in sistema Eurodac ter nekaterih vidikov njihove komunikacijske infrastrukture in potencialno tudi drugih obsežnih informacijskih (IT) sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, za kar je treba sprejeti posebne zakonodajne instrumente. Uredba (EU) št. 1077/2011 je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 603/2013, da bi odražala spremembe sistema Eurodac.

(5)Ker je moral biti organ za upravljanje pravno, upravno in finančno neodvisen, je bil ustanovljen kot regulativna agencija (v nadaljnjem besedilu: Agencija) s pravno osebnostjo. Kot je bilo dogovorjeno, je bil za sedež Agencije določen Talin (Estonija). Ker pa so se naloge, povezane s tehničnim razvojem in pripravami na operativno upravljanje SIS in VIS, že opravljale v Strasbourgu (Francija) in ker je bil podporni center za te IT sisteme vzpostavljen v Sankt Johannu im Pongau (Avstrija), kar je tudi v skladu z lokacijami sistemov SIS in VIS, določenimi z ustreznimi zakonodajnimi instrumenti, bi to moralo ostati nespremenjeno. Na teh dveh lokacijah bi se morale še naprej izvajati naloge, povezane z operativnim upravljanjem Eurodac, oziroma bi se tam moral vzpostaviti podporni center za sistem Eurodac. To bi moralo za ti lokaciji veljati tudi za tehnični razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter, če je tako določeno v zadevnem zakonodajnem instrumentu, za podporni center, ki lahko zagotovi delovanje obsežnega IT sistema v primeru odpovedi navedenega sistema. Da bi se lahko podporni center čim bolje uporabil, bi moral biti sposoben za hkratno delovanje sistemov v aktivnem načinu delovanja, če je pri tem zmožen zagotavljati njihovo delovanje v primeru okvare sistemov.

Agencija je od samega prevzema nalog 1. decembra 2012 prevzela naloge, ki so bile zaupane organu za upravljanje v zvezi z VIS v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008 in Sklepom Sveta 2008/633/PNZ 55 . Aprila 2013 je prevzela naloge, ki so bile zaupane organu za upravljanje v zvezi s SIS II v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ po začetku delovanja sistema, junija 2013 pa je prevzela tudi naloge, ki so bile zaupane Komisiji v zvezi s sistemom Eurodac v skladu z uredbama (ES) št. 2725/2000 in (ES) št. 407/2002. V prvi oceni dela Agencije, ki je temeljila na neodvisni zunanji oceni in je bila izvedena v obdobju 2015–2016, je bilo ugotovljeno, da agencija eu-LISA učinkovito zagotavlja operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov in drugih nalog, ki so ji poverjene, pokazala pa je tudi, da je potrebnih več sprememb ustanovitvene uredbe, kot je prenos nalog komunikacijske infrastrukture, ki jih je ohranila Komisija, na Agencijo. Komisija je na podlagi zunanje ocene upoštevala politične in pravne spremembe ter dejanski razvoj dogodkov ter zlasti v Poročilu o delovanju Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) 56 predlagala, da bi bilo treba razširiti mandat Agencije na izvajanje nalog, ki izhajajo iz predlogov, ki jih sprejmeta sozakonodajalca in s katerimi se Agenciji poverijo novi sistemi, ter na izvajanje nalog iz sporočila Komisije o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost z dne 6. aprila 2016 ter nalog iz končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni z dne 11. maja 2017 in iz Sedmega poročila Komisije o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije z dne 16. maja 2017, po potrebi pod pogojem sprejetja ustreznih zakonodajnih instrumentov. Zlasti bi morala biti Agencija zadolžena za razvoj evropskega portala za iskanje, skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in skupnega odložišča podatkov o identiteti, pod pogojem sprejetja ustreznega zakonodajnega instrumenta o interoperabilnosti. Kadar je to primerno, bi morali kakršni koli ukrepi, ki se izvajajo glede interoperabilnosti, temeljiti na Sporočilu Komisije o evropskem okviru interoperabilnosti – strategija za izvajanje 57 .

(6)V zgoraj navedenem poročilu Komisije je poleg tega ugotovljeno, da bi bilo treba mandat Agencije razširiti tudi na svetovanje državam članicam o povezavi nacionalnih sistemov s centralnimi sistemi ter o ad hoc pomoči/podpori, kadar bi bilo to potrebno, pa tudi na zagotavljanje pomoči/podpore službam Komisije glede tehničnih vprašanj v zvezi z novimi sistemi.

(7)[Agenciji bi bilo zato treba poveriti naloge priprave, razvoja in operativnega upravljanja sistema vstopa/izstopa, vzpostavljenega z Uredbo XX/XX z dne XX [o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011].]

(8){[Poveriti bi ji bilo treba naloge operativnega upravljanja sistema DubliNet, ki je ločen varen elektronski kanal, vzpostavljen na podlagi člena 18 Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 58 , v skladu z Uredbo XX/XX z dne XX o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)].

(9)[Poveriti bi ji bilo treba naloge priprave, razvoja in operativnega upravljanja evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vzpostavljenega z Uredbo XX/XX [z dne XX o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/794 in (EU) 2016/1624].]

(10)[Poveriti bi ji bilo treba naloge priprave, razvoja in operativnega upravljanja avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) št. XX/20XX [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)].]

(11)[Poveriti bi ji bilo treba tudi naloge priprave, razvoja in operativnega upravljanja centraliziranega sistema za identifikacijo držav članic, ki imajo informacije o kazenskih obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva, ustanovljenega z Uredbo XX/XX [z dne XX o vzpostavitvi centraliziranega mehanizma za identifikacijo držav članic, ki imajo informacije o kazenskih obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva (TCN), da se dopolni in podpre evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS), ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (sistem ECRIS-TCN), in vzdrževanja uporabe referenc ECRIS iz navedene uredbe.]].

(12)Agencija bi morala ostati ista pravna oseba s polno kontinuiteto vseh svojih dejavnosti in postopkov.

(13)Glavna naloga Agencije bi moralo biti še naprej operativno upravljanje sistemov SIS II, VIS in Eurodac, [SVI], [DubliNet], [ETIAS], [avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito] ter [sistema ECRIS-TCN] in, če bo tako odločeno, drugih obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice. Agencija bi morala biti odgovorna tudi za tehnične ukrepe, povezane s poverjenimi nalogami, ki niso normativnega značaja. Navedene odgovornosti ne bi smele posegati v tiste normativne naloge, za katere je izključno pristojna Komisija oziroma pri katerih Komisiji pomaga odbor v skladu s posameznimi zakonodajnimi instrumenti o sistemih, ki jih operativno upravlja Agencija. Ni več upravičeno, da Komisija zadrži nekatere naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo sistemov, zato bi morale biti te naloge prenesene na Agencijo, da se izboljša skladnost njenega upravljanja. Vendar bi morala pri sistemih, ki uporabljajo EuroDomain, ki je varovana telekomunikacijska infrastruktura, ki jo zagotavlja omrežje TESTA-ng (vseevropske telematske storitve med upravami-nova generacija), pri čemer gre za projekt v obliki omrežnih storitev na podlagi člena 3 Sklepa 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta 59 , Komisija obdržati naloge izvrševanja proračuna, nabave in posodabljanja ter naloge glede pogodbenih vprašanj.

(14)Poleg tega bi morala Agencija še naprej opravljati naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS, VIS in Eurodac in drugih obsežnih IT sistemov, ki ji bodo poverjeni v prihodnje.

(15)Poleg tega bi bila na podlagi členov 67 do 89 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko Agencija odgovorna tudi za pripravo, razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih IT sistemov. Agenciji bi morale biti te naloge poverjene le na podlagi naknadnih in ločenih zakonodajnih instrumentov ter po opravljeni oceni učinka.

(16)Mandat Agencije v zvezi z raziskavami bi bilo treba razširiti, da bi se povečale njene zmožnosti za bolj proaktivno predlaganje ustreznih in potrebnih tehničnih sprememb informacijskih sistemov pod njeno pristojnostjo. Tako Agencija ne bi le spremljala, temveč bi lahko tudi prispevala k izvajanju raziskovalnih dejavnosti, pomembnih za operativno upravljanje sistemov, ki jih upravlja. Informacije o takem spremljanju bi morala redno pošiljati Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

(17)Agencija bi morala biti v skladu s členom 54(2)(a) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 60 odgovorna za izvajanje pilotnih projektov. Agenciji bi lahko poleg tega Komisija poverila naloge izvrševanja proračuna za potrditve koncepta, ki se financirajo v okviru instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov, določenega z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 61 v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Agencija lahko tudi načrtuje in izvaja dejavnosti preskušanja v zvezi z zadevami izključno iz te uredbe in zakonodajnih instrumentov, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija. Agencija bi morala pri izvajanju pilotnih projektov posebno pozornost nameniti strategiji Evropske unije za upravljanje informacij.

(18)Agencija bi morala državam članicam svetovati v zvezi s povezavami nacionalnih sistemov s centralnimi sistemi.

(19)Prav tako bi morala državam članicam zagotavljati ad hoc pomoč v primerih izrednih potreb s področja varnosti ali migracij. Zlasti kadar se država članica na določenih območjih svojih zunanjih meja sooča s posebnimi in nesorazmernimi migracijskimi izzivi, za katere je značilen velik dotok migracijskih tokov, bi se ji moralo omogočiti, da se opre na tehnične in operativne okrepitve. To bi bilo treba na žariščnih točkah zagotoviti s podpornimi skupinami za upravljanje migracij, sestavljenimi iz strokovnjakov ustreznih agencij Unije. Če bi v tem okviru prišlo do potrebe podpore agencije eu-LISA v zvezi z vprašanji o obsežnih informacijskih sistemih, ki jih ta upravlja, bi morala zahtevo za pomoč Agenciji poslati Komisija.

(20)Agencija bi morala službe Komisije po potrebi podpirati tudi pri tehničnih vprašanjih v zvezi z obstoječimi ali novimi sistemi, zlasti pri pripravi novih predlogov o obsežnih informacijskih sistemih, ki se poverijo Agenciji.

(21)Agenciji bi moralo biti mogoče poveriti tudi naloge razvoja, upravljanja in/ali gostovanja skupnega informacijskega sistema za skupino držav članic, ki se prostovoljno odločijo za centralizirano rešitev, ki jim pomaga izvajati tehnične vidike obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o decentraliziranih obsežnih informacijskih sistemih na področju svobode, varnosti in pravice. Za to bi se morala zahtevati predhodna odobritev Komisije in odločitev upravnega odbora, moralo pa bi biti odraženo v sporazumu o prenosu pooblastil med zadevnimi državami članicami in Agencijo ter financirano s prispevki zadevnih držav članic za kritje vseh stroškov.

(22)Poveritev operativnega upravljanja obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice Agenciji ne bi smela vplivati na posebna pravila, ki se uporabljajo za te sisteme. Za vse obsežne informacijske sisteme, katerih operativno upravljanje se poveri Agenciji, se v celoti uporabljajo zlasti posebna pravila o namenu, pravici dostopa, varnostnih ukrepih in dodatnih zahtevah glede varstva podatkov.

(23)Za učinkovit nadzor dejavnosti Agencije bi morale biti v upravnem odboru zastopane države članice in Komisija. Upravnemu odboru bi se moralo naložiti opravljanje ustreznih nalog, zlasti sprejetje letnega delovnega programa, izvajanje njegovih dejavnosti v zvezi s proračunom Agencije, sprejetje finančnih pravil, ki se uporabljajo za Agencijo, imenovanje izvršnega direktorja ter določitev postopkov za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja v zvezi z operativnimi nalogami Agencije. Agencija bi se morala voditi in bi morala delovati ob upoštevanju načel skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam Unije, ki so ga 19. julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija.

(24)Kar zadeva SIS II, bi morala imeti Evropski policijski urad (Europol) in Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ, saj imata v skladu z navedenim sklepom [ali Uredbo XX z dne XX o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU] oba pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in neposrednega iskanja po njih. Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki ima pravico do dostopa do SIS in iskanja v njem v skladu z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta 62 in Uredbo XXX [o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah] 63 , bi morala imeti status opazovalca v upravnem odboru, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Uredbe (EU) 2016/1624 ali Uredbe XXX z dne XXX [o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah]. Europolu, Eurojustu ter evropski mejni in obalni straži bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za SIS, ustanovljeno v skladu s to uredbo, imenujejo vsak svojega predstavnika.

(25)Kar zadeva VIS, bi moral imeti Europol na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Sklepa Sveta 2008/633/PNZ. Europolu bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za VIS, ustanovljeno v skladu s to uredbo, imenuje svojega predstavnika.

(26)Kar zadeva sistem Eurodac, bi moral imeti Europol na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Uredbe (EU) št. 603/2013 [ali Uredbe XX z dne XX o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva,}]za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)}; Europolu bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za sistem Eurodac imenuje svojega predstavnika.

(27)[Kar zadeva SVI, bi moral imeti Europol na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja v zvezi z Uredbo XX/XXXX [o vzpostavitvi SVI].]

(28)[Kar zadeva ETIAS, bi moral imeti Europol na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja v zvezi z Uredbo XX/XXXX [o vzpostavitvi ETIAS]. Tudi evropska mejna in obalna straža bi morala imeti na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja glede ETIAS v zvezi z uporabo Uredbe XX/XX o vzpostavitvi ETIAS. Europolu ter evropski mejni in obalni straži bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za [SVI-[ETIAS] imenujeta svojega predstavnika.

(29)[Kar zadeva avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) …/… [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] bi moral imeti EASO na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja v zvezi s tem sistemom.]

(30)[Kar zadeva sistem ECRIS-TCN, bi morali imeti Eurojust, Europol [in Evropsko javno tožilstvo] na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja v zvezi z Uredbo XX/XXXX [o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN]}. Eurojustu, Europolu in [Evropskemu javnemu tožilstvu] bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za sistem ECRIS-TCN imenujejo svojega predstavnika.]

(31)Države članice bi morale imeti v zvezi z obsežnim informacijskim sistemom glasovalno pravico v upravnem odboru Agencije, če je po pravu Unije za njih pravno zavezujoč kateri koli pravni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo takega sistema. Danska bi tudi morala imeti glasovalno pravico v zvezi z obsežnim informacijskim sistemom, če se v skladu s členom 4 Protokola (št. 22) o stališču Danske, priloženem Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo navedenega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

(32)Države članice bi morale imenovati člana v svetovalno skupino za obsežni informacijski sistem, če je po pravu Unije za njih pravno zavezujoč kateri koli zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo takega sistema. Poleg tega bi morala Danska imenovati člana v svetovalno skupino za obsežni IT sistem, če se v skladu s členom 4 Protokola (št. 22) o stališču Danske odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo takega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

(33)Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti Agencije bi ji bilo treba zagotoviti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije. Za financiranje Agencije bi se moral uporabljati sporazum proračunskega organa, kot je določeno v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju 64 . Uporabljati bi se morala proračunski postopek Unije in postopek Unije v zvezi z razrešnico. Računsko sodišče bi moralo opraviti revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij.

(34)Agenciji bi bilo treba za opravljanje njenega poslanstva in v obsegu, potrebnem za opravljanje njenih nalog, dovoliti sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, zlasti tistimi, ki so ustanovljeni na področju svobode, varnosti in pravice, v zadevah, ki jih urejajo ta uredba in zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija, in sicer v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih v skladu s pravom in politiko Unije, ter v okviru ustreznih pristojnosti teh organov. Komisija bi morala navedene delovne dogovore prej odobriti. Po potrebi bi se morala Agencija glede omrežne varnosti posvetovati z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij.

(35)Pri zagotavljanju razvoja in operativnega upravljanja obsežnih informacijskih sistemov bi morala Agencija spoštovati evropske in mednarodne standarde in upoštevati najstrožje strokovne zahteve, zlasti strategijo Evropske unije za upravljanje informacij.

(36)Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Agencija, bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001 65 [ali Uredba (ES) XX/2018 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu osebnih podatkov v institucijah in organih Unije]. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral imeti možnost od Agencije pridobiti dostop do vseh podatkov, ki jih potrebuje za preiskave. V skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 45/2001 se je Komisija posvetovala z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal svoje mnenje dne XX XX.

(37)Za zagotovitev preglednega delovanja Agencije se mora zanjo uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 66 . Agencija bi morala biti glede svojih dejavnosti čim bolj pregledna, pri čemer pa ne bi smela ogroziti doseganja cilja svojega delovanja. Objaviti bi morala ustrezne informacije o vseh svojih dejavnostih. Prav tako bi morala zagotoviti, da lahko javnost in vse druge zainteresirane strani hitro pridobijo informacije o njenem delu.

(38)Delovanje Agencije preverja evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

(39)Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 67 , Agencija pa bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) 68 .

(40)Da se zagotovijo odprti in pregledni pogoji zaposlovanja ter enaka obravnava zaposlenih, bi bilo treba za osebje Agencije in izvršnega direktorja uporabljati Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) in Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) iz Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 69 (v nadaljnjem besedilu skupaj: kadrovski predpisi), vključno s pravili glede poklicne skrivnosti ali drugih enakovrednih obvez zaupnosti.

(41)Agencija je organ, ki ga je Unija ustanovila v smislu člena 208 Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012, in bi morala v skladu s tem sprejeti svoja finančna pravila.

(42)Za Agencijo bi se morala uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 70 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(43)Ker ciljev te uredbe, namreč ustanovitve Agencije na ravni Unije, odgovorne za operativno upravljanje in po potrebi razvoj obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in so zato zaradi obsega in učinka ukrepa lažje uresničljivi na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(44)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba, kolikor zadeva SIS II in VIS, [SVI] [ter ETIAS], nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo. Danska v skladu s členom 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije 71 obvesti Komisijo, ali bo v svoje notranje pravo prenesla določbe te uredbe, ki se nanašajo na Eurodac. [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) XX/XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)]. [Kolikor se predlog nanaša na sistem ECRIS-TCN, Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.]

(45)Združeno kraljestvo v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol o schengenskem pravnem redu) ter členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda 72 sodeluje pri tej uredbi, kolikor se njene določbe nanašajo na SIS, kot ga ureja Sklep 2007/533/PNZ.

Združeno kraljestvo lahko v skladu s členom 4 Protokola o schengenskem pravnem redu predsednika Sveta zaprosi za možnost sodelovanja pri sprejetju te uredbe, kolikor njene določbe nadgrajujejo določbe schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na SIS, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, in VIS, [SVI] [ter ETIAS] in pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom 2000/365/ES ne sodeluje. Poleg tega lahko Združeno kraljestvo, kolikor se določbe predloga nanašajo na sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) XX/XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)], predsednika Sveta uradno obvesti o svoji nameri, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe v skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Protokol o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice). Kolikor se določbe predloga nanašajo na sistem ECRIS-TCN, Združeno kraljestvo v skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega PEU in PDEU, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za to državo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola (št. 21) lahko Združeno kraljestvo predloži uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju te uredbe.

Ker je Združeno kraljestvo 29. marca 2017 v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji uradno sporočilo, da namerava izstopiti iz Unije, se bosta Pogodbi z začetkom veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu o izstopu, prenehali uporabljati za Združeno kraljestvo, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom sklene, da se navedeno obdobje podaljša. Zato se zgornji opis sodelovanja Združenega kraljestva pri predlogu brez poseganja v določbe sporazuma o izstopu uporablja le, dokler ne preneha članstvo Združenega kraljestva v Evropski uniji.

(46)Irska v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol o schengenskem pravnem redu) ter členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda 73 , sodeluje pri tej uredbi, kolikor se njene določbe nanašajo na SIS II, kot ga ureja Sklep 2007/533/PNZ.

Ta uredba, kolikor se njene določbe nanašajo na SIS, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, in VIS, [SVI] [ter ETIAS], pomeni nadgradnjo določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda 74 , ne sodeluje. Irska lahko v skladu s členom 4 Protokola o schengenskem pravnem redu predsednika Sveta zaprosi za možnost sodelovanja pri sprejetju te uredbe.

Poleg tega lahko Irska, kolikor se določbe predloga nanašajo na sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) XX/XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)], predsednika Sveta uradno obvesti o svoji nameri, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe v skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice). Kolikor se določbe predloga nanašajo na sistem ECRIS-TCN, Irska v skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega PEU in PDEU, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za to državo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola (št. 21) lahko Irska predloži uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju te uredbe.

(47)Ta uredba, kolikor se nanaša na SIS II in VIS, [SVI] [ter ETIAS], predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 75 , ki spadajo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma 76 . Kar zadeva sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) XX/XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)], predstavlja ta uredba nov ukrep v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem 77 . Zato bi morali delegaciji Republike Islandije in Kraljevine Norveške, če se bosta ti državi odločili to uredbo prenesti v svoj notranji pravni red, sodelovati v upravnem odboru Agencije. Da bi se določila nadaljnja podrobna pravila, ki omogočajo sodelovanje Republike Islandije in Kraljevine Norveške pri dejavnostih Agencije, bi bilo treba skleniti poseben dogovor med Unijo in tema državama.

(48)Ta uredba, kolikor se nanaša na SIS II in VIS, [SVI] [ter ETIAS], predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 78 , ki spadajo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 79 . Kar zadeva sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) XX/XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)], predstavlja ta uredba nov ukrep v zvezi s sistemom Eurodac v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici 80 . Zato bi morala delegacija Švicarske konfederacije, če se bo ta država odločila prenesti to uredbo v svoj notranji pravni red, sodelovati v upravnem odboru Agencije. Da bi se določila nadaljnja podrobna pravila, ki omogočajo sodelovanje Švicarske konfederacije pri dejavnostih Agencije, bi bilo treba skleniti poseben dogovor med Unijo in to državo.

(49)Ta uredba, kolikor se nanaša na SIS II in VIS, [SVI] [ter ETIAS], predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 81 , ki spadajo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 82 . Kar zadeva sistem Eurodac [in avtomatizirani sistem za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) XX/XX o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)], predstavlja ta uredba nov ukrep v smislu Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici 83 . Zato bi morala delegacija Kneževine Lihtenštajn sodelovati v upravnem odboru Agencije. Da bi se določila nadaljnja podrobna pravila, ki omogočajo sodelovanje Kneževine Lihtenštajn pri dejavnostih Agencije, bi bilo treba skleniti poseben dogovor med Unijo in to državo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA

Člen 1Predmet urejanja

1.Ta uredba zadeva Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011.

2.Agencija je odgovorna za operativno upravljanje schengenskega informacijskega sistema (SIS), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in sistema Eurodac.

3.[Agencija je odgovorna za pripravo, razvoj in/ali operativno upravljanje [sistema vstopa/izstopa (SVI)] 84 , [sistema DubliNet 85 ], [evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)] 86 , [avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito] 87 ter [sistema ECRIS-TCN in uporabe referenc ECRIS 88 ].

4.Agencija je lahko na podlagi ustreznega zakonodajnega instrumenta, ki temelji na členih 67 do 89 PDEU, odgovorna za pripravo, razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, razen tistih iz odstavkov 2 in 3, vključno z obstoječimi sistemi, ob upoštevanju, če je primerno, razvoja raziskav iz člena 10 te uredbe ter rezultatov pilotnih projektov in potrditev koncepta iz člena 11 te uredbe.

5.Operativno upravljanje obsega vse naloge, potrebne za delovanje obsežnih informacijskih sistemov v skladu s posebnimi določbami, ki se za take posamezne sisteme uporabljajo, vključno z odgovornostjo za komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljajo. Ti obsežni sistemi si ne izmenjujejo podatkov in ne omogočajo izmenjave informacij ali znanja, če to ni določeno v posebni pravni podlagi.

6.Agencija je odgovorna tudi za naslednje naloge:

–zagotavljanje kakovosti podatkov v skladu s členom 8;

–razvoj potrebnih ukrepov, da se omogoči interoperabilnost v skladu s členom 9;

–izvajanje raziskovalnih dejavnosti v skladu s členom 10;

–izvajanje pilotnih projektov, potrditev koncepta in dejavnosti preskušanja v skladu s členom 11 ter

–zagotavljanje podpore državam članicam in Komisiji v skladu s členom 12.

Člen 2 
Cilji

Brez poseganja v odgovornosti Komisije in držav članic na podlagi zakonodajnih instrumentov, ki urejajo obsežne informacijske sisteme, Agencija zagotavlja:

(a)razvoj obsežnih informacijskih sistemov z uporabo ustrezne strukture za upravljanje projekta za učinkovit razvoj obsežnih informacijskih sistemov;

(b)učinkovito, varno in neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov;

(c)učinkovito in finančno pregledno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov;

(d)ustrezno visoko kakovost storitev za uporabnike obsežnih informacijskih sistemov;

(e)kontinuiteto in neprekinjene storitve;

(f)visoko raven varstva podatkov v skladu z veljavnimi pravili, vključno s specifičnimi določbami za posamezne obsežne informacijske sisteme;

(g)ustrezno raven varnosti podatkov in fizične varnosti v skladu z veljavnimi pravili, vključno s specifičnimi določbami za posamezne obsežne informacijske sisteme.

POGLAVJE II
NALOGE AGENCIJE

Člen 3 
Naloge v zvezi s SIS

V zvezi s SIS II Agencija opravlja:

(a)naloge, podeljene organu za upravljanje z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom 2007/533/PNZ [ali z Uredbo XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006; z Uredbo XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU ter z Uredbo XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav];

(b)naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, zlasti za osebje SIRENE (SIRENE – zahteva za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic), in usposabljanjem strokovnjakov o tehničnih vidikih SIS II v okviru schengenske evalvacije.

Člen 4 
Naloge v zvezi z VIS

V zvezi z VIS Agencija opravlja:

(a)naloge, podeljene organu za upravljanje z Uredbo (ES) št. 767/2008 in Sklepom 2008/633/PNZ;

(b)naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi VIS.

Člen 5 
Naloge v zvezi s sistemom Eurodac

V zvezi s sistemom Eurodac Agencija opravlja:

(a)naloge, ki so ji podeljene z Uredbo (EU) št. 603/2013 [ali z Uredbo XX z dne XX o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)];

(b)naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi sistema Eurodac.

[Člen 5a
Naloge v zvezi s SVI

V zvezi s SVI Agencija opravlja:

(a)    naloge, ki so ji podeljene z Uredbo (EU) XXX/20XX Evropskega parlamenta in Sveta [z dne X.X.X o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011 (COM(2016) 194 final – 2016/0106 COD)];

(b)    naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SVI.]

[Člen 5b
Naloge v zvezi z ETIAS

 V zvezi z ETIAS Agencija opravlja:

(a)    naloge, ki so ji podeljene z [Uredbo (EU) XXX/20XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/794 in (EU) 2016/1624 (COM(2016) 731 final – 2016/0357 (COD)];

(b)    naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi ETIAS.]

[Člen 5c
Naloge v zvezi s sistemom DubliNet

V zvezi s sistemom DubliNet Agencija opravlja:

(a)    naloge, ki so ji podeljene z [Uredbo (EU) XX z dne XX o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev) (COM(2016) 272 final – 2016/0132 (COD)];

(b)    naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi sistema DubliNet.]

[Člen 5d
Naloge v zvezi z avtomatiziranim sistemom za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito

V zvezi z avtomatiziranim sistemom za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) XX/20XX [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)COM(2016) 270 final – 2016/0133(COD)], Agencija opravlja:

(a)    naloge, ki so ji podeljene z navedeno uredbo [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)COM(2016) 270 final – 2016/0133(COD)];

(b)    naloge v zvezi z usposabljanjem o tehnični uporabi avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito.]

[Člen 5e
Naloge v zvezi s sistemom ECRIS-TCN

V zvezi s sistemom ECRIS-TCN Agencija opravlja:

(a)    naloge, ki so ji podeljene z Uredbo XX/XXXX [o vzpostavitvi centraliziranega mehanizma za identifikacijo držav članic, ki imajo informacije o kazenskih obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva (TCN), da se dopolni in podpre evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS), ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (sistem ECRIS-TCN), vključno z razvojem in vzdrževanjem uporabe referenc ECRIS.];

(b)    naloge v zvezi z usposabljanjem o tehnični uporabi sistema ECRIS-TCN in uporabi reference ECRIS.]

Člen 6
Naloge v zvezi s pripravo, razvojem in operativnim
upravljanjem drugih obsežnih informacijskih sistemov

Kadar je Agencija odgovorna za pripravo, razvoj ali operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1(4), opravlja naloge, ki so ji podeljene v skladu z zakonodajnim instrumentom, ki ureja zadevni sistem, ter naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi teh sistemov, kot je ustrezno.

Člen 7
Naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo

1.Agencija opravlja vse naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo sistemov pod njenim upravljanjem, ki so ji podeljene z zakonodajnimi instrumenti, ki urejajo obsežne informacijske sisteme, ki jih upravlja Agencija, z izjemo sistemov, ki za svojo komunikacijsko infrastrukturo uporabljajo EuroDomain, pri katerih je za naloge izvrševanja proračuna, nabave in posodabljanja ter za naloge glede pogodbenih vprašanj odgovorna Komisija. V skladu z zakonodajnimi instrumenti, ki urejajo sisteme, ki uporabljajo EuroDomain 89 , so naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, vključno z operativnim upravljanjem in varnostjo, razdeljene med Agencijo in Komisijo. Da bi se zagotovila skladnost med izvajanjem njunih zadevnih odgovornosti, sta Komisija in Agencija sklenili operativne delovne dogovore, ki so vključeni v memorandum o soglasju.

2.Komunikacijska infrastruktura se upravlja in nadzoruje tako, da se ščiti od groženj ter da se zagotavljata njena varnost in varnost obsežnih informacijskih sistemov, za katere je odgovorna Agencija, vključno z varnostjo podatkov, ki se izmenjujejo prek komunikacijske infrastrukture.

3.Agencija sprejme ustrezne ukrepe, vključno z varnostnimi načrti, med drugim za preprečevanje nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali izbrisa osebnih podatkov med njihovim prenosom ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja. Vse operativne informacije v zvezi s sistemom, ki se razpošiljajo prek komunikacijske infrastrukture, se šifrirajo.

4.Naloge v zvezi z operativnim upravljanjem komunikacijske infrastrukture se lahko prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. V takem primeru za ponudnike omrežja veljajo varnostni ukrepi iz odstavka 3, ti ponudniki pa nikakor ne bodo imeli dostopa do operativnih podatkov SIS II, VIS, sistema Eurodac, [SVI], [ETIAS], [avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito] [ali sistema ECRIS-TCN] ali do izmenjave podatkov SIRENE, povezane s SIS II.

5.Brez poseganja v veljavne pogodbe o komunikacijski infrastrukturi sistemov SIS II, VIS in Eurodac, je upravljanje ključev za šifriranje še naprej v pristojnosti Agencije in se ne sme prenesti na noben zunanji zasebni subjekt.

Člen 8
Kakovost podatkov

Agencija si skupaj s Komisijo prizadeva, da bi za vse sisteme pod operativnim upravljanjem Agencije vzpostavila avtomatizirane mehanizme za nadzor kakovosti podatkov in skupne kazalnike kakovosti podatkov ter razvila centralni register za poročanje in statistične podatke, pod pogojem, da se sprejmejo posebne zakonodajne spremembe instrumentov o obstoječih sistemih in/ali posebne določbe v novih instrumentih.

Člen 9
Interoperabilnost

Agencija razvije tudi potrebne ukrepe, da se omogoči interoperabilnost sistemov, pod pogojem, da se po potrebi sprejmejo ustrezni pravni instrumenti.

Člen 10
Spremljanje raziskav 

1.Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, sistema Eurodac, [SVI], [ETIAS] [avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito], [sistema ECRIS-TCN] in drugih obsežnih informacijskih sistemov, kot so navedeni v členu 1(4).

2.Agencija lahko prispeva k izvajanju delov okvirnega programa za raziskave in inovacije, ki se nanašajo na obsežne informacijske sisteme s področja svobode, varnosti in pravice. Za ta namen in na podlagi ustreznih pooblastil, ki jih je nanjo prenesla Komisija, so naloge Agencije:

(a)upravljanje nekaterih faz izvajanja programov in nekaterih faz posameznih projektov na podlagi ustreznih delovnih programov, ki jih je sprejela Komisija;

(b)sprejemanje instrumentov za izvrševanje proračuna in za prihodke in odhodke ter izvajanje vseh potrebnih operacij za upravljanje programa;

(c)zagotavljanje podpore pri izvajanju programov.

3.Agencija o razvoju dogodkov iz odstavka 1 redno obvešča Evropski parlament, Svet in Komisijo, ko gre za vprašanja o varstvu podatkov pa tudi evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Člen 11
Pilotni projekti, potrditve koncepta in dejavnosti preskušanja

1.Agencija lahko na izrecno in natančno zahtevo Komisije, ki je o tem obvestila Evropski parlament in Svet vsaj tri mesece vnaprej, in potem, ko je odločitev o tem sprejel upravni odbor, v skladu s členom 15(1)(u) te uredbe izvaja pilotne projekte, kot jih določa člen 54(2)(a) Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012, za razvoj oziroma operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na podlagi členov 67 do 89 PDEU, in sicer v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter z uporabo sporazuma o prenosu pooblastil.

Agencija o izvajanju pilotnih projektov iz prvega pododstavka redno obvešča Evropski parlament in Svet, ko gre za vprašanja o varstvu podatkov pa tudi evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

2.Odobritve finančnih sredstev za pilotne projekte iz člena 54(2)(a) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki jih zahteva Komisija, se vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti.

3.Agenciji se lahko v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 na zahtevo Komisije ali Sveta ter po odločitvi upravnega odbora s sporazumom o prenosu pooblastil poverijo naloge izvrševanja proračuna za potrditve koncepta, ki se financirajo v okviru instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov, določenega z Uredbo (EU) št. 515/2014.

4.Agencija lahko načrtuje in izvaja dejavnosti preskušanja v zvezi z zadevami iz te uredbe in zakonodajnih instrumentov, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija, če o tem sprejme sklep upravni odbor.

Člen 12
Podpora državam članicam in Komisiji

1.Od Agencije se lahko zahteva, da svetuje državam članicam o povezavi nacionalnih sistemov s centralnimi sistemi ter daje ad hoc podporo državam članicam. Zahteve za ad hoc podporo se predložijo Komisiji, ki jih posreduje Agenciji. Od Agencije se lahko zahteva tudi svetovanje in/ali podpora Komisiji v zvezi s tehničnimi vprašanji, povezanimi z obstoječimi ali novimi sistemi, vključno s študijami in preskušanjem.

2.Skupina najmanj šestih držav članic, ki se prostovoljno odloči za centralizirano rešitev, lahko Agenciji poveri nalogo, naj zanje razvija, upravlja in/ali gosti skupni informacijski sistem ter jim pomaga pri izvajanju tehničnih vidikov obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o decentraliziranih sistemih s področja svobode, varnosti in pravice, pod pogojem, da to predhodno odobri Komisija in o tem sprejme sklep upravni odbor. V takem primeru zadevne države članice Agenciji navedene naloge poverijo s sporazumom o prenosu pooblastil, vključno s pogoji za prenos ter določitvijo izračuna vseh ustreznih stroškov in načina izdajanja računov.

POGLAVJE III
SESTAVA IN ORGANIZACIJA

Člen 13
Pravni status in sedež

1.Agencija je organ Unije in ima pravno osebnost.

2.Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.Agencijo zastopa izvršni direktor.

4.Sedež Agencije je v Talinu, Estonija.

Naloge, povezane z razvojem in operativnim upravljanjem iz člena 1(3) in (4) ter členov 3, 4, 5 [5a], [5b], [5c], [5d], [5e], 6 in 7, se opravljajo v Strasbourgu, Francija.

Kadar je v zakonodajnih instrumentih o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi posameznih sistemov določen podporni center ali druga tehnična lokacija, se ta vzpostavi v kraju Sankt Johann im Pongau v Avstriji.

5.Za aktivno delovanje obsežnih informacijskih sistemov se lahko hkrati uporabljata obe tehnični lokaciji, pod pogojem, da lahko druga lokacija v primeru okvare enega ali več sistemov še vedno zagotovi njihovo delovanje. Brez spremembe te uredbe ni mogoče vzpostaviti dodatnih tehničnih lokacij.

Člen 14
Sestava

1.Upravna in vodstvena sestava Agencije vključuje:

(a)upravni odbor;

(b)izvršnega direktorja;

(c)svetovalne skupine.

2.V sestavo Agencije so vključeni:

(a)uradna oseba za varstvo podatkov;

(b)uradna oseba, pristojna za varnost;

(c)računovodja.

Člen 15
Naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor:

(a)določi splošno usmeritev dejavnosti Agencije;

(b)z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun Agencije in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Agencije, v skladu s poglavjem V;

(c)imenuje izvršnega direktorja in, kjer je to ustrezno, podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 22;

(d)izvaja disciplinski nadzor nad izvršnim direktorjem in spremlja njegovo uspešnost pri opravljanju nalog ter izvajanju odločitev upravnega odbora;

(e)sprejme vse odločitve o vzpostavitvi organizacijske sestave Agencije in po potrebi njeni spremembi ob upoštevanju potreb pri dejavnostih Agencije in dobrega proračunskega upravljanja;

(f)sprejme kadrovsko politiko Agencije;

(g)določi poslovnik Agencije;

(h)sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufije, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

(i)sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov med svojimi člani;

(j)odobri sklenitev delovnih dogovorov v skladu s členom 37;

(k)na predlog izvršnega direktorja potrdi sporazum o sedežu Agencije in sporazume o tehničnih in podpornih lokacijah, vzpostavljenih v skladu s členom 13(4), ki jih z državami članicami gostiteljicami podpiše izvršni direktor;

(l)v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(m)v dogovoru s Komisijo sprejme potrebna izvedbena pravila, s katerimi se začnejo izvajati kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

(n)sprejme potrebna pravila napotitev nacionalnih strokovnjakov na Agencijo;

(o)sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z začasnim kadrovskim načrtom, ter ju do 31. januarja vsako leto predloži Komisiji;

(p)sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta, v katerem je večletni program Agencije in njen delovni program za naslednje leto, ter začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z začasnim kadrovskim načrtom, ter ga do 31. januarja vsako leto predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, kar velja tudi za vsako morebitno posodobljeno različico tega dokumenta;

(q)vsako leto do 30. novembra z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom sprejme enotni programski dokument, pri čemer upošteva mnenje Komisije, ter poskrbi, da se končna različica tega enotnega programskega dokumenta posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter objavi;

(r)vsako leto do konca avgusta sprejme vmesno poročilo o napredku pri izvajanju načrtovanih dejavnosti v tekočem letu in ga predloži Komisiji;

(s)oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije za preteklo leto, pri čemer zlasti primerja dosežene rezultate s cilji letnega delovnega programa, ter poročilo in svojo oceno vsako leto do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču; letno poročilo o dejavnostih se objavi;

(t)opravlja svoje naloge v zvezi s proračunom Agencije, vključno z izvajanjem pilotnih projektov in potrditev koncepta, kot je navedeno v členu 11;

(u)sprejema finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo v skladu s členom 44;

(v)v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenuje računovodjo, pri čemer gre lahko za računovodjo Komisije, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;

(w)zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz različnih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevani;

(x)sprejme načrte za obveščanje in razširjanje informacij iz člena 30(4) in jih redno posodablja;

(y)sprejme potrebne varnostne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno poslovanje in sanacijskim načrtom za primere po nesreči, pri čemer upošteva morebitna priporočila strokovnjakov za varnost iz svetovalnih skupin;

(``)po odobritvi Komisije sprejme varnostna pravila na področju varovanja tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov;

(aa)imenuje uradno osebo, pristojno za varnost;

(bb)v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 imenuje uradno osebo za varstvo podatkov;

(cc)sprejme podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(dd)[sprejme poročila o razvoju SVI v skladu s členom 64(2) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX o vzpostavitvi SVI] [sprejme poročila o razvoju sistema ETIAS v skladu s členom 81(2) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX o vzpostavitvi ETIAS];

(ee)[sprejme poročila o razvoju sistema ECRIS/TCN v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU) XX/XXX o vzpostavitvi sistema ECRIS/TCN.];

(ff)sprejme poročila o tehničnem delovanju SIS II v skladu s členom 50(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 oziroma členom 66(4) Sklepa 2007/533/PNZ [ali členom 54(7) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(7) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU] ter VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ, [SVI v skladu s členom 64(4) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX in ETIAS v skladu s členom 81(4) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX ter sistema ECRIS-TCN in uporabe reference ECRIS v skladu s členom 34(4) Uredbe (EU) XX/XXX;

(gg)sprejme letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema Eurodac v skladu s členom 40(1) Uredbe (EU) št. 603/2013 [ali členom 42 Uredbe XX z dne XX o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)];

(hh)sprejme formalne pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o revizijah v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 31(2) Uredbe (EU) št. 603/2013 [členom 50(2) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX (o vzpostavitvi SVI)] in [členom 57 Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX (o vzpostavitvi ETIAS)] in [členom 27(2) Uredbe (EU) XX/XXXX (o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN)] ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po teh revizijah;

(ii)objavi statistične podatke v zvezi s SIS II v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(3) Sklepa 2007/533/PNZ;

(jj)zbere in objavi statistične podatke o delu centralnega sistema Eurodac v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 603/2013 [ali členom 9(2) Uredbe XX z dne XX o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)];

(kk)[objavi statistične podatke v zvezi s SVI v skladu s členom 57 Uredbe (EU) XXX/XX o vzpostavitvi SVI;]

(ll)[objavi statistične podatke v zvezi z ETIAS v skladu s členom 73 Uredbe (EU) XX/XXX o vzpostavitvi ETIAS;]

(mm)[objavi statistične podatke v zvezi s sistemom ECRIS-TCN in uporabo reference ECRIS v skladu s členom 30 Uredbe XXXX/XX;]

(nn)zagotovi vsakoletno objavo seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, v skladu s členom 31(8) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 46(8) Sklepa 2007/533/PNZ, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS II (N. SIS II) in uradov SIRENE, kakor je navedeno v členu 7(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 oziroma členu 7(3) Sklepa 2007/533/PNZ [ali s členom 36(8) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 53(8) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS II (N. SIS II) in uradov SIRENE, kakor je navedeno v členu 7(3) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol oziroma členu 7(3) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah; [ter seznamom pristojnih organov v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) XX/XXXX o vzpostavitvi SVI]; [seznamom pristojnih organov v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. XX/XXXX o vzpostavitvi ETIAS] in [seznamom pristojnih organov v skladu s členom 32 Uredbe XX/XXX o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN};]

(oo)zagotovi vsakoletno objavo seznama enot, imenovanih v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) št. 603/2013;

(pp)zagotovi, da se pri vseh odločitvah in ukrepih Agencije, ki vplivajo na informacijske sisteme evropske razsežnosti na območju svobode, varnosti in pravice, spoštuje načelo neodvisnosti sodstva;

(qq)opravlja vse druge naloge, ki so mu zaupane v skladu s to uredbo.

2.Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

3.Upravni odbor lahko izvršnemu direktorju svetuje o kateri koli zadevi, ki je tesno povezana z razvojem ali operativnim upravljanjem obsežnih informacijskih sistemov, ter o dejavnostih, povezanih z razvojem, pilotnimi projekti in potrditvami koncepta in o dejavnostih preskušanja.

Člen 17
Sestava upravnega odbora

1.Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije, od katerih imajo v skladu s členom 20 vsi pravico do glasovanja.

2.Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana med njegovo odsotnostjo. Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani na podlagi njihove visoke ravni upoštevnih izkušenj in strokovnosti na področju obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice ter poznavanja varstva podatkov, ob upoštevanju ustreznih poslovodnih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

3.Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko podaljša. Po koncu mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

4.Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, sodelujejo pri dejavnostih Agencije. Vsaka v upravni odbor imenuje enega predstavnika in njegovega namestnika.

Člen 18
Predsednik upravnega odbora

1.Upravni odbor predsednika in njegovega namestnika izvoli izmed tistih članov upravnega odbora, ki jih imenujejo države članice, za katere so po pravu Unije zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija, v celoti zavezujoči. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora z glasovalno pravico.

Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

Člen 19
Seje upravnega odbora

1.Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.Izvršni direktor se udeležuje razprav, vendar nima glasovalne pravice.

3.Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Sestane se na pobudo svojega predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.Europol in Eurojust se lahko udeležujeta sej upravnega odbora kot opazovalca, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede sistema SIS II v povezavi z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ. [Evropska mejna in obalna straža se lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalka, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede sistema SIS v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2016/1624 ali Uredbe XXX z dne XXX 90 ]. Europol se prav tako lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ ali vprašanje glede sistema Eurodac v povezavi z uporabo Uredbe (EU) št. 603/2013. [Europol se prav tako lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SVI v povezavi z uporabo Uredbe XX/XXXX (o vzpostavitvi SVI) ali kadar je na dnevnem redu vprašanje glede ETIAS v povezavi z Uredbo XX/XXXX (o vzpostavitvi ETIAS). Evropska mejna in obalna straža se prav tako lahko udeležuje sej upravnega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede ETIAS v povezavi z uporabo Uredbe XX/XX z dne XXX.] [Urad EASO se prav tako lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede avtomatiziranega sistema za evidentiranje, spremljanje in mehanizem dodeljevanja prošenj za mednarodno zaščito iz člena 44 Uredbe (EU) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) COM(2016) 270 final – 2016/0133(COD).] [Eurojust, Europol [Evropsko javno tožilstvo] se prav tako lahko udeležujeta [udeležujejo] sej upravnega odbora kot opazovalca [opazovalci], kadar je na dnevnem redu vprašanje glede Uredbe XX/XXXX (o vzpostavitvi centraliziranega mehanizma za identifikacijo držav članic, ki imajo informacije o kazenskih obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva (TCN), da se dopolni in podpre evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS), ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (sistem ECRIS-TCN)).] Upravni odbor lahko povabi na seje kot opazovalca kogar koli, čigar mnenje bi bilo lahko pomembno.

5.Če to dovoljuje poslovnik, lahko članom upravnega odbora in njihovim namestnikom pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, ki so člani svetovalnih skupin.

6.Agencija zagotovi sekretariat za upravni odbor.

Člen 20
Pravila glede glasovanja v upravnem odboru

1.Ne glede na odstavek 5 tega člena in člen 15(1)(b) ter člen 22(1) in (8) se odločitve upravnega odbora sprejmejo z večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.Brez poseganja v odstavek 3 ima vsak član upravnega odbora en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.Vsak član, ki ga je imenovala država članica, za katero so po pravu Unije zavezujoči vsi zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi obsežnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Agencija, lahko glasuje o vprašanjih, ki zadevajo ta obsežni informacijski sistem.

Danska lahko glasuje o vprašanjih, ki zadevajo obsežni informacijski sistem, če se bo v skladu s členom 4 Protokola (št. 22) o stališču Danske odločila, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo takšnega obsežnega informacijskega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

4.Če se člani ne strinjajo o tem, ali glasovanje zadeva določen obsežen informacijski sistem, se vsaka odločitev, da ga ne zadeva, sprejme z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora.

5.Predsednik pri glasovanju sodeluje.

6.Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.

7.Poslovnik upravnega odbora določa podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoje, pod katerimi član lahko deluje v imenu drugega člana, ter po potrebi vse zahteve v zvezi s sklepčnostjo.

Člen 21
Dolžnosti izvršnega direktorja

1.Izvršni direktor upravlja Agencijo. Pomaga upravnemu odboru in mu je za svoje ravnanje odgovoren. Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

2.Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

3.Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to uredbo. Odgovoren je zlasti za:

(a)tekoče upravljanje Agencije;

(b)delovanje Agencije v skladu s to uredbo;

(c)pripravo in izvrševanje postopkov, odločitev, strategij, programov in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor, v okviru omejitev, ki jih določajo ta uredba, njena izvedbena pravila in veljavni predpisi;

(d)pripravo enotnega programskega dokumenta, ki ga po posvetovanju s Komisijo predloži upravnemu odboru;

(e)izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje upravnemu odboru o njegovem izvajanju;

(f)pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Agencije ter njegovo predložitev v oceno in sprejetje upravnemu odboru;

(g)pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(h)zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti OLAF, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo napačno izplačanih zneskov ter, kadar je to primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi;

(i)pripravo strategije Agencije za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(j)pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Agencijo, ter njihovo posredovanje upravnemu odboru v sprejetje po posvetovanju s Komisijo;

(k)pripravo osnutka proračuna za naslednje leto, ki je oblikovan po dejavnostih;

(l)pripravo osnutka poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije;

(m)izvrševanje proračuna Agencije;

(n)vzpostavitev in izvajanje učinkovitega sistema, ki omogoča redno spremljanje in ocenjevanje:

(i) obsežnih informacijskih sistemov, vključno s statističnimi podatki, ter

(ii) Agencije, vključno z uspešnim in učinkovitim uresničevanjem njenih ciljev;

(o)brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov, določitev zahtev glede zaupnosti zaradi skladnosti s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ, členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008, členom 4(4) Uredbe (EU) št. 603/2013, [členom 34(4) Uredbe XX/XXXX (o vzpostavitvi SVI), [členom 64(2) Uredbe XX/XXXX (o vzpostavitvi ETIAS) in [členom 11(16) Uredbe XX/XXX (o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN).];

(p)pogajanja o sporazumu o sedežu Agencije ter sporazumih o tehničnih in podpornih lokacijah z vladami držav članic gostiteljic in po odobritvi upravnega odbora za podpis teh sporazumov;

(q)pripravo praktičnih ureditev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 ter njihovo predložitev upravnemu odboru v sprejetje;

(r)pripravo potrebnih varnostnih ukrepov, vključno z varnostnim načrtom, ter načrta za neprekinjeno poslovanje in sanacijskega načrta po nesrečah ter njihovo predložitev upravnemu odboru v sprejetje;

(s)pripravo poročil o tehničnem delovanju posameznih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 15(1)(ff) in letnega poročila o dejavnostih centralnega sistema Eurodac iz člena 15(1)(gg) na podlagi rezultatov spremljanja in ocenjevanja ter njihovo predložitev upravnemu odboru v sprejetje;

(t)[pripravo poročila o razvoju SVI iz člena 64(2) Uredbe XX/XXX [o vzpostavitvi SVI] ter o razvoju sistema ETIAS iz člena 81(2) Uredbe XX/XXXX [o vzpostavitvi ETIAS] in poročila o razvoju sistema ECRIS-TCN sistemom iz člena 34(3) Uredbe XX/XXXX [o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN] ter njuno predložitev upravnemu odboru v sprejetje;]

(u)pripravo letnega seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, za objavo, vključno s seznamom uradov N.SIS II in uradov SIRENE, [in seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SVI, ETIAS in sistemu ECRIS-TCN] iz člena 15(1) (nn) in seznamov enot iz člena 15(1) (oo) ter njihovo predložitev upravnemu odboru v sprejetje.

4.Izvršni direktor opravlja katere koli druge naloge v skladu s to uredbo.

5.    Izvršni direktor odloči, ali je treba namestiti enega ali več članov osebja v eni ali več državah članicah za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Dejavnosti, ki se izvajajo na tehničnih lokacijah, se ne smejo izvajati v lokalnem uradu.

Člen 22
Imenovanje izvršnega direktorja

1.Upravni odbor izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. V postopku izbire se razpis za prijavo interesa objavi v Uradnem listu Evropske unije in drugih medijih. Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja na podlagi osebnih zaslug, izkušenj z obsežnimi informacijskimi sistemi ter upravnih, finančnih in vodstvenih sposobnosti ter poznavanja varstva podatkov. Upravni odbor o imenovanju izvršnega direktorja odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pristojni odbori Evropskega parlamenta pred njegovim imenovanjem pozovejo, naj da izjavo in odgovori na vprašanja članov odbora. Evropski parlament na podlagi take izjave sprejme mnenje, v katerem izrazi stališče glede izbranega kandidata, in ga pošlje upravnemu odboru. Upravni odbor obvesti Evropski parlament o tem, kako je upošteval to mnenje. Mnenje se do imenovanja kandidata obravnava kot osebno in zaupno.

3.Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ob koncu tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva vrednotenje delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

4.Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.

5.Če upravni odbor namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja, o tem obvesti Evropski parlament. Pristojni odbori Evropskega parlamenta izvršnega direktorja v enem mesecu pred takim podaljšanjem pozovejo, naj da izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.

6.Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ob koncu celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije.

8.Upravni odbor sklep o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov članov z glasovalno pravico.

9.Za namen sklenitve pogodbe z upravnim odborom Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora. Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 23
Svetovalne skupine

1.Upravnemu odboru s strokovnimi nasveti, povezanimi z obsežnimi informacijskimi sistemi, in zlasti s pripravo letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih, pomagajo naslednje svetovalne skupine:

(a)svetovalna skupina za SIS II;

(b)svetovalna skupina za VIS;

(c)svetovalna skupina za sistem Eurodac;

(d)[svetovalna skupina za [SVI-][ETIAS]];

(e)[svetovalna skupina za sistem ECRIS-TCN];

(f)katera koli druga svetovalna skupina, povezana z obsežnim informacijskim sistemom, če je tako določeno v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ureja razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje tega obsežnega informacijskega sistema.

2.Vsaka država članica, za katero je po pravu Unije zavezujoč kateri koli zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje obsežnega informacijskega sistema, in Komisija imenujejo enega člana v svetovalno skupino, ki se ukvarja s tem obsežnim informacijskim sistemom; mandat članov je največ štiri leta in je enkrat obnovljiv.

Tudi Danska imenuje člana v svetovalno skupino za obsežen informacijski sistem, če se v skladu s členom 4 Protokola (št. 22) o stališču Danske odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo tega obsežnega informacijskega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

Vse države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, ter ukrepov v zvezi z drugimi obsežnimi informacijskimi sistemi, in sodelujejo v določenem obsežnem informacijskem sistemu, imenujejo člana svetovalne skupine, ki se ukvarja s tem obsežnim informacijskim sistemom.

3.Europol in Eurojust [ter evropska mejna in obalna straža] lahko imenujeta [imenujejo] vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II. Europol lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalni skupini [svetovalne skupine] za VIS in sistem Eurodac [ter SVI/ETIAS]. [Evropska mejna in obalna straža tudi lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalno skupino za SVI/ETIAS]. [Eurojust, Europol [in Evropsko javno tožilstvo] tudi lahko imenujeta [imenujejo] svojega predstavnika v svetovalno skupino za sistem ECRIS-TCN.]

4.Člani upravnega odbora in njihovi namestniki niso člani svetovalnih skupin. Izvršni direktor ali njegov zastopnik se lahko udeležita vseh sestankov svetovalnih skupin kot opazovalca.

5.Postopki za delovanje in sodelovanje svetovalnih skupin so določeni v poslovniku Agencije.

6.Pri pripravi mnenja si člani posamezne svetovalne skupine prizadevajo doseči konsenz. Če konsenza ni mogoče doseči, predstavlja njeno mnenje utemeljeno stališče večine članov. Zabeleži(-jo) se tudi utemeljeno(-a) stališče(-a) manjšine. Ustrezno se uporablja člen 20(3) in (4). Člani, ki zastopajo države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, lahko glede vprašanj, o katerih ne morejo glasovati, izrazijo svoje mnenje.

7.Vsaka država članica in vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, spodbuja dejavnosti svetovalnih skupin.

8.Za predsedovanje svetovalnim skupinam se smiselno uporablja člen 18.

POGLAVJE IV
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 24
Osebje

1.Za osebje Agencije, vključno z izvršnim direktorjem, se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje navedenih kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Agencija se za namene izvajanja kadrovskih predpisov obravnava kot agencija v smislu člena 1a(2) kadrovskih predpisov.

3.Osebje Agencije sestavljajo uradniki, začasni uslužbenci ali pogodbeni uslužbenci. Upravni odbor vsako leto da soglasje, če bi pogodbe, ki jih namerava izvršni direktor podaljšati, v skladu s pogoji za zaposlitev postale pogodbe za nedoločen čas.

4.Za opravljanje občutljivih finančnih nalog Agencija ne zaposluje agencijskih delavcev.

5.Komisija in države članice lahko na Agencijo začasno napotijo uradnike ali nacionalne strokovnjake. Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov na Agencijo.

6.Ne glede na člen 17 kadrovskih predpisov za uradnike, Agencija uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti.

7.V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov upravni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe.

Člen 25
Javni interes

Člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani svetovalnih skupin se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu. V ta namen podajo vsako leto pisno javno izjavo o zavezanosti.

Seznam članov upravnega odbora se objavi na internetnem mestu Agencije.

Člen 26
Sporazum o sedežu in sporazumi o tehničnih
lokacijah 

1.    Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba Agenciji zagotoviti v državah članicah gostiteljicah, in glede prostorov, ki ji jih navedene države članice omogočijo, ter posebna pravila, ki v državah članicah gostiteljicah veljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, so določena v sporazumu o sedežu Agencije in sporazumih o tehničnih lokacijah, ki jih sklenejo Agencija in države članice gostiteljice po pridobitvi odobritve upravnega odbora.

2.    Države članice gostiteljice Agenciji zagotovijo najboljše možne pogoje za njeno delovanje, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 27
Privilegiji in imunitete

Za Agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 28
Odgovornost

1.Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.Agencija v primeru nepogodbene odgovornosti nadomesti vsako škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti, in sicer v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic.

4.V odškodninskih sporih glede škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.Osebno odgovornost osebja Agencije do Agencije urejajo določbe Kadrovskih predpisov oziroma Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo za to osebje.

Člen 29 Jezikovna ureditev

1.Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 91 .

2.Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, sta enotni programski dokument in letno poročilo o dejavnostih iz člena 15(1)(r) in (s) te uredbe napisana v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

3.Upravni odbor lahko sprejme odločitev o delovnih jezikih ne glede na obveznosti iz odstavkov 1 in 2.

4.Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 30
Preglednost in obveščanje

1.Za dokumente, ki jih hrani Agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.Upravni odbor sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001. Na podlagi predloga izvršnega direktorja upravni odbor sprejme pravila o dostopu do dokumentov Agencije v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001.

3.Zoper odločitve, ki jih sprejme Agencija na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali začeti postopek pred Sodiščem Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členu 228 oziroma členu 263 PDEU.

4.Agencija obvešča v skladu z zakonodajnimi instrumenti, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo obsežnih informacijskih sistemov, na področju svojih pristojnosti pa lahko izvaja dejavnosti obveščanja na lastno pobudo. Zlasti zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani poleg objav iz člena 15(1)(r), (s), (ii) (jj), [(kk)], [(ll)], [(mm)] ter člena 42(9) hitro dobijo objektivne, točne, zanesljive, celovite in lahko razumljive informacije o njenem delu. Dodelitev sredstev za dejavnosti obveščanja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog Agencije, kot so navedene v členih 3 do 12. Dejavnosti obveščanja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki jih sprejme upravni odbor.

5.Vse pravne ali fizične osebe se lahko s pisno korespondenco obrnejo na Agencijo v katerem koli uradnem jeziku Unije. Pravico imajo do odgovora v istem jeziku.

Člen 31
Varstvo podatkov

1.Ne glede na določbe o varstvu podatkov, določene v zakonodajnih instrumentih, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje obsežnih informacijskih sistemov, za obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije velja Uredba (ES) št. 45/2001 [Uredba (EU) XX/2018 o varstvu osebnih podatkov v institucijah in organih Unije].

2.Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 [Uredbo (EU) XX/2018 o varstvu osebnih podatkov v institucijah in organih Unije], vključno z ukrepi v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Člen 32
Nameni obdelave osebnih podatkov

1.Agencija lahko osebne podatke obdeluje le za naslednje namene:

(a)opravljanje svojih nalog v zvezi z operativnim upravljanjem obsežnih informacijskih sistemov, ki so ji poverjene s pravom Unije;

(b)upravne naloge.

2.Če Agencija obdeluje osebne podatke za namene iz odstavka 1(a), se uporabljajo posebne določbe o varstvu podatkov in varnosti podatkov iz zadevnih zakonodajnih instrumentov, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija.

Člen 33
Varnostna pravila v zvezi z varovanjem tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

1.Agencija sprejme lastna varnostna pravila na podlagi načel in pravil iz varnostnih predpisov Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, med drugim tudi določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 92 in 2015/444 93 . Pri vsaki izmenjavi tajnih podatkov z ustreznimi organi tretje države je treba pridobiti predhodno odobritev Komisije.

2.Varnostna pravila sprejme upravni odbor po odobritvi Komisije. Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami ter po potrebi z ustreznimi agencijami Unije. Razvije in upravlja informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo tajnih podatkov s temi udeleženci v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444. Upravni odbor v skladu s členom 2 in členom 15(1)(y) te uredbe določi notranjo sestavo Agencije, potrebno za izvajanje ustreznih varnostnih načel.

Člen 34
Varnost Agencije

1.Agencija je odgovorna za varnost in ohranjanje reda v stavbah, prostorih in na zemljiščih, ki jih uporablja. Agencija uporablja varnostna načela in ustrezne določbe zakonodajnih instrumentov, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje obsežnih informacijskih sistemov.

2.Države članice gostiteljice sprejmejo vse učinkovite in primerne ukrepe za ohranitev reda in varnosti v neposredni bližini stavb, prostorov in zemljišč, ki jih uporablja Agencija, ter Agenciji zagotovijo ustrezno zaščito v skladu z zadevnim sporazumom o sedežu in sporazumi o tehničnih in podpornih lokacijah, hkrati pa zagotovijo prost dostop do teh stavb, prostorov in zemljišč osebam, ki jih je pooblastila Agencija.

Člen 35
Ocenjevanje

1.Komisija najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa vsakih pet let, oceni uspešnost Agencije v zvezi z njenimi cilji, mandatom, nalogami in lokacijami v skladu s smernicami Komisije. V oceni se prouči tudi prispevek Agencije k vzpostavitvi usklajenega, stroškovno učinkovitega in povezanega informacijskega okolja na ravni Unije za upravljanje obsežnih informacijskih sistemov, ki podpirajo izvajanje politik s področja pravosodja in notranjih zadev (PNZ). Ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice vsake take spremembe.

2.Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Agencije glede na zastavljene cilje, mandat in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe.

3.Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru poroča o ugotovitvah ocene. Ugotovitve ocene se objavijo.

Člen 36
Administrativne preiskave

Dejavnosti Agencije so v skladu s členom 228 Pogodbe predmet preiskav Evropskega varuha človekovih pravic.

Člen 37
Sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije

1.Agencija v zadevah, ki jih ureja ta uredba, sodeluje s Komisijo, drugimi institucijami Unije in z drugimi organi, uradi in agencijami Unije, zlasti s tistimi, ki so ustanovljeni na območju svobode, varnosti in pravice, ter zlasti z Evropsko agencijo za temeljne pravice.

2.Agencija sodeluje s Komisijo v okviru delovnega dogovora o določitvi operativnih delovnih postopkov.

3.Po potrebi se Agencija glede omrežne varnosti posvetuje z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij ter sledi njenim priporočilom.

4.Sodelovanje z organi, uradi in agencijami Unije poteka v okviru delovnih dogovorov. Komisija mora take dogovore predhodno odobriti. Taki dogovori lahko določajo souporabo storitev med agencijami, kadar je to primerno zaradi bližine lokacij ali področja politike, in sicer v mejah mandata zadevnih agencij in brez vpliva na njihove temeljne naloge.

5.Institucije, organi, uradi in agencije Unije iz odstavka 1 lahko informacije, ki jih prejmejo od Agencije, uporabljajo samo v okviru svojih pristojnosti in če spoštujejo temeljne pravice, vključno z zahtevami o varstvu podatkov. Osebni podatki, ki jih obdela Agencija, se posredujejo ali drugače sporočijo institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije ob upoštevanju posebnih delovnih dogovorov o izmenjavi osebnih podatkov in na podlagi predhodne odobritve Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Agencija mora pri vsakem prenosu osebnih podatkov upoštevati določbe o varstvu podatkov iz členov 31 in 32. Kar zadeva ravnanje s tajnimi podatki, ti dogovori določajo, da institucija, organ, urad ali agencija Unije izpolnjuje varnostna pravila in standarde, enakovredne tistim, ki jih uporablja Agencija.

Člen 38
Sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju,
uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov,
povezanih s sistemom Eurodac

1.Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav, ki so v ta namen z Unijo sklenile pridružitvene sporazume.

2.V skladu z ustreznimi določbami pridružitvenih sporazumov iz odstavka 1 se sprejmejo ureditve, v katerih se določijo zlasti narava, obseg in način sodelovanja držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, pri delu Agencije, ter podrobna pravila takega sodelovanja, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.

POGLAVJE V
DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

ODDELEK 1
ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT

Člen 39
   Enotni programski dokument

1.Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek enotnega programskega dokumenta, v katerem sta večletni program Agencije in njen delovni program za naslednje leto, kakor je določeno v členu 32 Delegirane Uredbe (EU) št. 1271/2013 in osnutek finančnih pravil Agencije iz člena 44, pri čemer upošteva smernice Komisije.

Enotni programski dokument vsebuje večletni program, letni delovni program in proračun zanj ter informacije o njegovih virih, kot je podrobno določeno v finančnih pravilih Agencije iz člena 44.

2.Upravni odbor sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta po posvetovanju s svetovalnimi skupinami in ga najpozneje do 31. januarja vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, kar velja tudi za vsako morebitno posodobljeno različico tega dokumenta.

3.Upravni odbor vsako leto pred 30. novembrom z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom sprejme enotni programski dokument, pri čemer upošteva mnenje Komisije. Upravni odbor poskrbi, da se končna različica tega enotnega programskega dokumenta posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter da se objavi.

4.Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi. Sprejeti enotni programski dokument se nato posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter objavi.

5.Letni delovni program za naslednje leto vsebuje natančno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 6. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane. Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga. Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

6.Večletni program določa splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določi se tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. Načrt virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje se posodablja po potrebi, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 35.

Člen 40
Priprava proračuna

1.Izvršni direktor vsako leto ob upoštevanju dejavnosti, ki jih izvaja Agencija, pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, ki vsebuje kadrovski načrt, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu, ki ga pripravi izvršni direktor, sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, ki vsebuje osnutek kadrovskega načrta. Upravni odbor nato do 31. januarja vsako leto Komisiji in državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, te dokumente pošlje kot del enotnega programskega dokumenta.

3.Komisija osnutek načrta skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

4.Na podlagi osnutka načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi načrte, ki se ji zdijo potrebni za kadrovski načrt, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

5.Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Agenciji.

6.Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Agencijo.

7.Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Ta postane dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se proračun Agencije ustrezno prilagodi.

8.Za vse spremembe proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se uporabi isti postopek.

9.Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o nameravani izvedbi vsakega projekta, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti projektov v zvezi s premoženjem, kot sta najem ali nakup stavb. O tem obvesti Komisijo. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa podati mnenje, o nameri podaje takega mnenja obvesti upravni odbor v dveh tednih po prejemu informacij o projektu. Če ni odgovora, lahko Agencija izvede načrtovano operacijo. Za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporabljajo določbe Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013.

ODDELEK 2
PRIPRAVA, IZVRŠEVANJE IN NADZOR PRORAČUNA

Člen 41
Sestava proračuna

1.Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

2.Prihodki Agencije so uravnoteženi v smislu prihodkov in odhodkov.

3.Brez poseganja v druge vrste prihodkov, prihodke Agencije sestavljajo:

(a)prispevki Unije, predvideni v splošnem proračunu Evropske unije (oddelek o Komisiji);

(b)prispevki držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, in ki sodelujejo pri delu Agencije, kakor je določeno v ustreznih pridružitvenih sporazumih in ureditvi iz člena 38, ki določajo finančni prispevek teh držav;

(c)sredstva Unije v obliki sporazumov o prenosu pooblastil v skladu s finančnimi pravili Agencije iz člena 44 ter določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije;

(d)prispevki, ki jih države članice plačajo za storitve, ki se za njih opravijo v skladu s sporazumom o prenosu pooblastil iz člena 12;

(e)morebitni prostovoljni finančni prispevki držav članic.

4.Odhodki Agencije vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne odhodke.

Člen 42
Izvrševanje in nadzor proračuna

1.Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto posreduje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

3.Računovodja Agencije do 1. marca proračunskega leta N+1 sporoči začasne računovodske izkaze za proračunsko leto N računovodji Komisije in Računskemu sodišču. Računovodja Komisije konsolidira začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 147 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

4.Agencija pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N do 31. marca leta N+1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču in Komisiji.

5.Računovodja Komisije do 31. marca leta N+1 pošlje začasne računovodske izkaze Agencije za leto N, konsolidirane z računovodskimi izkazi Komisije, Računskemu sodišču.

6.Izvršni direktor po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnih računovodskih izkazih Agencije v skladu s členom 148 Finančne uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta pripravi končne računovodske izkaze Agencije v okviru svoje pristojnosti in jih predloži upravnemu odboru v mnenje.

7.Upravni odbor poda mnenje o končnih računovodskih izkazih Agencije za leto N.

8.Izvršni direktor do 1. julija leta N+1 pošlje končne računovodske izkaze skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac.

9.Končni računovodski izkazi za leto N se objavijo v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N+1.

10.Izvršni direktor do 30. septembra leta N+1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove ugotovitve. Izvršni direktor ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

11.Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse informacije, potrebne za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 165(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

12.Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N+2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 43
Preprečevanje nasprotja interesov

Agencija sprejme notranja pravila, s katerimi od članov svojih organov in svojega osebja zahteva, da se v času zaposlitve ali mandata izogibajo vsem situacijam, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, in da o takih situacijah poročajo.

Člen 44
Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, razen če je takšno odstopanje posebej potrebno za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.

Člen 45
Boj proti goljufijam

1.Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013.

2.Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in brez odlašanja sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene Agencije, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

Računsko sodišče lahko pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije, opravi revizije na podlagi dokumentacije in inšpekcije na kraju samem.

3.OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 94 , izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija.

4.Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 naročila, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev Agencije vsebujejo določbe o izrecnem pooblastilu Računskega sodišča in urada OLAF za izvedbo takih revizij in preiskav v skladu z njunima pristojnostma.

POGLAVJE VI
SPREMEMBE DRUGIH INSTRUMENTOV UNIJE

Člen 46

Sprememba Uredbe (ES) št. 1987/2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [ali Uredbe XX z dne XX o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006]

V Uredbi (ES) št. 1987/2006 [ali v Uredbi XX z dne XX o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006] se člen 15(2) in (3) se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ za upravljanje je odgovoren za vse naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a) nadzor;

(b) varnost;

(c) usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom;

(d) naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(e) nabavo in posodabljanje ter

(f) pogodbena vprašanja.“

Člen 47

Sprememba Sklepa Sveta 2007/533/PNZ o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [ali Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU]

V Sklepu Sveta 2007/533/PNZ [ali v Uredbi XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU] se člen 15(2) in (3) se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ za upravljanje je odgovoren tudi za vse naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a) nadzor;

(b) varnost;

(c) usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom;

(d) naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(e) nabavo in posodabljanje ter

(f) pogodbena vprašanja.“

POGLAVJE VII
PREHODNE DOLOČBE

Člen 48
Prehodna ureditev glede izvršnega direktorja

Izvršnemu direktorju agencije eu-LISA, imenovanemu na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 1077/2011, se do izteka njegovega mandata dodelijo odgovornosti izvršnega direktorja, kakor so določene v členu 21 te uredbe.

POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE

Člen 49 Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1077/2011 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 50
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 95  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 96 . 

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.3.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 102  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

⌧ organom iz členov 208 in 209,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Načrtovani načini kontrole

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za agencijo eu-LISA

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire agencije eu-LISA

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za kadrovski načrt 115

A – Dodatni začasni uslužbenci

Za izvajanje novih nalog, kakor so opredeljene v členih 9, 10, 11 in 12 te uredbe, je treba zaposliti naslednje dodatne uslužbence. Te nove naloge ni mogoče izvesti v okviru profila kadrovskih in finančnih virov, predvidenega v prvotno oblikovanih programih za Agencijo, in okrepitev, vključenih v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, sprejeto leta 2016, ki so krile izključno potrebe za vzpostavitev sistemov SVI in ETIAS ter prenovitveni predlog za sistem Eurodac.

Agencija za izvajanje novih nalog, ki so ji bile poverjene, določi stalno in stabilno skupino, ki pozna poslovni in tehnični okvir ustreznih informacijskih sistemov, tako v agenciji eu-LISA kot tudi v državah članicah. Ta urad za tehnično podporo bo imel naslednje naloge:

(a)zagotavljanje tehnične podpore za izvajanje agende za interoperabilnost

Kot je določeno v členih 9 in 11, bo Agencija odgovorna za dodatne ukrepe, da se omogoči interoperabilnost informacijskih sistemov za meje in varnost. Naloge bodo med drugim vključevale izvajanje tehničnih študij, pilotnih projektov in potrditev koncepta, razvoj prototipov ter izvajanje dejavnosti preskušanja. Teh nalog ni mogoče izvesti z obstoječimi sredstvi, ki so dodeljena za delovanje obstoječih in razvoj prihodnjih sistemov, ne da bi bilo pri tem ogroženo pravilno delovanje ali razvoj teh sistemov.

(b)pomoč državam članicam pri izboljšanju uskladitve nacionalnih infrastruktur s sistemi EU

V členu 12 je agenciji eu-LISA poverjena naloga zagotavljanja ad hoc podpore državam članicam glede vprašanj, ki se nanašajo na povezave s centralnimi sistemi. Naloge naj bi vključevale nujne odzive, podobne tistim, kakor so se izvajali med migracijsko krizo na žariščnih točkah, kjer je bila agencija eu-LISA pozvana, naj izvede tehnične ocene in pripravi priporočila glede morebitnih uskladitev nacionalnih infrastruktur v povezavi s sistemi EU ali naj si prizadeva za vzpostavitev mobilnih rešitev. Poleg tega naj bi agencija eu-LISA tudi pomagala Komisiji glede tehničnih vprašanj, povezanih z obstoječimi ali novimi sistemi.

(c)razvoj skupnih centraliziranih informacijskih rešitev za pomoč (skupinam) držav članic, ki izvajajo decentralizirane informacijske sisteme

Člen 12 agenciji eu-LISA omogoča, da se odzove na zahteve (skupin) držav članic glede razvoja, vzdrževanja in gostovanja skupnih centraliziranih informacijskih rešitev, ki ustrezajo obveznostim, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o decentraliziranih obsežnih informacijskih sistemih. Posredovanje agencije eu-LISA je potrebno za odziv na potrebo, pri kateri se ugotovi jasna dodana vrednost EU, storitev z zvezi z njo pa ne morejo zagotoviti komercialni ponudniki informacijskih storitev.

Agencija eu-LISA naj bi izvedla predhodno študijo za oceno učinka takšnih zahtev, zlasti njihove finančne razsežnosti. Ko bodo opredeljeni konkretni projekti in doseženo soglasje z državami članicami, ki so zahtevo predložile (prek sporazuma o prenosu pooblastil, vključno s prispevki držav članic, ki jih je treba izterjati), bi jih bilo treba vključiti v reden cikel načrtovanja programov agencije eu-LISA. Tudi v tem primeru bo za izvedbo pripravljalnih dejavnosti in spremljanje razvoja dogodkov potrebna stalna skupina, ki pozna poslovni in tehnični okvir v agenciji eu-LISA in v državah članicah. Če bi se obseg teh dejavnosti povečal in bi bilo treba hkrati izvajati več projektov, bi bilo treba ustrezno prilagoditi raven virov. Takšne dejavnosti bi lahko vključevale morebiten razvoj skupnih tehničnih platform za komunikacijo z letalskimi prevozniki v okviru API/PNR. Predvideno je postopno zaposlovanje, saj bodo konkretni projekti določeni in izvedeni postopoma.

(d)spremljanje in izvajanje ustreznih raziskovalnih dejavnosti

Člen 10 agenciji eu-LISA poverja nekatere odgovornosti na področju raziskav. Agencija bo spremljala dosežke na področju raziskav, ki so pomembni za operativno upravljanje sistemov. Poleg tega lahko prispeva k izvajanju ustreznih delov okvirnega programa za raziskave. Agencija eu-LISA lahko kot visoko specializirani organ na področju informacijske tehnologije in biometrije k temu programu prinese dodano vrednost. Je najprimernejša za nadaljnje spremljanje projektov na teh področjih, ker niti Komisija niti Izvajalska agencija za raziskave nimata na voljo primerljivega strokovnega znanja in izkušenj.

Dodatni začasni uslužbenci bodo tako izvajali nove naloge „urada za tehnično podporo“, potrebni pa bodo še za:

–Finance in upravo (okrepitev upravne podpore, povezane s povečanjem proračuna, ki ga upravlja Agencija). V zunanji oceni je bilo ugotovljeno, da je ključnega pomena, da Agencija vzpostavi lasten sistem upravljanja po dejavnostih. To je še pomembneje zaradi odgovornosti za visoke proračunske zneske, ki so poverjeni Agenciji.

–Omrežje (komunikacijska infrastruktura, ki omogoča izmenjavo informacij sistemov VIS in SIS, pri čemer se bodo odgovornosti prenesle s Komisije na agencijo eu-LISA (glej člen 7)).

–Upravljanje Agencije: Do leta 2020 naj bi se skupno število osebja Agencije v primerjavi s sedanjim stanjem skoraj podvojilo. Posledično bo morala Agencija pregledati svojo organizacijsko strukturo in ustvariti nove vodstvene položaje, zlasti za nadzor novega urada za tehnično podporo. V zunanji oceni je bila ta potreba jasno opredeljena, ne glede na opredelitev zgoraj opisanih dodatnih nalog (kar še povečuje potrebo po krepitvi upravljanja Agencije).

Skupaj je v kadrovskem načrtu za izvajanje zgornjih nalog potrebnih 23 dodatnih začasnih uslužbencev.

B – Nadomestitev obstoječih agencijskih delavcev s pogodbenimi uslužbenci

Ugotovljena je bila potreba po internalizaciji določenega števila agencijskih delavcev, da se pokrijejo operativne potrebe v trenutno nestabilnem varnostnem okolju, kadrovske vrzeli, ugotovljene z zunanjo oceno Agencije, ter potrebe v zvezi z zagotavljanjem neprekinjenega poslovanja in izpolnjevanja zakonskih predpisov. Agencija še vedno namerava zaposlovati zunanje sodelavce, če je njihova zaposlitev ustreznejša, npr. za kratkoročno nadomeščanje ali za zaposlitev specialistov za manjše projekte. V veliko drugih primerih pa se za eksternalizacijo šteje, da ne dosega rezultatov in je neučinkovita. Zunanji agencijski delavci se z več vidikov ne morejo obravnavati kot enakovredni v primerjavi z redno zaposlenim osebjem Agencije (visoka stopnja fluktuacije – slaba motivacija, ker ni dolgoročne perspektive in možnosti za rast; na splošno ni mogoče računati na visokokvalificirane delavce oziroma delavce z visoko stopnjo znanja; ni nobene disciplinske odgovornosti, obstajajo varnostne omejitve glede dostopa do informacij in virov delodajalca (kar je še posebej relevantno za agencijo eu-LISA zaradi njenega mandata in operativnih nalog); težavno vključevanje: omejen dostop do infrastrukture delodajalca (npr. finančne programske opreme, sistema upravljanja dokumentov, človeških virov). Zaradi vseh teh razlogov je zmanjšanje odvisnosti agencije eu-LISA od zunanjih izvajalcev v skupnem interesu vseh.

25 EPDČ, ki bo prerazporejenih na delovna mesta pogodbenih uslužbencev, naj bi bilo potrebnih za:

·Izpolnitev vse večjih operativnih potreb: V zunanji oceni je bilo poudarjeno, da je treba zaradi vse večjega števila informacijskih sistemov, ki jih upravlja agencija eu-LISA, in njihovega povečanja obsega in zmogljivosti (nedavne nadgradnje sistema EURODAC, vgraditev sistema AFIS v sistem SIS, nadgradnja zmogljivosti sistema VIS...) ter vse večje zapletenosti njihovih operacij vzpostaviti zelo strog operativni okvir, ki bi se realiziral zlasti z izvajanjem ITSM (upravljanje storitev IT). Agencija za razvoj in upravljanje tega sistema potrebuje motivirane in dolgoročno zaposlene uslužbence, ki bodo pozorni na varnostna vprašanja in bodo lahko učinkovito opravljali svoje delo na podlagi neprekinjenih izkušenj. Poleg tega se v oceni priporoča tudi vzpostavitev urada za ocenjevanje in vodenje projektov, ki bi bil zadolžen za nadaljnji razvoj notranjega modela vodenja projektov v Agenciji. Za vzpostavitev upravljanja storitev IT in urada za ocenjevanje in vodenje projektov je bilo ugotovljeno, da je to ključnega pomena.

·Varnost: Pomembna in občutljiva delovna mesta, kot so delovna mesta, povezana z vodenjem projektov, načrtovanjem in varnostjo, bi bilo treba zapolniti z integriranimi in odgovornimi uslužbenci, ki so pozorni na varnostna vprašanja in zaposleni dolgoročno. Ocena je poudarila, da je potreba po okrepitvi sposobnosti varnostnega upravljanja in ločitvi nekaterih nalog na področju varnosti ključnega pomena.

·Neprekinjeno poslovanje: Sistemi, ki jih upravlja agencija eu-LISA, so ključnega pomena za delovanje schengenskega območja in varnost Evrope. Neprekinjeno poslovanje je zanje bistvenega pomena in zakonsko zavezujoče. Ne bi ga smeli ogroziti neodgovorni in slabo motivirani zunanji sodelavci, v zvezi s katerimi obstajajo varnostna tveganja.

·Javna naročila / finančne dejavnosti: V zunanji oceni je bilo ugotovljeno, da je ključnega pomena, da Agencija vzpostavi lasten sistem upravljanja po dejavnostih. To je še pomembneje zaradi odgovornosti za visoke proračunske zneske, ki so poverjeni Agenciji zaradi izvajanja obstoječih in novih nalog in dejavnosti. Agencija eu-LISA bo potrebovala dodatno osebje za vešče, pravilno in učinkovito opravljanje nalog v zvezi z javnim naročanjem in finančnim poslovodenjem. Še enkrat je treba poudariti, da je za te naloge, ki jih ne morejo opravljati agencijski delavci, potrebno motivirano in odgovorno osebje, ki pozna Agencijo in njene potrebe.

Poleg tega je Komisija ugotovila, da sta potrebna dva pogodbena uslužbenca za:

–Okrepitev pravne skupine agencije eu-LISA (1 pogodbeni uslužbenec), da se izboljša kakovost vseh pravnih produktov, pa tudi da se agenciji eu-LISA omogoči gradnja notranje pravne in poslovne sposobnosti, kar bi omogočalo oceno pravnega učinka načrtovanih ukrepov.

–Okrepitev skupine za notranjo revizijo, da se zagotovi izvajanje letnega načrta notranje revizije (1 pogodbeni uslužbenec) in vzpostavi notranja zmogljivost za opravljanje vseh potrebnih predhodnih ocen, ki se trenutno ne izvajajo.

Dva napotena nacionalna strokovnjaka sta potrebna, da se zagotovijo potrebno poslovno znanje in izkušnje v zvezi z nacionalnimi informacijskimi okolji. To je potrebno za zagotovitev ustreznih tehničnih odzivov pri oblikovanju informacijskih rešitev, obstoječo skupino napotenih nacionalnih strokovnjakov pa je treba okrepiti glede na nove naloge.

V trenutnem varnostnem okolju, v katerem imajo ključno vlogo pri načrtovanih rešitvah za okrepitev varnosti na evropski ravni informacijski sistemi in interoperabilnost, je sodelovanje agencije eu-LISA odločilnega pomena. Države članice in Komisija potrebujejo Agencijo za upravljanje zanesljivih informacijskih sistemov za meje in varnost, za zapolnitev varnostnih vrzeli na področju infrastrukture informacijskih sistemov ter za razvoj interoperabilnosti.

V tem okviru je ključen dejavnik za uspeh dela agencije eu-LISA, da se ji omogoči zbir stabilnih virov, predvideno internalizacijo zaposlenih pa je treba izvesti čim prej.

Zaposlovanje bo potekalo v prvi polovici vsakega proračunskega leta.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Dodatni človeški viri v GD HOME so potrebni za spremljanje novih dejavnosti Agencije. Ustanovljene bodo nove svetovalne skupine za nove sisteme, pri katerih so potrebni prisotnost Komisije in pripravljalna dela. Poleg tega bosta iz novih nalog, poverjenih Agenciji, izhajali priprava tehničnih poročil ter organizacija pilotnih projektov in potrditev konceptov, kar bodo morale službe Komisije pregledovati in spremljati. Na tem področju je treba okrepiti zelo omejeno tehnično skupino GD HOME. Poleg tega se doda 1,5 EPDČ za delo GD JUST v zvezi z razvojem sistema ECRIS-TCN ter pripravo potrebnih izvedbenih aktov glede specifikacij sistema. 9,5 dodatnega delovnega mesta je potrebnega poleg obstoječega osnovnega scenarija, ki predvideva 6,5 delovnega mesta v GD HOME in GD JUST.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v oddelku 3 Priloge V.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.