14.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/1

1.

Političnega ozadja tega vprašanja, ki je navedeno v prilogi k tem sklepom;

2.

Mladi, njihove vrednote in pogledi ter spretnosti in kompetence so velik potencial za naše družbe. Skupne demokratične vrednote, socialna vključenost mladih in aktivno državljanstvo so zaradi stalnih sprememb ter družbenih in gospodarskih izzivov še toliko bolj pomembni.

3.

Zaradi nedavnih terorističnih napadov v Belgiji, Franciji in na Danskem ter podobnih grozodejstev, storjenih v Evropi v preteklosti, pa tudi porasta sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva (1), propagande in nasilne ksenofobije v Evropi, je nujno, da vsi sektorji v družbi, tudi mladinski, prispevajo k boju proti nasilni radikalizaciji (2), ohranjanju socialne stabilnosti ter pozitivnemu in varnemu okolju za odraščanje.

4.

Nasilno radikalizacijo je treba obravnavati in preprečevati z več zornih kotov, toda ključnega pomena je, da priznamo, da mlade ogroža in jim predstavlja nevarnost, jo skušamo preprečiti ter se z njo soočimo čim prej in z učinkovitimi intervencijskimi ukrepi, pri tem pa spoštujemo kulturno raznolikost mladih.

5.

Na proces razvoja identitete vplivajo številni dejavniki, kot so večproblemsko družinsko ozadje, vrstniki, internet in družbeni mediji, politično okolje ter družbeni položaj skupin mladih, ki se pogosto soočajo z diskriminacijo, poniževanjem, izključenostjo, krivicami, pomanjkanjem možnosti in občutkom frustracije, to pa bi lahko vodilo do nasilne radikalizacije.

6.

Starši, bratje in sestre, vrstniki ter drugi ustrezni akterji (3) bistveno prispevajo k razvoju pozitivne identitete. Ta lahko vključuje medkulturno ozaveščenost in spoštovanje do drugih, aktivno udeležbo v družbi, pa tudi vidike duhovnosti, vere ali prepričanja, ter zajema krepitev občutka pripadnosti, ki je nujna protiutež informacijam in ekstremističnim idejam, ki so jim lahko izpostavljeni mladi.

7.

Mlade bi bilo treba spodbuditi k samorefleksiji, empatiji, kritičnemu razmišljanju, temu, da se naučijo živeti z izzivi in negotovostjo ter se soočijo s situacijami in čustvi, ki jim povzročajo nelagodje, ter s tem postanejo prilagodljivejši in ohranijo konstruktivne odnose med družbenimi skupinami.

8.

Mladi se morajo zavedati pomena demokracije, enakosti, demokratičnih načel ter spoštovanja človekovega dostojanstva, človekovih pravic, pluralizma in raznolikosti ter jih razumeti, hkrati pa morajo biti medijsko in informacijsko pismeni. To povečuje njihovo sposobnost kritičnega mišljenja ter ozaveščenost in seznanjenost s tem, da so informacije lahko pristranske in da jih lahko nasilne ekstremistične skupine izkoristijo za širjenje propagande.

9.

Ukrepi, namenjeni preprečevanju nasilne radikalizacije, ne bi smeli voditi v stigmatizacijo, diskriminacijo skupin mladih ali ksenofobijo, usmerjeno proti tem skupinam.

10.

Mladinsko delo, ki naj bi vsem mladim omogočilo, da razvijejo pozitivno identiteto, je dostopna storitev ter hkrati način in orodje za ozaveščanje mladih; ustvarja neformalno in priložnostno okolje za razvoj vrednot, spretnosti, kompetenc, nadarjenosti in odprtega odnosa, kar mladim omogoča tudi, da prepoznajo in obvladajo tveganja, s katerimi se bodo najverjetneje srečali, vključno z nasilno radikalizacijo.

11.

Pri mladinskem delu se uporablja širok in celosten pristop, dejavno se vključuje mlade in sodeluje s posamezniki in skupinami mladih, da najdejo rešitve za svoja vprašanja in težave. Mladinsko delo tako ponuja varno okolje za rast, oblikovanje identitete, občutenje pripadnosti in izpostavljenost pozitivnim zgledom vrstnikov ter bi lahko preprečevalo negativni pritisk s strani vrstnikov, ki bi vodil v nasilno radikalizacijo.

12.

Mladinski sektor bi v sodelovanju z izobraževalnim sektorjem ter drugimi ustreznimi sektorji in akterji lahko imel ključno vlogo pri celostnem in medsektorskem pristopu k obravnavanju nasilne radikalizacije, predvsem v začetni fazi, in sicer s podporo mladim pri njihovem razvoju in dejavnostih, spodbujanju demokratičnih in pluralističnih načel, vključevanja in aktivnega državljanstva ter obravnavi negativnih dejavnikov, kot so diskriminacija in pomanjkanje možnosti, ki vplivajo na življenje mladih.

13.

Različni elementi nasilne radikalizacije, njena zapletenost in pomemben družbeni vpliv terjajo celostni in medsektorski pristop na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Ta pristop vključuje različne sektorje in akterje, vključno z mladinskim delom, organizacijami, ki jih vodijo mladi, in izobraževanjem.

14.

Pri celostnem in medsektorskem pristopu bi morale biti mladinske politike in delo s poudarkom na varnem in vključujočem okolju ter neformalnem in priložnostnem učenju ter preventivi usklajene s politikami, orodji in dejavnostmi v drugih ustreznih sektorjih, kot so zgodnje odkrivanje opozorilnih znakov, učinkovito posredovanje in preprečevanje nasilne radikalizacije. Tako bi lahko dosegli usklajen in strukturiran pristop do mladih, vrstnikov, družin in njihovih družbenih omrežij, ki bi zagotavljal vzajemno obveščanje in bil podprt z obeh strani.

15.

Pri takšnem pristopu bi morali uporabiti različne strategije glede na stopnjo radikalizacije: od generičnih preventivnih strategij (4) v zgodnjih fazah radikalizacije do bolj ciljno usmerjenega pristopa, usmerjenega na specifične skupine ali posameznike v primerih dejanske nasilne radikalizacije. To dopolnjuje osrednjo vlogo, ki jo ima mladinsko delo v okviru medsektorskih prizadevanj, s katerimi naj bi mladim pomagali, da bi se znašli v družbi, in jih zaščitili pred nevarnostmi nasilnega ekstremizma.

16.

celosten in medsektorski pristop na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi lahko dosegli vse mlade, ki bi lahko bili dovzetni za nasilno radikalizacijo, in sicer:

17.

kjer je ustrezno, priznavanje in krepitev mladinskega sektorja, kar zadeva:

18.

ohranjanje obstoječih trajnostno naravnanih ukrepov in praks, ki so se pokazale za uspešne, ter izvajanje inovativnih in trajnostnih ukrepov in praks, ki naj bodo, če je to ustrezno, oblikovani po meri mladih, v okviru lokalnih ukrepov, demokratične udeležbe, medkulturnega izobraževanja in dialoga, aktivnega državljanstva ter pozitivne vzgoje na podlagi zgleda vrstnikov.

19.

s skupnimi prizadevanji v okviru EU, ki bi vključevala strokovno skupino za aktivno državljanstvo, preprečevanje marginalizacije in nasilne radikalizacije, strokovno skupino za digitalizacijo in mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji, ter skupaj z zadevnimi tretjimi državami in Svetom Evrope (7), okrepijo sodelovanje na evropski ravni pri izmenjavi znanja in najboljše prakse o preprečevanju nasilne radikalizacije, vključno z uporabo družbenih medijev, protipropagande (8) in digitalnega mladinskega dela;

20.

izmenjujejo informacije in najboljše prakse ter, kjer je to ustrezno, pripravijo smernice za oblikovanje koalicij ali mrež za celosten in medsektorski pristop, učenje, kako sodelovati učinkovito, dobro prilagojeno in usklajeno, ob upoštevanju različnih kulturnih kontekstov v EU;

21.

spodbujajo razvoj dialoga in učinkovite protipropagande za podporo staršem, bratom in sestram, vrstnikom in drugimi, ki so v stiku z mladimi, dovzetnimi za nasilno radikalizacijo, ter zagotavljajo informacije o obstoječih sistemih podpore in možnostih svetovanja;

22.

po potrebi oblikujejo module usposabljanja in izobraževanja za mladinske delavce kot podlago za izobraževalno gradivo, ki naj bi se uporabljali na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s katerimi naj bi za mladinsko delo zagotovili dovolj posodobljeno znanje, ozaveščenost, orodja in spretnosti glede:

23.

spodbujajo in podpirajo medsebojne strokovne seminarje mladinskih delavcev, strokovnjakov, oblikovalcev politik in raziskovalcev, da bi omogočili izmenjavo najboljših praks in informiranje o tem, kako bi se bilo najbolje lotiti problema nasilne radikalizacije;

24.

spodbuja, zažene, usklajuje in podpira nadaljnje raziskave nasilne radikalizacije ter daje na voljo rezultate, pridobljene v teh raziskavah, ki naj bi pripomogle k boljšemu poznavanju dejavnikov, kot so obseg, viri, zaščitni dejavniki, vzroki ter kognitivna in čustvena dinamika nasilne radikalizacije, s čimer bi državam članicam in Evropski uniji omogočili, da razvijejo z dejstvi podprte politike in prakse;

25.

zagotovi optimalno razširjanje rezultatov strokovne skupine za aktivno državljanstvo, preprečevanje marginalizacije in nasilne radikalizacije, ki bodo nudili uporabne smernice za mladinske delavce ter organizacije in strokovnjake za socialno delo v okviru celostnega sodelovanja glede vprašanja, kako doseči mlade, dovzetne za nasilno radikalizacijo, in delati z njimi;

26.

preuči, kako bi lahko obstoječe programe EU, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, kar najbolje uporabili za spodbujanje socialnega vključevanja mladih iz različnih okolij, s čimer bi prispevali k preprečevanju radikalizacije ter zagotavljanju večje zmogljivosti na področju mladinskega dela, sodelovanju z izobraževalnim in drugimi ustreznimi sektorji ter opolnomočenju mladih samih.