EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.1.2017

COM(2017) 42 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

o operacionalizaciji evropske mejne in obalne straže

1.EVROPSKA MEJNA IN OBALNA STRAŽA – VZPOSTAVITEV OKREPLJENE ZAŠČITE ZUNANJIH MEJA

Zaščita zunanjih meja Evropske unije, tudi preko evropske mejne in obalne straže, je eden ključnih stebrov celovite evropske migracijske politike, s katero Evropska unija obravnava kratko-, srednje- in dolgoročne potrebe, opredeljene v evropski agendi o migracijah 1 .

Evropska mejna in obalna straža sledi konceptu in načelom integriranega upravljanja meja ter v duhu deljene odgovornosti združuje zanesljivo evropsko agencijo za meje z organi mejnih straž držav članic, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja. Glavna vloga in pristojnost držav članic pri krepitvi nadzora na zunanjih mejah, in sicer na podlagi njihovih obstoječih zmogljivosti z več kot 100 000 uradniki mejne in obalne straže, je bistvenega pomena za doseganje tega cilja 2 .

Začetek opravljanja dejavnosti in uporabe orodij evropske mejne in obalne straže v začetku januarja – samo tri mesece po začetku veljavnosti nove uredbe 3 – obljublja dodatna jamstva za krepitev upravljanja in varnosti zunanjih meja EU.

To poročilo vsebuje pregled napredka, doseženega v treh mesecih na področjih, ki so bila določena, in opredeljuje prihodnje korake za zagotavljanje, da bo evropska mejna in obalna straža postala v celoti operativna in opremljena. S tem se bodo Evropska unija in njene države članice lahko hitro in učinkovito odzvale na izzive v zvezi z migracijami na zunanjih mejah. To poročilo je prvo v vrsti rednih poročil, ki bodo prispevala k uporabi ustreznih orodij in odzivov za veliko boljšo zaščito zunanjih meja.

Zaščita zunanjih meja je predpogoj za normalno delovanje schengenskega območja brez notranjih meja. Skupne naložbe in sodelovanje pri zagotavljanju, da postane evropska mejna in obalna straža v celoti operativna v najkrajšem možnem času so konkreten izraz zavezanosti držav članic k delitvi odgovornosti in izkazovanju solidarnosti v skupnem interesu.

2.NADALJNJA POVEČANA OPERATIVNA PODPORA DRŽAVAM ČLANICAM NA PRVI ČRTI

Evropska mejna in obalna straža na osnovi zmogljivosti in virov agencije Frontex državam članicam na prvi črti pri upravljanju meja še naprej zagotavlja zahtevano podporo na terenu 4 . To opravlja v obliki rednih skupnih operacij na različnih odsekih zunanjih meja EU (to so skupne operacije Triton v osrednjem Sredozemlju, Poseidon v Grčiji ter prožne dejavnosti in kontaktne točke v zvezi z zahodnobalkansko potjo) in s spodbujanjem vračanja v državah članicah.

Agencija na podlagi obstoječih sestav skupin in tehnične opreme 5 evropske mejne in obalne straže zagotavlja največjo operativno podporo v državah članicah na prvi črti doslej. V rednih skupnih operacijah agencije na zunanjih mejah držav članic na prvi črti je trenutno napotenih več kot 1550 članov EMOS, da bi se okrepile pristojne nacionalne mejne straže. To na primer pomeni, da se število uradnikov, napotenih v Grčijo, prišteje številu približno 10 000 grških uradnikov mejne in obalne straže 6 . Tem skupinam je v pomoč 24 čolnov in plovil, 6 zrakoplovov in helikopterjev, več kot 80 patruljnih avtomobilov in 13 vozil, opremljenih s termovizijskimi kamerami.

Te skupne napotitve predstavljajo največje združevanje virov držav članic EU v civilnih misijah, ki dopolnjujejo nacionalne mejne straže, ki jih napoti odgovorna država članica:

760 uradnikov, napotenih v Grčijo, vključno s strokovnjaki, napotenimi na grško-turške kopenske meje in na egejske otoke, kjer pomagajo pri nadzoru meja, izvajanje pristopa žariščnih točk ter izjave EU in Turčije (v letu 2016 je agencija pomagala Grčiji pri ponovnem sprejemu 908 migrantov v Turčijo);

600 uradnikov, napotenih v Italijo in v okviru skupnih operacij v osrednjem Sredozemlju, vključno s člani posadke na napotenih prevoznih sredstvih in strokovnjaki za pomoč pri izvajanju pristopa žariščnih točk;

130 uradnikov, napotenih v Bolgarijo v pomoč pri nadzoru nad kopenskimi mejami, tudi z namenom preprečevanja nedovoljenega sekundarnega gibanja;

približno 70 uradnikov je trenutno napotenih v drugih državah članicah za pomoč pri upravljanju meja na Zahodnem Balkanu.

Poleg tega trenutno potekajo priprave z Grčijo glede napotitve skupin evropske mejne in obalne straže na kopensko mejo z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Albanijo v prizadevanjih za okrepitev nadzora na mejah in preprečevanje nedovoljenega sekundarnega gibanja ter za nadaljnjo okrepitev odziva EU na izzive na zahodnobalkanski poti. Operacija se bo predvidoma začela v začetku februarja.

Kljub tem napotitvam se tekoče operacije nenehno soočajo s pomanjkljivostmi, tako z vidika človeških virov kot tehnične opreme. Te pomanjkljivosti je treba odpraviti, da bi si zagotovili veliko boljšo zaščito na zunanjih mejah.

Naslednji koraki:

Države članice bi morale

zagotoviti, da so dogovorjeni viri evropski mejni in obalni straži vedno na voljo za tekoče operacije ter obvezne sestave;

zagotoviti naslednje vire na podlagi trenutno ugotovljenih pomanjkljivosti:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja obveznih sestav mesečno obveščati države članice o potrebnih virih na podlagi stalnega spremljanja razmer na zunanjih mejah.

3.NAPREDEK, DOSEŽEN NA GLAVNIH PREDNOSTNIH PODROČJIH

Države članice so na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve aprila 2016 sprejele pet glavnih prednostnih področjih za hitro operacionalizacijo agencije:

1.vzpostaviti obvezno združevanje virov za okrepitev zmogljivosti za hitro posredovanje agencije;

2.izvajanje preventivnih ocen ranljivosti na podlagi skupne metodologije;

3.okrepiti podporo dejavnostim na področju vračanja;

4.vzpostaviti pritožbeni mehanizem ter

5.utreti pot za boljše operativno sodelovanje s prednostnimi tretjimi državami, in sicer z določitvijo modela dogovora o statusu za napotitev operativnih dejavnosti v tretjih državah.

3.1    Okrepitev zmogljivosti za hitro posredovanje evropske agencije za mejno in obalno stražo, vključno z obveznim združevanjem virov

Da bi se omogočilo hitro odzivanje EU, je bil poleg tekočih skupnih operacij eden največjih dosežkov uredbe o evropski mejni in obalni straži bistvena okrepitev zmožnosti hitrega odzivanja agencije za izvajanje hitrih posredovanj na mejah 7 . V ta namen se je vzpostavilo obvezno združevanje človeških in tehničnih virov z dvema posebnima sestavama za hiter odziv:

Sestava za hiter odziv naj bi bila stalna enota 1 500 uradnikov mejne straže in drugega ustreznega osebja, ki bo vedno takoj na voljo agenciji in ji bo omogočala izvajanje hitrih posredovanj na mejah. Pripadniki mejne straže iz te sestave se napotijo iz vsake države članice v petih delovnih dneh po dogovoru o operativnem načrtu med izvršnim direktorjem in državo članico gostiteljico. Sestava je organizirana na okrog 14 specializiranih profilov in naj bi med drugim vključevala 467 uradnikov za varovanje meja, 458 strokovnjakov za registracijo in skeniranje prstnih odtisov, 97 uradnikov specialistov za dokumente in 137 nacionalnih strokovnjakov za pregledovanje.

Nabor opreme za hiter odziv bo vključeval opremo, ki se jo razporedi v 10 delovnih dneh po dogovoru o operativnem načrtu med izvršnim direktorjem in državo članico gostiteljico, zajemal pa naj bi začetne potrebe v okviru hitrega posredovanja na mejah.

Obe sestavi za hiter odziv sta bili vzpostavljeni 7. decembra 2016, kot to zahteva uredba o evropski mejni in obalni straži. Države članice so potrdile razpoložljivost več kot 1 500 pripadnikov mejne straže in drugih uradnikov za potrebe sestave za hiter odziv, vendar še vedno obstajajo velike pomanjkljivosti za večino vrst opreme, katere razpoložljivost je treba zagotoviti v naboru opreme za hiter odziv, zlasti kar zadeva pomorska patruljna plovila in helikopterje, v primerjavi s številom, ki ga je določil upravni odbor, organ agencije, pristojen za sprejemanje strateških odločitev, v katerem so zastopane vse države članice skupaj s Komisijo. Medtem ko bi agencija lahko nekatere potrebe zagotovila z lastnimi zmogljivostmi, pa se morajo države članice nujno zavezati, da bodo odpravile pomanjkljivosti in zagotovile potrebno razpoložljivost za vse vrste opreme.

Naslednji koraki:

Države članice bi se morale

čim prej zavezati, da bodo odpravile pomanjkljivosti nabora opreme za hiter odziv, da se do konca februarja zagotovi njegovo polno zmogljivost za celo leto.

3.2    Izvajanje preventivnih ocen ranljivosti na podlagi skupne metodologije

Uredba o evropski mejni in obalni straži agenciji zagotavlja novi učinkoviti mehanizem za oceno ranljivosti zmogljivosti držav članic ter hkrati dopolnjuje schengenski ocenjevalni mehanizem tako, da dodatno krepi preventivni nadzor kakovosti delovanja schengenskega območja. Ocena ranljivosti bo EU in njenim državam članicam omogočila, da bodo bolje pripravljene na spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi na zunanjih mejah. Zlasti letni postopek ocenjevanja bo zagotavljal skupno pripravljenost na migracijsko krizo, s tem ko bo vnaprej opredelil in odpravil šibke točke držav članic, kar zadeva njihovo opremo, osebje, informacijski sistem, načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah in infrastrukturo, potrebno za upravljanje meja, vključno z njihovo sposobnostjo za soočanje z možnim prihodom velikega števila oseb na njihovo ozemlje, tako da tovrstne odkrite pomanjkljivosti ne bi vplivale na delovanje schengenskega območja.

Skupna metodologija za oceno ranljivosti, sprejeta konec leta 2016, vzpostavlja enotni skupni postopek ocenjevanja. Agencija bo na podlagi izhodiščnih ocen letno ocenjevala sposobnosti vseh držav članic za soočanje s trenutnimi izzivi na zunanjih mejah, tako da bo obravnavala obstoječe zmogljivosti (tj. oprema, infrastruktura, osebje, sistemi, načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah) v povezavi z ustreznimi kazalniki nevarnosti na podlagi vrste objektivnih meril.

Na podlagi izhodiščnih ocen bo vsako leto izvajala tudi simulacijske vaje za oceno pripravljenosti držav članic za soočanje s prihajajočimi izzivi, izbranimi v skladu z metodologijo. Agencija bo poleg tega vzpostavila mehanizem za nastajajoče grožnje, ki bo omogočal stalno preverjanje razmer na zunanjih mejah in ki bi lahko sprožil posebno oceno ranljivosti.

V skladu s postopkom, določenim v členu 13 uredbe o evropski mejni in obalni straži, izvršni direktor na podlagi ocen agencije v posvetovanju z zadevno državo članico po potrebi predloži priporočilo, v katerem so določeni ukrepi, ki jih mora zadevna država članica sprejeti za odpravo ugotovljenih ranljivosti v določenem roku.

Načrtovanje za leto 2017 je potrdil upravni odbor na zasedanju 23. in 24. novembra 2016. Delovna obremenitev agencije z zbiranjem in analizo podatkov ter ugotavljanjem morebitnih ranljivosti je sicer visoka, vendar je bistveno ohraniti visoko raven prizadevanj za izvajanje postopka ocenjevanja v letu 2017 v skladu z dogovorjeno skupno metodologijo. Pričakuje se, da bodo opravljene izhodiščne ocene o trenutnih izzivih in, kadar bo to ustrezno, simulacijske vaje za ocenitev zmogljivosti vseh zadevnih držav članic za soočanje s prihodnjimi izzivi. Polna predanost in sodelovanje držav članic, zlasti pri zbiranju podatkov, bo ključnega pomena.

Da bi podpirala agencijo pri uresničevanju te pomembne naloge in za zagotovitev nemotene izmenjave in sodelovanja z državami članicami je bila ustanovljena mreža za ocenjevanje ranljivosti, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Evropska komisija. Njeno prvo srečanje je potekalo 12. in 13. decembra 2016 v Varšavi.

Agencija je 18. januarja 2017 za namene izhodiščnih ocen začela z zbiranjem podatkov o vseh obstoječih zmogljivostih držav članic, potrebnih za upravljanje meja, kar zahteva približno 90 000 podatkovnih postavk, ki jih zagotovijo države članice in agencija analizira. Tako zbrani podatki bodo služili kot podlaga in ključna referenca za izvajanje ocen ranljivosti v letu 2017 in naprej. Da bi podprla prizadevanja držav članic za zbiranje in pravočasno zagotavljanje podatkov, bo Agencija v izbrane države članice začasno napotila več članov osebja, da jim bodo zagotavljali pomoč pri tej zahtevni nalogi.

V okviru postopka ocenjevanja ranljivosti je zgodnje rezultate tega dela potrebno vključiti v prednostno odpravljanje najnujnejših ugotovljenih pomanjkljivosti. To pomeni, da se bomo v prihodnjih mesecih lahko odzvali na ranljivosti, povezane z glavnimi migracijskimi izziv, s katerimi se trenutno soočamo.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

zagotoviti prednostni postopek za ugotavljanje najnujnejših pomanjkljivosti na podlagi prvih rezultatov postopka ocenjevanja ranljivosti in drugih informacij;

do aprila 2017 izvesti osnovne ocene o trenutnih izzivih za vse države članice;

izvesti simulacijske vaje o prihodnjih izzivih v zvezi z vsemi državami članicami, za katere bo to zahtevala metodologija, in sicer od aprila do oktobra 2017;

vzpostaviti in od aprila 2017 uporabljati mehanizem za ocenjevanje novih nevarnosti.

Države članice bi morale

do konca januarja 2017vzpostaviti zmogljivosti za ocenjevanje ranljivosti na nacionalni ravni in sistem za zbiranje podatkov od vseh ustreznih organov;

do 17. februarja 2017 zagotoviti agenciji vse potrebne podatke o obstoječih zmogljivostih v skladu z zahtevo agencije;

če je primerno, dejavno prispevati in v celoti sodelovati z agencijo pri izvajanju simulacijskih vaj za ocenitev njihovih zmogljivosti za soočanje s prihodnjimi izzivi, ki bo v vseh državah članicah potekalo med aprilom in oktobrom 2017.

3.3    Podpora pri vrnitvah

Z uredbo o evropski mejni in obalni straži je vračanje migrantov brez urejenega statusa postalo prednostno področje dela agencije, s čimer bo ta lahko znatno okrepila podporo, ki jo zagotavlja državam članicam, ki so v prvi vrsti odgovorne za vračanje migrantov brez urejenega statusa. To je del ambicioznih prizadevanj Komisije za vzpostavitev zakonodajnega in operativnega okvira, ki bi omogočil učinkovitejši sistem EU na področju vračanja in izboljšal sodelovanje s tretjimi državami na področju ponovnega sprejema.

Uredba znatno razširja mandat agencije, saj ji omogoča zagotavljanje splošne pomoči pri vračanju, ki zajema tako prostovoljne odhode kot prisilne vrnitve, in sicer z organizacijo operacij vračanja, zagotavljanjem pomoči za konzularno sodelovanje s tretjimi državami za namene identifikacije migrantov brez urejenega statusa. Od 7. januarja 2017 so za operacije na voljo tri nove sestave nadzornikov za prisilno vrnitev, spremljevalcev pri prisilni vrnitvi in specialistov za vrnitev. Mobilizirajo se zdaj lahko z oblikovanjem evropskih intervencijskih skupin za vračanje. Na zahtevo držav članic lahko te skupine zagotovijo operativno podporo za povečanje zmogljivosti držav članic na področju vračanja. 22 držav članic 8 je prispevalo k tem sestavam, tako da so zagotovile 395 od zahtevanih 690 strokovnjakov. Države članice morajo to pomanjkljivost odpraviti in zagotoviti, da so v sestavah ustrezno zastopani vsi profili.

Agencija je hitro okrepila svoje dejavnosti na področju vračanja – v letu 2016 je organizirala rekordno število 232 operacij, s katerimi je bilo vrnjenih 10 700 migrantov brez urejenega statusa, kar je štirikrat več kot v letu 2015, ko je bilo v 66 operacijah vrnjenih 3 565 migrantov; od začetka veljavnosti uredbe do 12. januarja je agencija organizirala 78 operacij vračanja, v katerih je bilo vrnjenih 3 421 migrantov brez urejenega statusa, kar je več kot v celem letu 2015. Agencija bi morala dodatno okrepiti svojo pomoč z zagotavljanjem podpore prek komercialnih letov in razvoja vozlišč znotraj EU, namenjenih operacijam vračanja.

Agencija je prav tako okrepila svojo pomoč državam članicam pri t.i. dejavnostih pred vračanjem. V zvezi s tem je organizirala misije za identifikacijo iz Malija, Gambije in Nigerije v več držav članic z namenom potrditve istovetnosti migrantov brez urejenega statusa. Agencija prav tako pomaga Grčiji s spodbujanjem konzularnega sodelovanja za zagotavljanje vračanja in zagotavljanjem analize tveganja pred operacijami vračanja.

To nadgradnjo njenega dela na področju vračanja je omogočilo občutno povečanje sredstev, ki so ji na voljo. V letih 2016 in 2017 je bilo dejavnostim vračanja vsako leto dodeljenih 66,5 milijona EUR, v letu 2015 je ta znesek znašal 9,5 milijona EUR; v letu 2017 bo 52 zaposlenih delalo na dejavnostih, povezanih z vračanjem, do leta 2020 pa naj bi to število naraslo na 117.

Eden od ključnih ukrepov, ki jih je napovedala Komisija, je vzpostavitev sistema integriranega upravljanja vračanja, ki bo prispeval k ustvarjanju operativnih sinergij med delom držav članic, evropske mejne in obalne straže ter Komisije na področju vračanja in ponovnega sprejema in programi, ki jih financira EU, to so evropska mreža za reintegracijo (ERIN), celovit evropski pristop do tretjih držav na področju vračanja (EURINT) in evropski uradniki za zvezo na področju vračanja (EURLO). Cilj sistema integriranega upravljanja vračanja je lažje zagotavljanje operativne podpore državam članicam (na primer z organizacijo misij za identifikacijo) in izmenjava dobrih praks.

Komisija je kot prvi korak za lažje načrtovanje operacij vračanja in za pomoč državam članicam ter agenciji pri zbiranju in izmenjavi operativnih informacij razvila varno platformo, tj. sistem integriranega upravljanja vračanja (IRMA). V okviru programa mreže evropskih uradnikov za zvezo na področju vračanja je bilo v države, pomembne za ponovni sprejem, na primer v Afganistan ali Etiopijo, napotenih devet uradnikov na področju vračanja, da bi zagotavljali podporo vsem državam članicam pri vprašanjih ponovnega sprejema. Trenutno seže pripravljajo nove napotitve. Agencija se je v skladu s programi EU in v dogovoru s Komisijo lotila tudi postopnega prenosa dejavnosti operativne podpore, ki jih trenutno izvajajo programi, na agencijo, kot sta na primer podpora državam članicam pri organizaciji misij za identifikacijo ali izmenjava dobrih praks prek posebnih delovnih skupin za tretje države.

Širša razprava in prizadevanja za izboljšanje stanja na področjih vračanja ter ponovnega sprejema znotraj Evropske unije bodo koristili prizadevanjem agencije za povečanje svoje podpore za operacije vračanja. Komisija bo glede na nove potrebe v prihodnjih tednih posodobila akcijski načrt EU o vračanju, da se zagotovi hitro in učinkovito odzivanje. Zlasti bo na podlagi veljavnih pravil EU opredelila, kako doseči boljše izvrševanje odločb o vrnitvi, to je z uporabo prilagodljivosti iz teh pravil, in v zvezi s tem zagotoviti jasne smernice.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

zagotoviti, da so sestave v zvezi z vrnitvijo polno opremljene in operativne;

čim bolje izkoristiti svoje nove pristojnosti, in sicer z razvojem novih načinov za spodbujanje vračanja, zlasti prek komercialnih letov.

Države članice bi morale

čim prej odpraviti pomanjkljivosti sestav za vračanje;

zbirati točne informacije o vračanju v realnem času;

agenciji zagotoviti vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih pristojnosti.

Komisija bo

v prihodnjih tednih predstavila spremenjen akcijski načrt o vračanju.

3.4    Vzpostavitev pritožbenega mehanizma Evropske agencije za mejno in obalno stražo

Izvršni direktor agencije je 6. oktobra 2016 po posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice vzpostavil pritožbeni mehanizem za spremljanje in zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic pri dejavnostih, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Obrazec za pritožbo je na voljo na spletni strani agencije v šestih jezikih (angleščina, francoščina, arabščina, paštunščina, urdu in tigrinja), vendar se lahko pritožbe vložijo v katerem koli uradnem jeziku EU. Do sredine januarja 2017 je bila pri agenciji vložena le ena pritožba.

Agencija namerava poleg tega vzpostaviti mrežo organov v državah članicah, ki bodo pooblaščeni za obravnavo pritožb zoper osebje držav članic, ki jih bo posredoval uradnik agencije za temeljne pravice. Ta mreža bo vključevala tudi nacionalne organe, pristojne za temeljne pravice. Prvi skupni sestanek med uradnikom za temeljne pravice in predstavniki navedenih kontaktnih točk je potekal decembra 2016 v Bruslju.

V podporo izvajanju pritožbenega mehanizma in za splošno vključevanje temeljnih pravic v vse dejavnosti agencije se je financiranje EU za agencijo ravno v ta namen povečalo za 500 000 EUR na leto. Uradniku za temeljne pravice bo poleg tega v letu 2017 dodeljeno dodatno osebje za podporo pri opravljanju nalog.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

prednostno obravnavati in do konca marca 2017 začeti postopek zaposlovanja za osebja, ki je potrebno za podporo uradniku za temeljne pravice.

3.5    Utrjevanje poti za boljše operativno sodelovanje s prednostnimi tretjimi državami, in sicer z določitvijo modela dogovora o statusu

Z uredbo o evropski mejni in obalni straži se je okrepila tudi vloga agencije na področju sodelovanja s tretjimi državami. Agencija je že pred tem sprejela dvostranske dogovore o sodelovanju na področju upravljanja meja in vračanja z 18 prednostnimi tretjimi državami, na primer z vsemi državami Zahodnega Balkana in s Turčijo. Aprila 2016 je v Turčijo napotila tudi uradnika za zvezo.

Agencija trenutno v skladu z novim mandatom pregleduje vse obstoječe dogovore o sodelovanju. Zagotovljena so ji bila dodatna proračunska sredstva in delovna mesta, ki ji bodo omogočila, da v prihodnjih letih v prednostne države napoti do 10 dodatnih uradnikov za zvezo, začenši z Nigrom in Srbijo, iz katere naj bi se pokrivala celotna regija Zahodnega Balkana.

Vendar agencija v skladu z zakonodajo v preteklosti ni bila upravičena do napotitve svojih ekip na ozemlje tretjih držav. Ta omejitev se je izkazala za zelo težavno v letu 2015 v zvezi z obravnavanjem migracijskih tokovih na zahodnobalkanski poti. Uredba o evropski mejni in obalni straži zdaj prvič predvideva možnost, da lahko agencija izvaja ukrepe z izvršilnimi pooblastili na ozemlju sosednjih tretjih držav, če je v zvezi s tem predhodno sklenjen dogovor med Evropsko unijo in zadevno tretjo državo.

Komisija je 22. novembra 2016 sprejela model dogovora o statusu, ki služi kot načrt za takšne dogovore. Komisija je izbrala dve prednostni tretji državi, Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, in trenutno opravlja predhodne pogovore z namenom sklenitve takšnih dogovorov. 25. januarja 2017 je sprejela priporočila Svetu v zvezi z odobritvijo začetka pogajanj s Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo.

Naslednji koraki:

Svet bi moral

hitro odobriti začetek pogajanj s Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o zadevnih dogovorih o statusu.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

zaključiti postopke zaposlovanja ter uradnike za zvezo napotiti v Niger in v Srbijo, in sicer do aprila oziroma junija 2017.

3.6    Sporazum o sedežu

Agencija je več kot enajst let delovala brez sporazuma o sedežu z državo članico gostiteljico. V skladu s členom 57 uredbe o evropski mejni in obalni straži bi bilo treba tak sporazum skleniti najpozneje do 7. aprila 2017. Po začetku veljavnosti uredbe o evropski mejni in obalni straži sta agencija in Poljska za doseganje tega cilja ponovno obudili razprave. Tehnična pogajanja so se zaključila 23. januarja 2017.

Naslednji korak:

Poljska in Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morali

do 7. aprila 2017 skleniti sporazum o sedežu v skladu z ustreznimi postopki.

3.7    Povečanje proračuna in osebja

Financiranje agencije s strani EU se bo postopno zviševalo, in sicer z 250 milijonov EUR v letu 2016 na 320 milijonov EUR v letu 2020, osebje agencije pa se bo povečalo s 400 zaposlenih v letu 2016 na 1 000 zaposlenih v letu 2020.

Sprva je bilo za leto 2017 predvidenih skoraj 240 dodatnih delovnih mest različnih vrst (začasni uslužbenci, pogodbeni uslužbenci, napoteni nacionalni strokovnjaki), in sicer kot prvi korak za dosego končnega števila 1 000 članov osebja agencije do leta 2020. Vendar je zaradi čim hitrejšega zagotavljanja potrebnega osebja, proračunski organ 1. decembra 2016 sklenil spremeniti kadrovski načrt agencije za leto 2016, s čimer ji je omogočil, da že v letu 2016 zaposli 50 začasnih uslužbencev izmed 130 uslužbencev, predvidenih za leto 2017. V vmesenem času je agencija proaktivno sprožila ustrezne postopke zaposlovanja v zvezi s 50 že odobrenimi delovnimi mesti. Vendar so potrebna večja prizadevanja za hitro črpanje dodeljenih sredstev.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

do konca marca 2017 začeti postopke zaposlovanja za vsa delovna mesta, predvidena v potrjenem kadrovskem načrtu za leto 2017, zlasti v odziv na potrebe po osebju na prednostnih področjih;

zagotoviti učinkovito črpanje dodatnih finančnih sredstev, ki jih je potrdil proračunski organ, v skladu s prednostnimi nalogami.

4.SKLEPNE UGOTOVITVE

Prvi trije meseci po začetku opravljanja dejavnosti in uporabe orodij na podlagi uredbe o evropski mejni in obalni straži so pokazali, da si vse zainteresirane strani prizadevajo za okrepljeno sposobnost varovanja zunanjih meja. Prvi koraki so bili zlasti zaključeni z vzpostavitvijo novih obveznih sestav.

Začel se je postopek za preventivni mehanizem za odkrivanje in obravnavanje ranljivosti držav članic, ki je bistven del tega novega pristopa za veliko boljšo zaščito meja. Zgodnje rezultate teh ocen je potrebno vključiti v prednostno odpravljanje najnujnejših ugotovljenih pomanjkljivosti. To pomeni, da se bomo v prihodnjih mesecih lahko odzvali na ranljivosti, povezane z glavnimi migracijskimi izziv, s katerimi se trenutno soočamo.

Zagotavljanje vračanja migrantov brez urejenega statusa – tudi kot sredstvo za odvračanje od nadaljnjih nezakonitih migracij in njihovo zmanjševanje – je ena od prednostnih nalog, pri katerih mora agencija okrepiti svojo podporo skupaj z okrepljenim prizadevanjem držav članic. Na podlagi že doseženih rezultatov bi morala razviti nova orodja za zagotovitev večje podpore na področju vračanja. Komisija bo v prihodnjih tednih predložila spremenjen akcijski načrt o vračanju.

Komisija bo ponovno poročala o napredku na področju krepitve zunanjih meja 1. marca 2017.

(1)

     COM(2015) 240 final.

(2)

     Ta ocena temelji na podatkih, zbranih v študiji izvedljivosti iz leta 2014 za oblikovanje evropskega sistema mejnih straž. To vrsto natančnih podatkov bo agencija v prihodnjih mesecih nadalje zbirala in dopolnjevala v okviru ocene ranljivosti.

(3)

     Evropska mejna in obalna straža je bila vzpostavljena v rekordnem času. Evropska komisija je 15. decembra 2015 predstavila zakonodajni predlog. 22. junija 2016 je bil dosežen politični dogovor, Evropski parlament in Svet pa sta 14. septembra 2016 sprejela uredbo o evropski mejni in obalni straži, zgolj devet mesecev po zakonodajnem predlogu. Uredba o evropski mejni in obalni straži je stopila v veljavo 6. oktobra 2016, sestava za hiter odziv ter sestava za vračanje pa sta postali operativni 7. decembra 2016 oziroma 7. januarja 2017.

(4)

     Evropska agencija za mejno in obalno stražo krepi tudi sodelovanje z Evropsko agencijo za nadzor ribištva ter Evropsko agencijo za pomorsko varnost na področju funkcij obalne straže.

(5)

     Za razliko od novih sestav za hiter odziv, so bile že obstoječe sestave operativne že v okviru prejšnjega mandata agencije za izvajanje skupnih operacij. V sestave prispevajo države članice, glede napotitev pa se vnaprej dogovorijo agencija in države članice. Zadnji prispevki, ki naj bi krili predvidene potrebe agencije v letu 2017, so se določili decembra 2016.

(6)

     Številka temelji na študiji o izvedljivosti uvedbe evropskega sistema mejnih straž iz leta 2014.. 

(7)

     V nasprotju s skupnimi operacijami, ki se načrtujejo vnaprej v letnem ciklu, je mehanizem za hitro posredovanje na mejah zasnovan za odzivanje na nepričakovane izzive na zunanjih mejah. V skladu s členom 20(5) uredbe o evropski mejni in obalni straži bi moral izvršni direktor agencije, na zahtevo države članice, ki se soočajo s takšnimi izzivi, odločitev o začetku hitrega posredovanja na mejah sprejeti v dveh delovnih dneh, v treh delovnih dneh po tej odločitvi pa se z državo članico gostiteljico dogovoriti o operativnem načrtu za napotitev. Da bi Evropska agencija za mejno in obalno stražo zagotovila začetne finančne potrebe napotitve v okviru hitrega posredovanja na mejah, mora vsako leto prihraniti tudi 4 % rezerve znotraj svojega operativnega proračuna.

(8)

     Stanje na dan 12. januarja 2017.