EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.2.2017

COM(2017) 74 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deveto poročilo o premestitvi in preselitvi

1Uvod

V devetem poročilu o premestitvi in preselitvi je prikazano posodobljeno stanje od zadnjega poročila z dne 8. decembra 1 . Ocenjeni so ukrepi, ki so jih vsi zadevni deležniki izvedli med 8. decembrom 2016 in 7. februarjem 2017 (obdobje poročanja) za izpolnitev zavez v okviru programov za premestitev in preselitev.

Od 5. decembra 2016 je v Grčijo prispelo 3 873 oseb 2 . V primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja se skupno število migrantov v Grčiji ni spremenilo, tako da jih je bilo 7. februarja približno 62 600, od tega približno 15 000 na otokih in približno 47 600 v celinski Grčiji 3 . Od 5. decembra 2016 je v Italijo prispelo 15 614 oseb 4 . Med vsemi prihodi je bilo 3,6 % Eritrejcev, tj. državljanov države, ki je najbolj zastopana med tistimi, katerih državljani so v Italiji upravičeni do premestitve 5 .

Komisija je v osmem poročilu določila posebna mesečna cilja, in sicer premestitev vsaj 1 000 oseb iz Italije in vsaj 2 000 iz Grčije od decembra 2016. Evropski svet je na svoji zadnji seji 15. decembra 6 potrdil skupni akcijski načrt o izvajanju izjave EU in Turčije, ki je vključeval cilje glede premestitev za Grčijo, ter ponovil poziv k nadaljnji krepitvi prizadevanj, da bi se pospešila premestitev, zlasti mladoletnikov brez spremstva, in izvajanje obstoječih programov za preselitev. Kljub tem pozivom so rezultati različni.

V obdobju poročanja je bilo premeščenih 3 813 dodatnih oseb, s čimer je bilo doslej skupaj premeščenih 11 966 oseb (8 766 iz Grčije in 3 200 iz Italije) 7 . Decembra je bilo iz Italije in Grčije premeščeno rekordno število, tj. 1 926 oseb (764 iz Italije in 1 162 iz Grčije), s čimer je bilo doseženo referenčno merilo, tj. premestitev več kot 10 000 oseb. Januarski rezultati (551 premestitev iz Italije in 1 131 iz Grčije) so potrdili stabilizacijo premestitev iz Grčije na približno 1 000 na mesec. Čeprav te številke na splošno še naprej kažejo pozitiven trend, pa še vedno ne dosegajo ciljev, ki jih je določila Komisija in jih je v primeru premestitev iz Grčije v širšem smislu potrdil Evropski svet. 

Kar zadeva preselitev, izvajanje sklepov iz julija 2015 8 o preselitvi 22 504 oseb še naprej uspešno poteka, saj je bilo doslej preseljenih 13 968 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar je več kot polovica zastavljenega cilja. Od 6. decembra 2016 je bilo preseljenih 913 9  oseb, predvsem iz Turčije, Jordanije in Libanona. Del preselitev v okviru tega evropskega programa je namenjen tudi izvajanju mehanizma 1 : 1 iz izjave EU in Turčije. Od začetka izvajanja 4. aprila 10 je bilo na podlagi tega mehanizma iz Turčije v EU preseljenih 3 098 Sircev, vključno s 487 osebami 11 od prejšnjega poročila.

2Premestitev

2.1Glavni dogodki v obdobju poročanja

Komisija je po sprejetju osmega poročila skoraj vse države članice dvostransko pozvala, naj okrepijo svoja prizadevanja za doseganje ciljev. Države članice in pridružene države, ki so bile že dejavne na tem področju, so se pozitivno odzvale in Komisiji sporočile svoje načrte za mesečne zaveze. Vendar je stanje pri nekaterih drugih državah članicah nezadovoljivo. Madžarska, Avstrija in Poljska ostajajo edine države članice, ki niso premestile nikogar. Slovaška ima še vedno zelo omejeno stopnjo premestitev, Češka pa od maja 2016 ni predložila nobene zaveze in od avgusta 2016 ni premestila nikogar.

Decembra 2016 je bilo iz Grčije premeščenih 1 162 oseb in predloženih 1 178 zavez, januarja 2017 pa je bilo premeščenih 1 131 oseb in predloženih 1 550 zavez, pri čemer je bil cilj 2 000 premestitev na mesec. Navedeni cilj je dosegljiv, če bodo vse države članice vsak mesec predložile ustaljeno število zavez in izvajale ustaljeno število predaj v skladu s številom dodeljenih mest. Zlasti bi morale države članice, ki niso premestile nikogar ali so premestile samo omejeno število oseb (Češka, Madžarska, Hrvaška, Avstrija, Poljska in Slovaška), za uresničitev navedenega cilja, tj. 2 000 premestitev, takoj začeti izvajati premestitve. Poleg tega bi morali Belgija in Španija vsak mesec predložiti zaveze v skladu s številom dodeljenih mest, Portugalska, Romunija in Litva pa bi morale znova začeti mesečno dajati zaveze. Vendar bi bilo treba priznati tudi, da so Estonija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta in Finska na dobri poti k izpolnitvi svojih obveznosti. Poleg tega bosta Švica in Norveška, če bosta nadaljevali kot doslej, do marca 2017 v celoti izpolnili svoje zaveze glede premestitve. Druge države članice, ki so šele pred kratkim začele premeščati iz Grčije, si morajo bolj prizadevati, da bi nadoknadile zaostanek za uspešnejšimi državami članicami in pridruženimi državami.

Grški organi so dodatno povečali učinkovitost registracije in določili nove termine za sestanke za vložitev prošenj, tako da bi morali biti do sredine marca 2017 popolnoma registrirani vsi predhodno registrirani prosilci (vključno s tistimi iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve) 12 . Čimprejšnja uresničitev mesečnega cilja bo bistvena za preprečitev dolgih čakalnih dob prosilcev in tveganja sekundarnega gibanja.

Iz Italije je bilo decembra 2016 premeščenih 764 oseb, kar pomeni, da se je število premeščenih oseb v prejšnjih mesecih stalno povečevalo, decembra pa je bilo največje od začetka izvajanja programa. Medtem ko je bilo decembra 2016 predloženih 735 zavez, je bil januarja dosežen cilj 1 000 zavez (zaveze za 1 025 mest). V zadnjih štirih mesecih se je število premestitev iz Italije hitro povečalo (z 230 na približno 750 na mesec), januarja pa se je prvič zmanjšalo (na 551 premeščenih oseb). Zdi se, da je to delno zaradi počitnic, vendar je tudi posledica operativnih in logističnih težav, ki so v nekaterih primerih povezane z razpršenostjo prosilcev po celotnem italijanskem ozemlju.

Število prosilcev za premestitev je zaradi stalnega pritoka novih migrantov, tudi iz Eritreje, ostalo nespremenjeno, saj je po podatkih italijanskega ministrstva za notranje zadeve znašalo med 5 300 in 5 800 Eritrejcev.

Sedem držav (Nemčija, Francija, Malta, Nizozemska, Norveška, Finska in Švica) v celoti sodeluje pri premeščanju iz Italije. Med njimi sta Malta in Finska na dobri poti k izpolnitvi svojih obveznosti, Norveška in Švica pa bosta svoje zaveze glede premestitev v celoti izpolnili že do marca 2017, če bosta nadaljevali kot doslej. Države članice, zlasti tiste, ki še ne premeščajo iz Italije, bi morale okrepiti svoja prizadevanja, da bi se dosegel mesečni cilj 1 000 premestitev iz Italije.

Italija namerava povečati število osebja dublinske enote, ki obdeluje prošnje, in je pokazala prilagodljivost v zvezi z varnostnim preverjanjem. Dogovor z Europolom glede omogočanja izrednih dodatnih varnostnih pregledov se je januarja 2017 na zahtevo Norveške prvič uporabil v praksi. Na podlagi protokola o premestitvi za Italijo bi se moral februarja v Italiji izvesti prvi skupni varnostni razgovor, na katerem bodo sodelovali Europol ter norveški in italijanski policisti. S tem bi bilo treba pridobiti spoznanja v zvezi s postopkom in povečati potrebno zaupanje vseh držav članic, v katere se premeščajo osebe iz Italije, v sistem.

Število v Italijo prispelih mladoletnikov brez spremstva 13 se je še naprej povečevalo: leta 2016 je v Italijo prispelo 28 129 mladoletnikov, od katerih jih je bilo 25 772 (91,6 %) brez spremstva, vključno s 3 806 Eritrejci, 218 Sirci, 394 Iračani in 13 Jemenci 14 . Poleg tega je do 23. januarja 2017 v Italijo prispelo 462 mladoletnikov brez spremstva, od katerih imajo štirje državljanstvo držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve. Grški nacionalni center za socialno solidarnost (EKKA) poroča, da je bilo 27. januarja v Grčiji po ocenah 2 200 mladoletnikov brez spremstva. Kot je že bilo sporočeno, je bilo v množičnem predregistracijskem postopku v Grčiji evidentiranih 1 225 mladoletnikov brez spremstva 15 , od katerih jih 48 % (približno 588) prihaja iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve (36 % Sircev in 12 % Iračanov) 16 .

Do začetka februarja 2017 je bilo registriranih 523 mladoletnikov brez spremstva (glede na opredelitev po grškem pravu), premeščenih pa jih je bilo samo 248. Glavna težava je premestitev poročenih mladoletnikov (zlasti če so mlajši od 17 let), saj so v številnih državah članicah pravne ovire za premestitev te kategorije otrok, ki so ločeni od družine (npr. odrasla oseba, ki je poročena z mladoletnikom, se lahko obsodi). Zato jih te države članice ne sprejmejo ali celo zavrnejo predložene zahteve za premestitev 17 . Države članice bi morale preučiti načine za olajšanje premestitve te kategorije otrok, ki so ločeni od družine.

Tudi Italija si prizadeva olajšati premestitev mladoletnikov brez spremstva, vendar je treba nadalje razviti postopek, ki bo omogočal premestitev mladoletnikov brez spremstva, ki potujejo sami. Premeščen je bil samo en otrok, ločen od družine, in sicer novembra 2016 iz Italije na Nizozemsko.

Skupaj je bilo v tem obdobju poročanja premeščenih 74 mladoletnikov (v Nemčijo, na Irsko, v Luksemburg, na Nizozemsko, Norveško, v Španijo, na Finsko in v Švico), s čimer je skupno število premeščenih mladoletnikov brez spremstva doseglo 249 18 , skoraj vsi pa so bili premeščeni iz Grčije.

2.2Ukrepi držav članic premestitve

Od 7. decembra do 7. februarja je bilo premeščenih 3 813 dodatnih oseb, in sicer 2 558 iz Grčije (vključno s prvo predajo v okviru premestitve v Lihtenštajn) 19 in 1 255 iz Italije 20 . Francija je doslej premestila največ prosilcev (2 727), sledita pa ji Nemčija (2 042) in Nizozemska (1 361).

Ukrepi za obravnavanje omejenega števila zavez: v obdobju poročanja je 13 držav članic (Nemčija, Belgija, Estonija, Francija, Hrvaška, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Slovenija in Finska) 21 ter Švica in Norveška 22 predložilo 4 413 formalnih zavez (1 760 formalnih zavez je bilo predloženih za Italijo in 2 653 za Grčijo). Skupaj je formalnih zavez držav članic premestitve 22 928 (7 599 za Italijo in 15 329 za Grčijo).

Belgija, Nemčija, Estonija, Francija, Irska, Latvija, Malta, Nizozemska, Norveška, Finska in Švica so napovedale mesečne zaveze za Grčijo, medtem ko so zaveze za Italijo napovedale samo Belgija, Nemčija, Latvija, Nizozemska, Norveška, Finska in Švica. Poleg tega je Luksemburg napovedal, da bo vsaka dva meseca predložil zaveze za Italijo in Grčijo.

Avstrija 23 in Madžarska sta še vedno edini državi, ki še nista predložili nobene zaveze in nista izvedli nobene premestitve. Poljska od aprila 2016 ni nadaljevala izvajanja svojih zavez ter ni niti predložila novih zavez niti premestila nobenega prosilca 24 . Poleg tega nekatere države članice (Bolgarija in Češka) že več kot sedem mesecev niso predložile novih zavez.

Ukrepi za skrajšanje odzivnega časa na zahteve za premestitev: v obdobju poročanja so države članice nekoliko napredovale pri skrajševanju odzivnega časa na zahteve za premestitev, vendar še vedno niso dosegle cilja, določenega v protokolih o premestitvi, tj. deset delovnih dni. Kot je navedeno v prejšnjih poročilih, se lahko varnostni razgovori opravijo le v ustrezno upravičenih primerih in v roku desetih delovnih dni. Države članice bodo morale izboljšati svoje zmogljivosti obdelave, da bi skrajšale odzivni čas.

Nekatere zavrnitve še vedno temeljijo na razlogih, ki niso bili predvideni v sklepih Sveta, kot je državljanstvo (tudi če ima oseba državljanstvo ene od držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve). Za izpolnitev zahtev iz sklepov Sveta bi bilo treba izboljšati tudi utemeljitve zavrnitev. Nemčija, Nizozemska in Irska se lahko v tem smislu štejejo za dobre primere tega, kako utemeljiti zavrnitve. Izmenjava informacij je ključna za varnost Evropske unije. Države članice torej nekaterih prošenj ne smejo zavračati le na podlagi varnostnih vprašanj na splošno in bi morale med seboj sodelovati, da bi celovito obravnavale to zadevo. Europol je v odgovor na pomisleke več držav članic glede izmenjave informacij, povezanih z varnostjo, zagotovil varen namenski komunikacijski kanal, da bi lahko države članice varno predložile razloge za zavrnitev zahtev za premestitev. Navedeni kanal deluje od 1. decembra 2016, vendar ga doslej še nobena država članica ni uporabila za sporočanje razlogov za zavrnitev. V Grčiji je grška policija določila korespondenta za nacionalno varnost, ki je kontaktna točka za sporočanje razlogov za zavrnitev. Komisija znova poudarja možnost izmenjave prstnih odtisov prek kanalov za policijsko sodelovanje zaradi varnostnega preverjanja na nacionalni ravni, zlasti kadar prosilci nimajo osebnega ali potovalnega dokumenta.

Ukrepi za reševanje izzivov, povezanih s premestitvijo ranljivih prosilcev, vključno z mladoletniki brez spremstva: stopnja premestitev mladoletnikov brez spremstva je bila zaradi težav pri premestitvi poročenih mladoletnikov, kot je navedeno v oddelku 2.1, podobna kot v prejšnjem obdobju poročanja. Nekatere države članice kažejo tudi nenaklonjenost sprejemanju drugih kategorij ranljivih (npr. hudo bolnih) oseb, druge pa prestrogo razlagajo sklepe Sveta, saj je v nekaterih primerih zaveza potekla, ker je bilo treba zaradi zdravstvenih pomislekov (npr. če oseba zaradi bolezni ni zmožna potovati) predajo odložiti za obdobje, daljše od dvomesečnega roka iz sklepov Sveta. V skladu s sklepi Sveta bi bilo treba ranljive prosilce prednostno premestiti in zagotoviti prilagodljivost, kadar je treba iz zdravstvenih razlogov predajo odložiti in jo izvesti po dvomesečnem roku. To je še pomembneje, kadar država članica premestitve ne spoštuje dogovorjenega roka za odgovor na zahtevo za premestitev. Sklepi Sveta omogočajo podaljšanje za nadaljnje štiri tedne, ta podaljšani rok pa se lahko nazadnje še dodatno podaljša.Zato je zaželena večja prilagodljivost držav članic premestitve.

Ukrepi za pospešitev predaje prosilcev: zamuda med odobritvijo države članice premestitve in dejansko predajo se ni znatno zmanjšala. Kot je bilo omenjeno v prejšnjem poročilu, v nekaterih primerih zamude nastanejo zaradi dodatnih preverjanj, ki jih države članice izvajajo po odobritvi, včasih pa so posledica operativnih in logističnih težav ali nezadostne sprejemne zmogljivosti v državi članici premestitve. Glede organizacije in datumov letov ter čarterskih letov je zaželena večja prilagodljivost držav članic premestitve, tudi kadar se predaje zaradi zdravstvenih razlogov izvedejo po dvomesečnem roku.Države članice bodo morale zagotoviti tudi, da njihove sprejemne zmogljivosti zadostujejo za namestitev premeščenih prosilcev.

Ukrepi za povečanje zmogljivosti Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) za podporo Italiji in Grčiji: urad EASO je 19. decembra 2016 spremenil sklep upravnega odbora o profilih in skupnem številu strokovnjakov, danih na voljo podpornim skupinam za azil. Ta sklep začasnemu osebju urada EASO omogoča, da pod vodstvom stalnega osebja urada in nacionalnih strokovnjakov podpirajo delo podpornih skupin za azil.Urad EASO si bo prizadeval za ravnovesje med številom nacionalnih strokovnjakov in številom začasnega osebja.

Urad je 20. decembra 2016 na podlagi novega operativnega načrta objavil prvi javni razpis za Grčijo za 26 strokovnjakov z različnimi profili 25 . Ta prvi razpis zajema celotno leto 2017 in državam članicam omogoča, da bolj dolgoročno organizirajo napotitve svojih strokovnjakov. Na zadnjem srečanju nacionalnih kontaktnih točk intervencijske skupine za azil 12. in 13. januarja 2017 na Malti sta dve državi članici (Nemčija in Nizozemska) sporočili, da bosta z uradom EASO delili svoje dolgoročne načrte za napotitev strokovnjakov.

Za podporo programu za premestitev je bilo do 6. februarja v Grčijo skupaj napotenih 19 strokovnjakov za azil, od katerih so bili trije posamezni strokovnjaki, in 40 tolmačev. Trenutno primanjkuje devet strokovnjakov 26 , v tednu po 13. marcu pa se bo število manjkajočih strokovnjakov po pričakovanjih povečalo na 21. 

Urad EASO je za Italijo objavil prvi razpis na podlagi novega operativnega načrta (z Italijo sta ga podpisala 22. decembra 2016) za skupaj 72 strokovnjakov. V Italijo je bilo do 6. februarja napotenih 48 strokovnjakov za azil in 43 kulturnih posrednikov. Trenutno v Italiji primanjkuje 24 strokovnjakov, v tednu po 13. marcu pa bo število manjkajočih strokovnjakov naraslo na 35. Države članice bi morale še naprej imenovati strokovnjake v odziv na različne pozive urada EASO ter zagotoviti daljše napotitve ter več izkušenih in specializiranih strokovnjakov.

2.3Ukrepi Grčije in Italije

Grčija

Ukrepi za pospešitev registracije in obravnave migrantov ter povečanje zmogljivosti grške azilne službe za registracijo oseb: po množičnem predregistracijskem postopku, o katerem je Komisija že poročala, je grška azilna služba pripravila časovni načrt sestankov za popolno vložitev prošenj za azil. Grška azilna služba je po nadaljnjem povečanju učinkovitosti registracijskega postopka določila nove termine za sestanke, tako da bodo do sredine marca 2017 (namesto do aprila, kot je bilo prvotno predvideno) popolnoma registrirani vsi prosilci. Osebe, ki so zamudile predregistracijski postopek, imajo še vedno dostop do azilnega postopka, saj se lahko prek programa Skype dogovorijo za termin.

Razlika med številom registracij, ki jih je opravila grška azilna služba, in skupnim številom zavez se je v obdobju poročanja povečala (Grčija je med 6. decembrom in 6. februarjem registrirala 5 233 prošenj za premestitev, dodatnih zavez pa je bilo 2 733). Do 6. februarja je Grčija skupno registrirala 24 640 prošenj, skupaj pa je bilo predloženih 15 329 zavez, kar pomeni, da je približno 9 000 primerov pripravljenih na premestitev brez zavez. Doseganje mesečnih ciljev za zaveze in predaje je postalo prednostna naloga, da bi se zagotovilo ponovno izvajanje predaj v skladu z dublinsko uredbo in da bi se vsi upravičeni prosilci premestili v roku iz sklepov Sveta.

Ukrepi za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti v Grčiji: dne 7. februarja je skupna sprejemna zmogljivost v Grčiji znašala 75 182 mest 27 , kar vključuje mesta v začasnih objektih in stalna sprejemna mesta na celini, ki so na voljo tako migrantom brez urejenega statusa kot tudi osebam, ki so izrazile željo, da bi zaprosile za mednarodno zaščito, ali pa so prošnjo za mednarodno zaščito že vložile. Skupna zmogljivost 40 stalnih sprejemnih lokacij na celini je ocenjena na približno 27 000 mest.

Od 20 000 mest, ki jih je prosilcem, upravičenim do premestitve, Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) 28 namenil v okviru programa subvencij za najem, jih je bilo 7. februarja na voljo 19 309 29 , vključno s 1 831 mesti v stavbah, 5 132 mesti v hotelih, 10 865 mesti v stanovanjih, 417 mesti pri gostiteljskih družinah in 704 mesti v namenskih objektih za mladoletnike brez spremstva. Sedanja stopnja zasedenosti znaša približno 80 % 30 . Poudariti je treba, da je UNHCR decembra 2016 izpolnil zavezo glede zagotovitve 20 000 mest in jo celo presegel (do 31. decembra 2016 je bilo na voljo 21 057 mest). Vendar nekatera mesta niso dolgoročno vzdržna (npr. kuponi za hotele) in se nadomeščajo z drugimi možnostmi (npr. stanovanji/stavbami). V prihodnjih mesecih se bo izvedla posodobljena ocena sprejemnih potreb Grčije in znova ocenil obseg programa subvencij za najem.

Poleg tega je bil do 6. februarja od treh namenskih centrov za premestitev, h katerim so se zavezali grški organi, vzpostavljen le en (Lagadikia). Zaradi slabih vremenskih razmer v severni Grčiji so bili odstranjeni vsi šotori, postavljenih pa je bilo 60 bivalnih zabojnikov, popolnoma prilagojenih zimskim razmeram. Zato ima lokacija zdaj zmogljivost 360 oseb. V prihodnjih mesecih bodo postavljeni dodatni zabojniki, s čimer se bo zmogljivost lokacije podvojila. Za preostala centra grški organi še niso določili primerne lokacije. Med UNHCR in grškimi organi še potekajo razprave o zagotovitvi več lokacij za izgradnjo namenskih centrov za premestitev, zlasti centra za premestitev v regiji Atika z zmogljivostjo 3 000 oseb. Kot je bilo že navedeno v prejšnjih poročilih, Komisija Grčijo poziva, naj čim prej določi te lokacije, da se preprečijo ozka grla pri izvajanju zadnjih faz postopka premestitve po množičnem predregistracijskem postopku in da se v postopku premestitve omogoči stroškovna učinkovitost.

Italija

Ukrepi za povečanje števila žariščnih točk in zagotovitev njihove popolne operativnosti: skupno število prihodov je leta 2016 znašalo 181 346. Glede na to rekordno število skupna zmogljivost štirih delujočih žariščnih točk (1 600 mest v Pozzallu, Lampedusi, Trapaniju in Tarantu) ne zadostuje. Le na teh žariščnih točkah se izkrca manj kot tretjina vseh oseb (52 337 oseb). Če pa se upoštevajo izkrcanja v šestih drugih pristaniščih, kjer se uporabljajo standardni operativni postopki za žariščne točke 31 , ta delež znaša dve tretjini. Ministrstvo za notranje zadeve se je 7. decembra odločilo za določitev 15 pristanišč za izkrcanje kot pristanišč, kjer se uporabljajo standardni operativni postopki za žariščne točke.Italija bi morala pospešiti odprtje že napovedanih dodatnih žariščnih točk in posodobitev ostalih pristanišč za izkrcanje.

Položaj mladoletnikov brez spremstva na žariščnih točkah je še posebej težak. Pogosto dalj časa ostanejo v objektih na žariščnih točkah ali drugih sprejemnih centrih prve stopnje, saj sprejemni sistem zanje v nasprotju z odraslimi in družinami ne omogoča samodejne premestitve v centre v drugih delih Italije. Druge ranljive kategorije oseb prav tako dalj časa ostanejo na žariščnih točkah. Italijanski organi bi morali sprejeti ukrepe za zagotovitev namenskih območij in pomoči na vseh žariščnih točkah, pospešitev postopkov za čim hitrejšo premestitev v sprejemne objekte prve ali druge stopnje, kjer mora biti na voljo dovolj mest, in pravočasno imenovanje skrbnikov.

Italija in urad EASO sta 19. in 20. januarja organizirala prvo srečanje o sprejemu mladoletnikov brez spremstva v okviru azilnega postopka, namenjeno krepitvi zmogljivosti za prepoznavanje oseb s posebnimi potrebami (vključno z otroki brez spremstva, ki zaprosijo za azil) in predstavitvi dobrih praks na področju sprejema otrok v primeru velikega pritoka migrantov. Naslednji srečanji bosta potekali februarja in marca 2017.

Ukrepi za izboljšanje zmogljivosti za obravnavo prošenj v Italiji: kot je bilo že navedeno v prejšnjih poročilih, je treba povečati zmogljivost italijanskih organov, vključno z dublinsko enoto, za registracijo in obravnavo prošenj, da bi se pospešila registracija oseb iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve, in zapolnila mesta v okviru novih zavez. V ta namen bi lahko Italija preučila tudi možnost, da ji urad EASO zagotovi dodatno podporo. Poleg tega bi bilo treba zmanjšati razpršenost prosilcev za premestitev po številnih različnih centrih po vsem italijanskem ozemlju, ki se ji zaradi rekordnega pritoka migrantov leta 2016 v določenih primerih ni več mogoče izogniti. Italijanski organi bi lahko preučili možnost bolj centraliziranega sistema, v okviru katerega bi bili prosilci za premestitev porazdeljeni med manj namenskih centrov za premestitev, vsaj v zadnjih fazah postopka, da bi se olajšali različni koraki pred predajo v okviru premestitve. Tak sistem bi bolj olajšal fazo pred odhodom, vključno s potrebnimi zdravstvenimi pregledi in sestanki za kulturno orientacijo.To bi moralo tudi prispevati k zmanjšanju nevarnosti pobega, saj se bodo prošnje za premestitev hitreje obravnavale.

Ukrepi za skrajšanje odzivnega časa na zahteve za premestitev: kot je navedeno v oddelku 2.1, se je januarja 2017 na zahtevo Norveške prvič v praksi uporabil dogovor z Europolom glede omogočanja izrednih dodatnih varnostnih razgovorov.

Ukrepi za reševanje izzivov, povezanih s premestitvijo ranljivih prosilcev in mladoletnikov brez spremstva: Komisija italijanske organe še naprej podpira pri vseh prizadevanjih za pojasnitev postopkov, da se omogoči premestitev mladoletnikov brez spremstva. Rezultat bi moral biti čimprejšnji začetek izvajanja premestitev. Italijanski organi bi morali za pospešitev teh postopkov vzpostaviti enega ali več namenskih centrov za premestitev za mladoletnike brez spremstva ter preučiti možnost uporabe smernic in nadaljnje podpore urada EASO. Države članice bi morale še naprej dajati zaveze za mladoletnike brez spremstva, da bodo ob predložitvi prvih zahtev zanje na voljo mesta. Zagotavljanje učinkovitih premestitev mladoletnikov brez spremstva lahko prispeva k zmanjšanju pobegov. Glede na neposredno uporabo sklepov Sveta bi morali skrbniki že upoštevati možnost premestitve upravičenih mladoletnikov brez spremstva, za katere so odgovorni.Italijanski organi bi morali zagotoviti, da so upravičeni mladoletniki brez spremstva po izkrcanju čim prej obveščeni o premestitvi.

Ukrepi za omejitev sekundarnih gibanj: italijanska policija v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih gibanj, ki so jih sprejeli italijanski organi, migrante, ki so neregularno prešli z juga na sever države, redno vrača v sprejemne objekte v južni Italiji. Kot je navedeno v nadaljevanju, je urad EASO okrepil dejavnosti mobilne skupine, ki opravlja registracije za premestitev na različnih območjih, kjer so nastanjeni kandidati za premestitev (na podlagi potreb, ki jih sporočijo italijanski organi), in sicer zunaj registracijskih centrov. Poleg tega je na dve dodatni lokaciji napotil stalno podporno skupino za azil za namene registracije.Navzočnost in gibanje migrantov brez urejenega statusa na italijanskem ozemlju bi bilo treba natančno spremljati in preprečiti neregularna sekundarna gibanja.

2.4Ukrepi Komisije in agencij EU

Evropska komisija

V celotnem poročilu so bile poudarjene glavne dejavnosti, ki jih je izvedla Komisija, vključno z dvostranskimi stiki z državami članicami, da bi napredovale pri doseganju ciljev. Komisija bo še naprej izražala zaskrbljenost v zvezi z državami članicami, ki zaostajajo pri izvajanju sklepov Sveta. Če v naslednjih mesecih ne bo vidnega napredka, bo uporabila pooblastila, ki jih ima v skladu s Pogodbama.

Poleg tega je Komisija na rednih srečanjih uradnikov za zvezo, ki ju je organizirala v Grčiji (14. decembra 2016) in Italiji (31. januarja 2017), razpravljala o načinih, kako izboljšati zagotavljanje informacij med postopkom premestitve, vključno z informacijami pred odhodom in sestanki za kulturno orientacijo, za boljše obvladovanje pričakovanj in posledično preprečevanje sekundarnih gibanj ali pobegov med postopkom ter nadaljnje izboljšanje zaupanja prosilcev v program za premestitev. Komisija je pripravila vprašalnik in koncept, v katerem je opredelila prednostne ukrepe za boljše zagotavljanje informacij v vseh fazah postopka premestitve. V ta namen bi bilo treba posodobiti sedanje brošure o premestitvi, ki jih je pripravil urad EASO, ter pregledati in po potrebi posodobiti letake, ki jih države premestitve zagotovijo prosilcem. Komisija je v sodelovanju z uradom EASO predlagala tudi, da se državam, ki se srečujejo z izzivi v zvezi s sekundarnim gibanjem ali pobegi, zagotovijo prilagojena orodja za zagotavljanje informacij (npr. video posnetki, letaki za posamezne države itd.).

Finančna sredstva za premestitev so Italiji, Grčiji in državam članicam premestitve na voljo prek njihovih nacionalnih programov Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). Ti programi se trenutno spreminjajo, da bi se upoštevala sprememba Sklepa Sveta (EU) 2015/1601. Komisija spodbuja hkratne predaje mešanih parov in družin (npr. en zakonec ima državljanstvo ene od držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve, drugi zakonec in/ali otroci pa drugo državljanstvo), da se spoštuje načelo enotnosti družine. Predaja zakonca, ki nima državljanstva države, katere državljani so upravičeni do premestitve, temelji na prošnji za sprejem na podlagi dublinske uredbe, zato Italija in Grčija v tem primeru ne bosta prejeli pavšalnega zneska v višini 500 EUR, država članica premestitve pa ne bo prejela pavšalnega zneska v višini 6 000 EUR. Vendar lahko države članice preučijo možnost kritja teh stroškov s svojimi nacionalnimi programi Sklada za azil, migracije in vključevanje.

Kot je bilo predvideno v oceni potreb, izvedeni v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za notranje zadeve in drugimi zadevnimi deležniki, je Komisija v obdobju poročanja od italijanskih organov prejela prošnjo za nujno pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje v zvezi z zagotavljanjem storitev v nastanitvenih objektih za kandidate za premestitev (zaprosili so za prispevek EU v višini 14,8 milijona EUR). Poleg tega je Komisija v prejšnjem obdobju poročanja prejela veliko drugih prošenj, ki niso bile povezane s premestitvijo, in sicer za skupno 113,4 milijona EUR. Odobrila je 38,2 milijona EUR, trenutno pa preučuje prošnjo za 14,8 milijona EUR (in druge prošnje). Pričakuje se, da bo kmalu sprejela odločitev.

Ker je 31. decembra 2016 prenehal veljati sedanji sporazum z UNHCR o prenosu pooblastil za program subvencij za najem v Grčiji, med Komisijo, UNHCR in grškimi organi potekajo pogovori o podaljšanju programa v leto 2017 na podlagi posodobljene ocene sprejemnih potreb Grčije.

Evropski azilni podporni urad

Ukrepi za pospešitev postopka premestitve in povečanje zmogljivosti za registracijo oseb v Grčiji in Italiji: urad EASO je 20. decembra 2016 z Grčijo in 22. decembra 2016 z Italijo podpisal nove operativne načrte za leto 2017. Načrti vsebujejo pregled vseh podpornih dejavnosti za Grčijo in Italijo, ki bodo izvedene v letu 2017.Poleg podpore programu za premestitev zajemajo podporne ukrepe za splošni azilni postopek, vključno s postopkom na podlagi dublinske uredbe, tj. sprejemnim sistemom, ter podporo Grčiji pri izvajanju izjave EU in Turčije.

Skupine urada EASO v Grčiji, ki podpirajo grško azilno službo za registracijo in nadaljnjo obravnavo, je 6. februarja sestavljalo osem strokovnjakov v Solunu 32 , skupino v pisarni za pomoč v Atenah pa pet strokovnjakov. Poleg tega je urad EASO v Atene in Solun napotil štiri strokovnjake za zagotavljanje informacij, dodatna dva strokovnjaka za dublinsko uredbo za podporo dublinski enoti in 40 tolmačev. Grški azilni službi v Solunu je zagotovil tudi popolnoma opremljene mobilne pisarne, da bi dodatno podprl postopek registracije za premestitev. Te mobilne pisarne bodo omogočile združitev postopkov registracije v Solunu in Aleksandropolisu, s čimer se bo nadalje povečala učinkovitost postopka, tako da bo lahko urad EASO v Solun napotil do 12 strokovnjakov za registracijo.

Po novembrskem uvodnem srečanju urad EASO zdaj skupaj z grško azilno službo poskusno izvaja orodje za iskanje najustreznejše države: zahteve glede funkcionalnosti so opredeljene, polja za registracijo v grški zbirki podatkov Alkyoni in na ustreznih obrazcih za registracijo se trenutno prilagajajo, algoritem za iskanje najustreznejše države se izpopolnjuje za preskušanje in razvija se sporočanje podatkov med zbirko podatkov Alkyoni in orodjem za iskanje najustreznejše države. Pričakovati je, da bo prvi uporaben vmesnik orodja za iskanje najustreznejše države pripravljen do februarja 2017.

Urad EASO je v Italijo od 6. februarja napotil 48 od 72 zahtevanih strokovnjakov iz držav članic in pridruženih držav: devet strokovnjakov na žariščne točke, devet v mobilni skupini (s sedežem v Rimu in Catanii), šestnajst v centre za premestitev, sedem v mobilno skupino za registracijo in sedem v dublinsko enoto v Rimu. Napotil bo tudi do 43 kulturnih posrednikov (za arabščino, tigrajščino in kurdščino) za pomoč pri postopku premestitve. Urad EASO je v obdobju poročanja okrepil dejavnosti mobilne skupine, ki opravlja registracije za premestitev na različnih lokacijah, kjer so nastanjeni kandidati za premestitev (na podlagi potreb, ki jih sporočijo italijanski organi), in sicer zunaj registracijskih centrov 33 . Mobilna skupina podpira tudi lokalno policijsko postajo pri krepitvi zmogljivosti policijskih uradnikov za samostojno izvajanje registracij.

3Preselitev

Po podatkih, prejetih od sodelujočih držav, je bila zaključena več kot polovica od 22 504 preselitev, dogovorjenih na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015. Od 6. decembra 2016 je bilo preseljenih 913 34  oseb, predvsem iz Turčije, Jordanije in Libanona. Do 6. februarja 2017 je bilo 13 968 oseb preseljenih v 21 držav preselitve (v Avstrijo, Belgijo, na Češko, Dansko, v Estonijo, na Finsko, v Francijo, Nemčijo, na Islandijo, Irsko, v Italijo, Latvijo, Lihtenštajn, Litvo, na Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, v Španijo, na Švedsko, v Švico in Združeno kraljestvo). Švedska, Združeno kraljestvo, Finska in Nizozemska ter pridružene države, tj. Švica, Lihtenštajn in Islandija, so že izpolnili svoje zaveze. Kljub splošnim pozitivnim obetom bi morale države članice, ki še niso izvedle nobene premestitve na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015, in države članice, ki so daleč od uresničitve svojih ciljev, okrepiti svoja prizadevanja.

Večina držav, ki sodelujejo v programu, je navedla, da so bila njihova prizadevanja pri preselitvi osredotočena predvsem na Sirce v Jordaniji, Libanonu in Turčiji, vendar ne izključno nanje. To vključuje prizadevanja držav članic za preselitev Sircev iz Turčije na podlagi izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016.

Število preselitev iz Turčije še vedno narašča. Države članice dobro napredujejo pri pripravi dodatnih operacij preseljevanja, vključno z misijami v Turčijo, da bi se opravili razgovori s kandidati za preselitev. Turški organi so na dobri poti do izpolnitve svoje obljube glede okrepitve prizadevanj za zagotovitev daljših seznamov posredovanih zadev. Januarja 2017 so bili predloženi seznami za skupno 10 000 oseb.

Od 4. aprila 2016 je bilo na podlagi dela programa 1 : 1 izjave EU in Turčije, ki se nanaša na preselitev, iz Turčije preseljenih 3 098 Sircev. Od zadnjega obdobja poročanja je bilo na podlagi tega mehanizma skupno preseljenih 487 oseb, preostalo število vseh zavez pa je 10 402. Preselitve na podlagi programa 1 : 1 so bile doslej opravljene v Belgijo, Estonijo, na Finsko, v Francijo, Nemčijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, na Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, v Španijo in na Švedsko. Poleg tega je bilo od 4. aprila iz Turčije na Norveško preseljenih 150 Sircev 35 .

Kot se je že poročalo, je bil sprejet Sklep Sveta (EU) 2016/1754 36 o spremembi drugega sklepa Sveta o premestitvah. Sprememba državam članicam omogoča izpolnjevanje obveznosti glede 54 000 dodelitev, tako da izvedejo premestitev ali zakonit sprejem sirskih državljanov iz Turčije. V skladu s spremembo je treba spremeniti nacionalne programe Sklada za azil, migracije in vključevanje. Komisija je po sprejetju Sklepa Sveta (EU) 2016/1754 takoj ukrepala in v okviru sprememb nacionalnih programov Sklada za azil, migracije in vključevanje prejela prva sporočila držav članic o številu Sircev v Turčiji, ki jim nameravajo v skladu z navedenim sklepom odobriti zakoniti sprejem. Glede na doslej prejeta sporočila nameravajo države članice na tej podlagi iz Turčije sprejeti več kot 34 000 Sircev, med drugim tudi v okviru preselitve.

Sozakonodajalca trenutno preučujeta predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev 37 , ki je bil sprejet 13. julija 2016.

4Nadaljnji koraki

Voditelji držav ali vlad so že večkrat potrdili nujnost obravnavanja razmer na področju migracij v Evropi in pozvali k nadaljnjemu ukrepanju za pospešitev izvajanja programa za premestitev kot bistvenega izraza solidarnosti do držav članic na prvi črti. Evropski svet je decembra 2016 znova poudaril, da morajo države članice še povečati prizadevanja za pospešitev premestitve, in potrdil skupni akcijski načrt za pospešitev izvajanja izjave EU in Turčije, ki je vključeval poseben cilj glede premestitev za Grčijo.

Razlog za ta poziv Evropskega sveta so različni rezultati v obdobju poročanja. Mesečna cilja, tj. vsaj 1 000 oseb, premeščenih iz Italije, in vsaj 2 000 oseb, premeščenih iz Grčije, bo mogoče doseči, če vse države članice takoj začnejo vsak mesec dajati zaveze in izvajati premestitve. Več držav članic in pridruženih držav je zelo uspešnih pri tem, saj izpolnjujejo svoje pravne obveznosti in s tem v praksi izkazujejo svojo solidarnost, druge države članice pa bi morale slediti njihovemu zgledu. Poleg tega morajo vse države članice redno imenovati več strokovnjakov v odziv na različne pozive urada EASO in zagotoviti daljše napotitve ter več izkušenih in specializiranih strokovnjakov. Ta skupna prizadevanja bodo pomagala olajšati pritisk na Italijo in Grčijo.

Komisija bo še naprej skrbno spremljala razmere in z državami članicami sodelovala pri iskanju najučinkovitejšega načina za celovito izvajanje obeh sklepov Sveta o premestitvi. Prav tako bi morale države članice še naprej izpolnjevati svoje zaveze v zvezi s preselitvami in v nekaterih primerih okrepiti svoja prizadevanja, vključno v okviru izvajanja izjave EU in Turčije 38 . Komisija bo še naprej redno poročala in marca 2017 predložila svoje deseto poročilo.

(1)

     COM(2016) 791 final.

(2)

     Število ugotovljenih nezakonitih prehodov meje na mejnih prehodih iz Turčije prek morskih in kopenskih meja, ki jih je Grčija sporočila od 5. decembra 2016 do 5. februarja 2017 in kot so zabeleženi v aplikacijah za poročanje o skupnih operacijah.

(3)

     Vir: grški organi.

(4)

     Vir: podatki italijanskega ministrstva za notranje zadeve za obdobje od 5. decembra 2016 do 5. februarja 2017.

(5)

     Do premestitve so trenutno upravičeni državljani naslednjih držav: Burundi, Eritreja, Maldivi, Oman, Katar, Sirija in Jemen. Kot je bilo navedeno v prejšnjih poročilih, državljani nekaterih držav sicer niso več upravičeni do premestitve, vendar to ne vpliva na tiste, ki so bili že opredeljeni kot osebe, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito (npr. tisti, ki so bili predhodno registrirani, so lahko še vedno premeščeni).

(6)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/12/15-euco-conclusions-final/.

(7)

     Za devet predaj, ki so bile v prejšnjih poročilih sporočene kot predaje v okviru premestitve, se je izkazalo, da so predaje v skladu z dublinsko uredbo in ne primeri premestitev (štirje primeri predaje iz Italije na Portugalsko decembra 2015 in aprila 2016; en primer predaje iz Italije na Nizozemsko novembra 2016; po en primer predaje iz Grčije v Luksemburg junija 2016 in iz Grčije v Francijo junija 2016 ter dva primera predaje iz Grčije v Romunijo avgusta 2016). Te predaje so se zato odštele od skupnega števila predaj in števila predaj za posamezne države članice, navedenih v prilogah. Poleg tega sta bili v tem obdobju poročanja ena predaja iz Grčije v Španijo decembra 2016 in ena iz Grčije na Norveško januarja 2017 prav tako predaji v skladu z dublinsko uredbo, zato se nista prišteli k skupnemu številu za navedeni državi.

(8)

     Sklepi predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o preselitvi 20 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru večstranskih in nacionalnih shem (11130/15).

(9)

     Podatek iz prejšnjega poročila je bilo treba prilagoditi, ker so države preselitve naknadno poslale posodobljene informacije. Do 5. decembra 2016 je bilo dejansko preseljenih 13 055 in ne 13 887 oseb, kot je bilo sprva sporočeno.

(10)

     SN 38/16, 18. marec 2016.

(11)

     Podatek iz prejšnjega poročila je bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevalo dejstvo, da se število Sircev, preseljenih iz Turčije na Norveško na podlagi programa 1 : 1, ne odšteje od števila vrnitev Sircev iz Grčije.

(12)

      http://asylo.gov.gr/en/?p=1974.  

(13)

     V členu 2(l) direktive o zahtevanih pogojih (Direktiva 2011/95/EU) je „mladoletnik brez spremstva“ opredeljen kot mladoletnik (mlajši od 18 let), ki na ozemlje države članice prispe brez spremstva „odraslega, ki je zanj odgovoren v skladu z zakonom ali prakso zadevne države članice“ [poudarek dodan]. Zaradi razlik v zakonih in praksi med državami članicami se njihove opredelitve mladoletnika brez spremstva razlikujejo, tako da se otroci, ki so ločeni od družine, vključno z mladoletniki, poročenimi z odraslo osebo, v nekaterih državah članicah obravnavajo kot osebe brez spremstva, v drugih pa ne. To pomeni tudi nedoslednosti pri poročanju o skupnem številu premeščenih mladoletnikov brez spremstva, saj nekatere države članice kot take obravnavajo le mladoletnike brez družine in v poročilo ne vključijo premeščenih otrok, ki so ločeni od družine.

(14)

     Navedeni so le državljani držav, ki so upravičeni do premestitve.

(15)

      http://asylo.gov.gr/en/wp-content/uploads/2016/08/Preregistration-data_template_5_EN_EXTERNAL.pdf .

(16)

     Največja skupina mladoletnikov brez spremstva v Grčiji so Afganistanci, ki niso upravičeni do premestitve. Vendar se grška vlada z več državami članicami pogaja o možnosti prostovoljnega sprejema teh mladoletnikov na podlagi drugačnega statusa in ne statusa prosilcev za mednarodno zaščito.

(17)

     Poročilo Agencije Evropske unije za temeljne pravice o otrocih, ki so ločeni od družine, iz leta 2016 vsebuje podatke o pravnih določbah in obravnavi v zvezi s poročenimi mladoletnimi migranti v državah članicah. Glej zlasti preglednico 1 na strani 11 poročila, ki je na voljo na spletnem naslovu http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-december-2016-monthly-migration-report-separated-childr.pdf .

(18)

     Grški organi in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ne uporabljajo enake opredelitve mladoletnikov brez spremstva, zato se podatki, o katerih poročajo grški organi in IOM, razlikujejo. Po podatkih IOM je bilo v obdobju poročanja premeščenih 51 mladoletnikov.

(19)

     934 v Nemčijo, 13 na Ciper, 21 v Estonijo, 355 v Francijo, 171 na Irsko, 48 v Latvijo, 10 v Lihtenštajn, 44 v Litvo, 29 v Luksemburg, 172 na Nizozemsko, 184 na Norveško, 231 na Portugalsko, 26 v Romunijo, 252 v Španijo, 18 na Finsko in 50 v Švico.

(20)

     493 v Nemčijo, 1 v Latvijo, 21 v Luksemburg, 92 na Nizozemsko, 335 na Norveško, 10 na Portugalsko, 2 v Romunijo, 94 v Španijo in 207 v Švico.

(21)

     Nemčija 1 000 za Italijo in 1 000 za Grčijo, Belgija 35 za Italijo in 65 za Grčijo, Estonija 58 za Grčijo, Francija 50 za Italijo in 400 za Grčijo, Hrvaška 20 za Italijo in 30 za Grčijo, Irska 80 za Grčijo, Latvija 30 za Italijo in 60 za Grčijo, Litva 10 za Italijo in 40 za Grčijo, Luksemburg 50 za Grčijo, Malta 15 za Grčijo, Nizozemska 100 za Italijo in 200 za Grčijo, Slovenija 15 za Italijo in 35 za Grčijo ter Finska 50 za Italijo in 100 za Grčijo.

(22)

     Norveška 250 za Italijo in 200 za Grčijo ter Švica 200 za Italijo in 320 za Grčijo.

(23)

     V skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 je Avstrija upravičena do začasne odložitve premestitve do 30 % prosilcev, ki so ji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601. Zato je premestitev 1 065 prosilcev v Avstrijo odložena do 11. marca 2017. Vendar za Avstrijo še naprej veljajo obveznosti v zvezi s premestitvijo preostalih dodeljenih prosilcev na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2015/1601, tako da se zaveze in premestitve še vedno zahtevajo.

(24)

     Poljska je v začetku aprila začasno prekinila obravnavo 73 zahtev za premestitev, ki jih je poslala grška azilna služba na podlagi zaveze Poljske z dne 16. decembra 2015, s čimer je tri mesece in pol po predložitvi zaveze dejansko zamrznila postopek premestitve. Enako velja za zahteve iz Italije.

(25)

     Skupno je treba zagotoviti 193 strokovnjakov, kot je predvideno v novem operativnem načrtu.

(26)

     Grška azilna služba je za dublinsko enoto dodatno zaprosila za dva strokovnjaka za dublinsko uredbo, če sta na voljo.

(27)

     V to število so zajeta mesta, zagotovljena na podlagi zmogljivosti subvencij za najem UNHCR, in organizirana sprejemna mesta, ki jih zagotavljajo grški organi na celini in žariščnih točkah.

http://mindigital.gr/images/prosfygiko/REFUGEE_FLOWS-07-02-2017.pdf.

(28)

     Sporazum o prenosu pooblastil, ki je bil januarja 2016 sklenjen z UNHCR o namenitvi 20 000 mest iz programa subvencij za najem, najbolj koristi prosilcem za azil, ki so upravičeni do premestitve. Sporazum je bil julija 2016 revidiran, da bi se v besedilu jasneje opredelilo, da program namestitve vključuje tudi možnost vzpostavitve mest na lokacijah za premestitev, ki jih upravlja UNHCR, in da ciljna skupina programa namestitve ne vključuje samo kandidatov za premestitev, ampak tudi druge prosilce za azil. UNHCR se je strinjal, da bo 6 000 mest iz programa subvencij za najem dal na voljo centrom za premestitev, da bodo namestili vse popolnoma registrirane prosilce za premestitev.

(29)

     Podatki UNHCR: drugi donatorji financirajo 393 mest za otroke brez spremstva.

(30)

     Drugi donatorji financirajo 309 mest za mladoletnike brez spremstva.

(31)

      http://www.libertaciviliimmigrazione.dlci.interno.gov.it/sites/default/files/allegati/hotspots_sops_-_english_version.pdf .

(32)

     Grška azilna služba je določila nove termine za registracijo, ki naj bi se namesto v Aleksandropolisu, kot je bilo sprva načrtovano, od 6. februarja izvajala v pisarni v Solunu.

(33)

     Skupina je doslej delovala na 26 lokacijah po vsej Italiji.

(34)

     Podatek iz prejšnjega poročila je bilo treba prilagoditi, ker so države preselitve naknadno poslale posodobljene informacije. Do 5. decembra 2016 je bilo dejansko preseljenih 13 055 in ne 13 887 oseb, kot je bilo sprva sporočeno.

(35)

     Čeprav Norveška uporablja standardne operativne postopke za preselitev, dogovorjene s Turčijo v okviru programa 1 : 1, se število preselitev na Norveško v okviru tega programa ne odšteje od števila vrnitev Sircev iz Grčije.

(36)

     UL L 268, 1.10.2016, str. 82–84.

(37)

     COM(2016) 468 final.

(38)

     Četrto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije, COM(2016) 792 final.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.2.2017

COM(2017) 74 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deveto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 1: Premestitve iz Grčije do 7. februarja 2016

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.2.2017

COM(2017) 74 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deveto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 2: Premestitve iz Italije do 7. februarja 2016

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.2.2017

COM(2017) 74 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deveto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 3: Stanje izvajanja preselitve na dan 6. februarja 2016 v skladu s sklepi z dne 20. julija 2015
in mehanizmom 1 : 1 s Turčijo (v uporabi od 4. aprila 2016)

(1)

     To število vključuje preselitve v okviru avstrijskega programa humanitarnega sprejema.

(2)

  To število je del nacionalne kvote Finske za leto 2016, in sicer 750 preselitev.

(3)

     To število ne vključuje 162 Sircev, preseljenih iz Turčije v okviru mehanizma 1 : 1, saj so bile te preselitve izvedene prek finskega nacionalnega programa.

(4)

     To število je dodatno glede na nacionalno letno kvoto in predhodne zaveze Francije.

(5)

228 Sircev, preseljenih iz Turčije zunaj programa z dne 20. julija, se šteje v skladu s Sklepom (EU) 2016/1754.

(6)

Na Islandijo je bilo preseljenih skupno 97 oseb, vse iz Libanona.

(7)

Čeprav še ni prišlo do nobene preselitve na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015, je bilo v Luksemburg preseljenih 98 Sircev na podlagi nacionalnega programa v okviru mehanizma 1 : 1, ki se štejejo v skladu s Sklepom (EU) 2016/1754.

(8)

  Na Norveško je bilo od 4. aprila 2016 preseljenih 150 Sircev iz Turčije, in sicer z uporabo standardnih operativnih postopkov za preselitev, dogovorjenih s Turčijo v okviru mehanizma 1 : 1. Število preselitev na Norveško v okviru mehanizma 1 : 1 se ne všteva v število vrnitev Sircev iz Grčije.

(9)

     Na Švedsko je bilo v letu 2015 preseljenih 1 900 oseb v okviru njenega nacionalnega programa, zunaj programa z dne 20. julija 2015.

(10)

Do junija 2016 je bilo v Združeno kraljestvo preseljenih 3 439 oseb v okviru njegovih obstoječih nacionalnih programov za preselitev.