Help Print this page 

Document 52017PC0038

Title and reference
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

COM/2017/038 final - 2017/013 (COD)
  • No longer in force
Multilingual display
Text

Bruselj, 26.1.2017

COM(2017) 38 final

2017/0013(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 22 final}
{SWD(2017) 23 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Direktiva 2011/65/EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva RoHS 2) določa pravila za omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (EEO). Določbe direktive RoHS 2 se uporabljajo za vso EEO, dano na trg EU, ne glede na to, ali je proizvedena v EU ali v tretjih državah. Direktiva RoHS 2 zadeva zlasti industrijske proizvajalce, uvoznike in distributerje EEO ter tudi odjemalce EEO.

Direktiva RoHS 2 obravnava najpomembnejšo prednostno nalogo v zvezi z ravnanjem z odpadki, tj. preprečevanje nastajanja odpadkov. Preprečevanje nastajanja odpadkov vključuje ukrepe za zmanjšanje vsebnosti škodljivih snovi v materialih in proizvodih. Z zmanjšano količino nevarnih snovi v električnih in elektronskih odpadkih se olajša ravnanje s takimi odpadki. Spodbuja se ponovna uporaba proizvodov in recikliranje rabljenih materialov, s čimer se podpira krožno gospodarstvo.

Direktiva RoHS 2 je potrebna za preprečevanje ovir v trgovini in izkrivljanje konkurence v EU, kar bi se lahko zgodilo v primeru neskladij med zakoni ali upravnimi ukrepi za omejevanje uporabe nevarnih snovi v EEO v različnih državah članicah. Prav tako prispeva k varovanju zdravja ljudi ter okolju primerni predelavi in odstranjevanju odpadne električne in elektronske opreme.

Direktiva RoHS 2 je prenovljena predhodna direktiva RoHS, tj. Direktiva 2002/95/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva RoHS 1). Obe direktivi sta spodbudili zmanjšanje nevarnih snovi po vsem svetu: več držav, vključno s Kitajsko, Korejo in ZDA, je razvilo zakonodajo, podobno direktivam RoHS.

RoHS 2 je uvedla nove opredelitve pojmov in razširila področje uporabe na medicinske pripomočke ter instrumente za spremljanje in nadzor. Učinek teh določb je bil ocenjen s predlogom Komisije iz leta 2008. Direktiva RoHS 2 pa je uvedla še več sprememb: z novo kategorijo 11 je uvedla „odprto področje uporabe“: „druga EEO, ki ni zajeta v nobeni od zgornjih kategorij“. S temi spremembami se direktiva uporablja za vso EEO (razen opremo, ki je izrecno izključena) in podaja širšo razlago EEO, ki temelji na novi opredelitvi odvisnosti od električne energije. Te določbe glede „odprtega področja uporabe“ ob vključitvi v RoHS 2 niso bile posebej ocenjene.

Komisija je na podlagi odprtega področja uporabe, uvedenega s prenovitvijo leta 2011, dolžna preučiti potrebo po spremembi področja uporabe direktive glede opredelitve EEO in dodatnih izključitev skupin proizvodov iz direktive RoHS 2. Komisija je izvedla to oceno in odkrila več težav v zvezi s področjem uporabe direktive RoHS 2, ki jih je treba odpraviti, da bi se preprečilo, da bi zakonodaja imela neželene učinke.

Brez predloga Komisije bi se po 22. juliju 2019 pojavile naslednje težave:

onemogočitev operacij na sekundarnem trgu (npr. ponovne prodaje, prodaje rabljenih proizvodov) za EEO, ki je na novo vključena v področje uporabe. Temu pravimo „dokončno prenehanje“ („hard-stop“);

odprava možnosti za popravilo z rezervnimi deli podskupine EEO, ki je na novo vključena v področje uporabe in je bila pred navedenim datumom legalno dana na trg;

različna (škodljiva) obravnava ne-cestnih premičnih strojev s kabelsko povezavo v primerjavi s sicer enakimi stroji na baterijski ali motorni pogon (trenutno so izključeni s področja uporabe direktive RoHS);

dejanska prepoved dajanja orgel (kot neskladnih z direktivo RoHS zaradi svinca, ki se uporablja za proizvajanje želenega zvoka) na trg EU.

Te štiri težave bi lahko vplivale na trg EU, proizvajalce in državljane ter povzročile negativne gospodarske, okoljske, socialne in kulturne učinke.

Predlog Komisije zato obravnava težave glede področja uporabe, ki jih ni mogoče odpraviti z nadomestitvijo snovi ali z izjemami in smernicami, na primer za posebne skupine proizvodov, ki se soočajo s stalno težavo glede skladnosti, ali za primere, ko določbe o področju uporabe povzročajo izkrivljanje trga. To zadeva:

operacije na sekundarnem trgu za EEO iz direktive RoHS 2, ki ni bila zajeta v področje uporabe direktive RoHS 1;

rezervne dele za EEO iz direktive RoHS 2, ki ni bila zajeta v področje uporabe direktive RoHS 1;

ne-cestne premične stroje na trakcijski pogon s kabelsko povezavo;

orgle.

Predlog obravnava tudi izkušnje, pridobljene pri izvajanju direktive RoHS 2, v skladu z njenimi splošnimi cilji in zahtevami glede pravne jasnosti.

Ta pobuda ni del agende programa REFIT.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Z obravnavanjem operacij na sekundarnem trgu je namen predloga ponovna vzpostavitev popolne skladnosti direktive RoHS 2 s splošnimi načeli zakonodaje EU o proizvodih. Kot je zapisano v Modrem vodniku, ki zagotavlja horizontalna navodila glede vloge dajanja na trg v zakonodaji EU o proizvodih 1 , zlasti velja naslednje: Ko so proizvodi dostopni na trgu, morajo biti skladni z usklajevalno zakonodajo Unije, ki se uporablja v času njihovega dajanja na trg. Temu primerno morajo novi proizvodi, proizvedeni v Uniji, in vsi proizvodi, uvoženi iz tretjih držav (novi ali rabljeni), izpolnjevati določbe veljavne usklajevalne zakonodaje Unije, ko so dani na trg, tj. ko so prvič dostopni na trgu Unije. Ko so skladni proizvodi dani na trg, se naknadno lahko zagotovi njihova dostopnost vzdolž dobavne verige brez dodatnih obravnav, tudi v primeru sprememb veljavne zakonodaje ali ustreznih harmoniziranih standardov, razen če ni v zakonodaji določeno drugače“. Pojma „omogočiti dostopnost na trgu“ in „dajanje na trg“ sta opredeljena v direktivi RoHS 2. Operacije na sekundarnem trgu, kot je ponovna prodaja EEO, ki lahko vključuje tudi popravila, zamenjavo rezervnih delov, obnovo in ponovno uporabo, so dovoljene že za večino EEO (a ne za vso).

(1)Direktiva RoHS 2 dovoljuje, da bo EEO, ki ni bila zajeta v področje uporabe direktive RoHS 1, hkrati pa ne bi bila skladna z direktivo RoHS 2, še naprej na voljo na trgu do 22. julija 2019. Po navedenem datumu bodo prvo dajanje na trg in operacije na sekundarnem trgu (npr. ponovna prodaja) neustrezne EEO prepovedane. EEO, na katero vpliva to „dokončno prenehanje“ operacij na sekundarnem trgu, so medicinski pripomočki, instrumenti za spremljanje in nadzor ter druga EEO, ki je na novo vključena v področje uporabe. Ta ovira za sekundarni trg ni skladna s splošno uskladitvijo zakonodaje EU o proizvodih. Komisija zato predlaga odpravo „dokončnega prenehanja“ operacij na sekundarnem trgu.

(2)Direktiva RoHS 2 ustvarja izjemo (od splošne omejitve snovi) za kable in rezervne dele za popravilo, ponovno uporabo, nadgradnjo funkcij ali nadgradnjo zmogljivosti skupin EEO, ki postopoma postajajo predmet njenega področja uporabe. Vendar EEO, ki je na novo vključena v področje uporabe in ne sodi med medicinske pripomočke ter instrumente za spremljanje in nadzor, ni vključena v seznam. Zaradi tega uporaba rezervnih delov po 22. juliju 2019 ne bo mogoča in bo prišlo do neupravičenega različnega obravnavanja. Komisija zato predlaga uvedbo posebne določbe za izključitev rezervnih delov iz omejitve snovi, tako da se kadar koli omogoči popravilo vse EEO, ki spada na področje uporabe direktive RoHS 2 in je bila dana na trg EU.

(3)Direktiva RoHS 2 vsebuje seznam z 10 posebnimi vrstami opreme, ki so izključene iz določb glede „odprtega področja uporabe“. Ena vrsta opreme, ki je izključena („ne-cestni premični stroji, ki so na voljo izključno za profesionalne uporabnike“), zajema le stroje z vgrajenim lastnim virom energije. S to določbo so vrste strojev, ki so sicer identične, razvrščene v dva različna regulativna režima, in sicer le na podlagi njihovih različnih virov energije (vgrajen ali zunanji). Komisija predlaga spremembo opredelitve „ne-cestni premični stroji, ki so na voljo izključno za profesionalne uporabnike“, da bi vključevala tudi stroje na trakcijski pogon.

(4)Komisija predlaga tudi, da se zaradi pomanjkanja alternativ za nadomestitev na seznam izključene opreme dodajo orgle.

V okviru direktive RoHS 2 bi morale izjeme od omejitev snovi imeti opredeljeno omejeno trajanje, zato so datumi začetka in konca trajanja izjem podani bodisi eksplicitno z vnosi v prilogah III in IV bodisi implicitno z določitvijo najdaljšega obdobja veljavnosti v členu 5(2). Vendar v skladu s sedanjim členom 5(2) za kategorijo 11 ni določenega najdaljšega obdobja veljavnosti.

Čeprav člen 5(5) ne določa posebnega roka za odločitev Komisije o zahtevkih za nove izjeme, je časovni okvir, v katerem mora Komisija odločiti o zahtevkih za obnovitev izjeme, določen na najpozneje 6 mesecev pred potekom izjeme, kar se je izkazalo, da v praksi ni izvedljivo. Skupaj z zahtevo, da se mora zahtevek za obnovitev predložiti najpozneje v 18 mesecih pred potekom izjeme, ta rok pomeni, da mora Komisija odločiti o zahtevkih za obnovitev obstoječih izjem v dvanajstih mesecih po vložitvi zahtevka, razen če posebne okoliščine upravičujejo drugačen rok. Upoštevanje tega roka je dejansko neizvedljivo zaradi več obveznih postopkovnih korakov, potrebnih za oceno zahtevka za obnovitev. Rok ne prinaša nobene dodane vrednosti, ki bi presegala obstoječi pregleden postopek za ocenjevanje zahtevkov za obnovitev in ohranjanje roka, za katerega se je izkazalo, da ga v praksi ni mogoče upoštevati, in ne prispeva k predvidljivosti za podjetja in zainteresirane strani. Neprekinjeno poslovanje je v vsakem primeru zagotovljeno, saj se lahko udeleženci na trgu zanašajo, da bo obstoječa izjema ostala v veljavi do sprejetja odločitve o zahtevku za obnovitev. Zato bi bilo treba določbo, ki določa časovni okvir, v katerem mora Komisija odločiti o zahtevku za obnovitev izjem, črtati.

Skladnost z drugimi politikami EU

Spremembe v skladu s sedanjim predlogom ne spreminjajo temeljnega pristopa direktive RoHS 2 in njene usklajenosti z drugo zakonodajo. Direktiva RoHS 2 in uredba REACH sta skladni z vidika medsebojnega učinkovanja politik. Zlasti je določba o skladnosti z uredbo REACH vključena tako zaradi omejevanja novih snovi kot tudi podeljevanja odobritev izjem od omejitve.

Direktiva RoHS 2 je skladna tudi z drugo zakonodajo v zvezi s proizvodi, kot sta Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta o odpadni električni in elektronski opremi ter Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih. Druga zakonodaja EU, na primer o medicinskih pripomočkih ali varnosti in zdravju pri delu, lahko vsebuje neodvisne obveznosti v zvezi s fazo uporabe EEO, vendar se ne prekriva z zahtevami direktive RoHS 2.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST, SORAZMERNOST IN PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga direktive RoHS 2 in te pobude je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), katerega cilj je zagotoviti delovanje notranjega trga s približevanjem določb, določenih v zakonih in drugih predpisih držav članic o delovanju notranjega trga.

Težav, ki so obravnavane v sedanjem predlogu, ni mogoče odpraviti brez spremembe področja uporabe direktive RoHS 2, saj izhajajo iz sedanje pravne formulacije področja uporabe direktive RoHS 2 in povezanih določb. Te težave lahko odpravi le rešitev na ravni EU, saj imajo predpisi o omejevanju uporabe nevarnih snovi v EEO, dani na trg EU, neposreden vpliv na enotni trg EU in jih ni mogoče pripraviti na ravni držav članic, ne da bi to privedlo do izkrivljanja trga.

Predlogi so edine možnosti politike, ki lahko v celoti obravnavajo ugotovljene težave, ki vplivajo na enotni trg EU kot celoto. Vse druge morebitne možnosti politike ne bi niti trajno in v celoti odpravile ugotovljenih težav niti ne bi zagotovile pravne varnosti.

Poročilo o oceni učinka vsebuje nadaljnje navedbe o sorazmernosti predlogov.Ta pobuda zadeva pregled, ki se zahteva z Direktivo. Pregled direktive je izveden s spremembo direktive, katere vsebina je razložena spodaj:

Člen 1(1)(a) in člen 1(3)(a) spreminjata rok za prehodno obdobje, določen v sedanjem členu 2(2) direktive RoHS v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu EU opreme EEO, ki je na novo vključena v področje uporabe, v rok za dosego skladnosti za dajanje na trg EU iste EEO, določene v členu 4(3) direktive RoHS. To temelji na istem pristopu, ki se uporablja za vse druge skupine proizvodov, ki so že vključene v navedeno določbo. Sprememba zagotavlja pravno jasnost in skladnost ter odpravlja „dokončno prenehanje“ za operacije na sekundarnem trgu; v skladu s tem te operacije za zadevne proizvode po 22. juliju 2019 ne bi bile več mogoče.

Člen 1(1)(b) izključuje orgle iz področja uporabe direktive RoHS 2.

Člen 1(2) razširja opredelitev ne-cestnih premičnih strojev z vključitvijo strojev s trakcijskim pogonom s kabelsko povezavo, poleg podobnih strojev z vgrajenim lastnim virom energije. Posledično bodo ne-cestni premični stroji s trakcijskim pogonom izključeni iz področja uporabe direktive RoHS 2.

Člen 1(3)(b) določa, da so kabli ali rezervni deli za popravilo, ponovno uporabo, nadgradnjo funkcij ali nadgradnjo zmogljivosti za vso EEO, ki je na novo vključena v področje uporabe, izvzeti iz omejitev. Ta pristop je enak tistemu, ki se uporablja za druge skupine proizvodov.

Člen 1(4)(a) določa najdaljše obdobje veljavnosti za izjeme, ki veljajo za kategorijo 11 „odprto področje uporabe“ (tj. druga EEO, ki je ne zajema nobena druga kategorija). Obdobje veljavnosti izjem je za druge kategorije že določeno.

S členom 1(4)(b) se črta rok za odločitev Komisije o obnovitvi obstoječih izjem, kar odraža praktične izkušnje in dejstvo, da tak rok v praksi vlagateljem ne prinaša dodatne varnosti.

3.POSVETOVANJA Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Pri izvajanju treh pripravljalnih študij Komisije 2 so bila s pomočjo posebnih spletnih strani izvedena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi; v letih 2012–2015 so bila organizirana tri 12-tedenska javna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in štiri srečanja z njimi.

Stik je bil navezan s približno tristo strokovnjaki, predstavniki iz držav članic, industrijskimi združenji, proizvajalci EEO, okoljskimi nevladnimi organizacijami, svetovalnimi podjetji in inštituti ter drugimi vrstami organizacij (npr. univerzami). Prejeti in javno objavljeni so bili odgovori približno štiridesetih sodelujočih. Anketiranci so bili zlasti predstavniki podjetij in javnih organov.

Na vprašanja o njihovih preferencah za odpravo težav jih je večina odgovorila, kot sledi:

glede težave v zvezi s sekundarnim trgom bi se večina odločila za odpravo „dokončnega prenehanja“ operacij na sekundarnem trgu za vso EEO, ki je na novo vključena v področje uporabe, in spremembo roka za zaključek prehodnega obdobja v rok za dosego skladnosti, pri čemer bi bil rok enak;

glede težave v zvezi z rezervnimi deli bi se večina odločila za uvedbo določbe z načelom „popraviti, kot je bilo proizvedeno“;

glede težave v zvezi z ne-cestnimi premični stroji bi se večina odločila za izključitev identičnih strojev s kabelsko povezavo iz področja uporabe direktive RoHS;

glede težave v zvezi z orglami bi se večina odločila za določbo o izvzetju orgel iz področja uporabe.

Te možnosti se štejejo za uspešne, učinkovite in varne rešitve ter so bile upoštevane v predlogu Komisije.

Ocena učinka

V letih 2012–2015 je Komisija izvedla tri študije. Upoštevale so se tudi povezane študije, opravljene v državah članicah. Odbor za regulativni nadzor je podal pozitivno mnenje o poročilu o oceni učinka, ki je opisano v povzetku ocene učinka.

Predlagani ukrepi Komisije bi odpravili ugotovljene štiri težave in prinesli koristi, predstavljene spodaj; morebiten negativni učinek bi bil omejen ali zanemarljiv.

Ponovna vzpostavitev sekundarnega trga in povečanje razpoložljivosti rezervnih delov za določeno EEO bosta imela naslednje pozitivne učinke:

Znižanje stroškov in upravnega bremena tako za podjetja, vključno z MSP, kot tudi za javne organe;

Pozitiven učinek na gospodarstvo v smislu dodatnih tržnih priložnosti za panogo popravil in prodajo na sekundarnem trgu;

Pozitiven socialni učinek, tudi za bolnišnice EU, ki bi zaradi ohranitve možnosti ponovne prodaje in nakupa rabljenih medicinskih pripomočkov po letu 2019 prihranile približno 170 milijonov EUR;

Okoljske koristi v smislu zmanjšanja nastanka odpadkov na splošno: z možnostjo podaljšanja uporabe EEO bi se odložila konec njihove življenjske dobe in odstranitev, s čimer bi se odložilo tudi nastajanje nevarnih odpadkov (OEEO). V večini primerov je okoljski vpliv proizvodnje dodatnih rezervnih delov zanemarljiv v primerjavi s prednostjo, ki jo ponuja možnost, da vsa oprema ostane v uporabi. Ta ukrep bo preprečil ustvarjanje več kot 3 000 ton nevarnih odpadkov na leto v EU, s čimer se bo podprla pobuda o krožnem gospodarstvu. Daljša življenjska doba EEO bo omogočila tudi dodatne prihranke energije in surovin.

Izključitev orgel iz področja uporabe Direktive bo pripomogla k preprečitvi izgube do 90 % delovnih mest v tem sektorju in letne izgube v višini do 65 milijonov EUR do leta 2025. Preprečila se bo tudi velika kulturna izguba, ki bi bila posledica prenehanja izdelave, vzdrževanja in postopoma tudi uporabe orgel.

Z izključitvijo ne-cestnih premičnih strojev s trakcijskim pogonom iz področja uporabe Direktive se bo podprl razvoj industrije v sektorju, in sicer z odpravo izkrivljanja trga pri obravnavi strojev. Predlog bo omogočil, na primer v sektorju čistilnih strojev EU, da se bo vsako leto dalo na trg 14 000 enot s kabelsko povezavo (s prometom v višini 300 milijonov EUR), s čimer se bo preprečilo vsako tveganje izključitve teh modelov strojev s trga EU. Poleg tega se bodo s predlogom znižali stroški in nepotrebno upravno breme tako za podjetja, vključno z MSP, kot tudi za javne organe.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE IN DRUGI ELEMENTI

Ta zakonodajni predlog nima proračunskih posledic.

2017/0013 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 24(1) Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 5 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (EEO) zahteva, da Komisija preuči, ali je treba spremeniti področje uporabe Direktive 2011/65/ES v zvezi z EEO, ki spada na področje uporabe Direktive, in po potrebi predloži zakonodajni predlog v zvezi z dodatnimi izvzetji glede navedene EEO.

(2)Da bi se spodbudilo krožno gospodarstvo v Uniji, bi bilo treba olajšati operacije na sekundarnem trgu za električno in elektronsko opremo (EEO), ki zadevajo popravilo, zamenjavo rezervnih delov, obnovo in ponovno uporabo. Zagotoviti bi bilo treba visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, med drugim z okoljsko primerno predelavo in odstranjevanjem odpadne električne in elektronske opreme. Izogniti bi se bilo treba nepotrebnemu upravnemu bremenu za udeležence na trgu. Direktiva 2011/65/EU dopušča, da bo EEO, ki ne spada na področje uporabe prejšnje Direktive 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta 6 , hkrati pa ne bi bila skladna z Direktivo 2011/65/EU, še naprej na voljo na trgu do 22. julija 2019. Po navedenem datumu pa bodo prvo dajanje na trg in operacije na sekundarnem trgu z EEO, ki ni skladna z Direktivo, prepovedani. Taka prepoved operacij na sekundarnem trgu ni v skladu s splošnimi načeli, na katerih temeljijo ukrepi Unije za približevanje zakonodaje v zvezi s proizvodi, zato bi jo bilo treba črtati.

(3)Nekatere skupine nišnih proizvodov bi morale biti izvzete iz področja uporabe Direktive 2011/65/EU, saj bi njihova vključitev prinesla zanemarljive okoljske ali zdravstvene koristi, pojavile pa bi se nerešljive težave v zvezi s skladnostjo ali izkrivljanjem trga, ki jih ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati s pomočjo mehanizma izjem, določenega v navedeni direktivi.

(4)Orgelske piščali so izdelane iz posebne vrste svinčeve zlitine, za katero se doslej ni našla še nobena alternativa. Večina orgel je več stoletij na istem mestu in je zato stopnja prometa z njimi zanemarljiva. Orgle bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe Direktive 2011/65/EU, saj bi njihova vključitev prinesla le zanemarljive koristi kar zadeva nadomestitev svinca.

(5)Direktiva 2011/65/EU se ne uporablja za ne-cestne premične stroje z vgrajenim lastnim virom energije, ki so na voljo izključno za profesionalno uporabo. Za nekatere vrste ne-cestnih premičnih strojev pa se na isti proizvodnji liniji proizvajata dve različici, med katerima je edina razlika vir energije (vgrajen ali zunanji). Ti različici bi se morali v skladu z navedeno direktivo obravnavati na enak način. Ne-cestne premične stroje s trakcijskim pogonom z zunanjim virom energije bi bilo zato tudi treba izvzeti iz področja uporabe Direktive 2011/65/EU.

(6)Ker bi izjeme od omejitev uporabe določenih nevarnih snovi morale imeti omejen čas trajanja, bi moralo biti najdaljše obdobje veljavnosti za obstoječe izjeme jasno opredeljeno za vse ustrezne kategorije EEO, vključno za kategorijo 11, kot je določena v Prilogi I k Direktivi 2011/65/EU.

(7)Kadar se predloži zahtevek za obnovitev izjeme, se od Komisije zahteva, da sprejme odločitev najpozneje 6 mesecev pred datumom poteka obstoječe izjeme, razen če posebne okoliščine upravičujejo drugačen rok. Rok, do katerega mora Komisija sprejeti odločitev o zahtevkih za nove izjeme, ni določen. V skladu s poročilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov, podeljenega Komisiji v skladu z Direktivo 2011/65/EU 7 , se je za navedeni rok izkazalo, da je v praksi neizvedljiv zaradi več obveznih postopkovnih korakov, potrebnih za oceno vloge za obnovitev. Čeprav rok obstoječemu postopku preučitve zahtevkov za obnovitev ne prinaša dodane vrednosti, se zaradi njegove neizvedljivosti povzroča negotovost za podjetja in druge zainteresirane strani. Neprekinjeno poslovanje je zagotovljeno, saj se lahko udeleženci na trgu zanašajo, da bo obstoječa izjema ostala v veljavi do sprejetja odločitve o zahtevku za obnovitev. Zato bi bilo treba črtati določbo v zvezi z rokom.

(8)Ker ciljev te direktive, tj. prispevanje k varovanju zdravja ljudi ter okoljsko primerna predelava in odstranitev odpadne električne in elektronske opreme z omejitvijo uporabe nevarnih snovi v EEO, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ker bi se zaradi neskladja med zakoni ali upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice, lahko ustvarile trgovinske ovire in izkrivila konkurenca v Uniji, kar bi imelo neposreden vpliv na notranji trg, bi se zaradi obsega problema in njegovih posledic glede na ostalo zakonodajo Unije o predelavi in odstranitvi odpadkov ter področjih skupnega interesa, kot je varovanje zdravja ljudi, lažje dosegli na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/65/EU se spremeni:

(1) Člen 2 se spremeni:

(a) odstavek 2 se črta;

(b) v odstavku 4 se doda naslednja točka (k):

   „(k) orgle.“;

(2) v členu 3 se točka (28) nadomesti z naslednjim:

„(28)    ‘ne-cestni premični stroji, ki so na voljo izključno za profesionalne uporabnike’ pomeni stroje z vgrajenim lastnim virom energije ali s trakcijskim pogonom, katerih obratovanje med delovnim časom zahteva bodisi premičnost bodisi neprekinjeno ali pol-prekinjeno premikanje med nizom stalnih delovnih mest, in ki so na voljo izključno za profesionalne uporabnike.“;

(3) Člen 4 se spremeni:

(a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odstavek 1 se uporablja za medicinske pripomočke ter instrumente za spremljanje in nadzor, dane na trg od 22. julija 2014, za in vitro diagnostične medicinske pripomočke, dane na trg od 22. julija 2016, za instrumente za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo, ki bodo dani na trg od 22. julija 2017, in za vso drugo EEO, ki je bila zunaj področja uporabe Direktive 2002/95/ES in bo dana na trg od 22. julija 2019.“;

(b) v odstavek 4 se vstavi naslednja točka (ea):

„(ea) vsa druga EEO, ki je bila zunaj področja uporabe Direktive 2002/95/ES in bo dana na trg pred 22. julijem 2019;“;

(4) Člen 5 se spremeni:

(a) v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Za izjeme iz seznama v Prilogi III, kot veljajo 21. julija 2011, je, razen če se določi krajše obdobje, najdaljše obdobje veljavnosti, ki se lahko podaljša:

(a) za kategorije 1 do 7 in kategorijo 10 iz Priloge I, 5 let od 21. julija 2011;

(b) za kategoriji 8 in 9 iz Priloge I, 7 let od datumov, določenih v členu 4(3);

(c) za kategorijo 11 iz Priloge I, 5 let od 22. julija 2019.“;

(b) v odstavku 5 se črta prvi stavek drugega pododstavka.

Člen 2

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [vstaviti datum deset mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

(1) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:C:2016:272:TOC  
(2) http://ec.europa.eu/environment/waste/rohs_eee/studies_rohs4_en.htm
(3) UL C , , str. .
(4) UL C , , str. .
(5) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).
(6) Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 37, 13.2.2003, str. 19).
(7) COM(2016) 215 final z dne 18. aprila 2016.
Top