EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 589 final

2016/0287(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Novi telekomunikacijski sveženj, ki ga je Komisija sprejela danes, vsebuje tudi sporočilo o evropski viziji internetne povezljivosti za državljane in podjetja na enotnem digitalnem trgu 1 ter zakonodajni predlog za Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah 2  s pregledom regulativnega okvira za elektronske komunikacije. Predlogi Komisije vsebujejo reforme, potrebne za zagotovitev razpoložljivosti in uvedbe zelo visokozmogljivih omrežij, ki bodo omogočila široko uporabo proizvodov, storitev in aplikacij na enotnem digitalnem trgu.

Internet in digitalna povezljivost preoblikujeta zasebno življenje in poklicne prakse tako v Uniji kot zunaj nje, zato je treba zagotoviti spodbude za širšo javnost, da bo izkoristila priložnosti, ki jih ponuja to preoblikovanje.

Zato je med strateškimi cilji Komisije, ki naj bi jih Unija dosegla do leta 2025, tudi, da bi bila mesta, na katerih se opravljajo javne storitve, kot so javna uprava, knjižnice in bolnišnice, opremljena z gigabitno internetno povezavo. Ko bodo te in druge osrednje točke življenja v skupnosti, tudi mesta na prostem, do katerih ima dostop širša javnost, povezane s hitrostjo, ki je občutno višja od hitrosti za funkcionalen dostop do interneta, bodo lahko državljani iz vseh družbenih okolij izkoristili prednosti povezljivosti naslednje generacije, ko bodo v gibanju, in sicer tam, kjer je pomembno biti povezan.

Med ukrepi tega paketa, namenjenimi za dosego tega cilja, je tudi uvedba lokalnih brezžičnih točk dostopa po poenostavljenih postopkih načrtovanja in z manj obremenjujočimi regulativnimi obveznostmi, med drugim tam, kjer se tak dostop zagotavlja na nekomercialni podlagi ali pa ima pomožno vlogo pri opravljanju drugih javnih storitev.

S tukaj predlaganim ukrepom se to prizadevanje dopolnjuje preko sprememb pravnega okvira za telekomunikacije v instrumentu za povezovanje Evrope, ki ga vsebujeta Uredba (EU) št. 1316/2013 3 (v nadaljnjem besedilu „uredba o IPE“) in Uredba (EU) št. 283/2014 4 (v nadaljnjem besedilu „uredba o smernicah“). Te spremembe spodbujajo subjekte z javnim poslanstvom, kot so javni organi in izvajalci javnih služb, k ponujanju brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja (npr. javne uprave, knjižnice, zdravstveni centri in javna mesta na prostem). V ta namen se z ukrepom zagotavljajo finančne spodbude v korist subjektom, ki želijo zagotavljati brezplačno visokozmogljivostno povezljivost na javnih mestih na območju svoje pristojnosti ali na mestih opravljanja svojih storitev. V prvi fazi posega bo imelo prednost financiranje lokalnih javnih organov za točke dostopa v središčih lokalnega javnega življenja, tudi na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti.

Poseg bo s spodbujanjem povezave z obstoječimi javnimi storitvami okrepil zanimanje državljanov za visokozmogljive internetne storitve in tako znatno prispeval k uporabi širokopasovnih storitev in razvoju javne infrastrukture. Brezplačna lokalna brezžična povezljivost na dobro obiskanih krajih, kjer se zbira veliko ljudi, ki jih čaka naslednje dnevno opravilo, lahko prispeva znatno dodano vrednost, saj je tako mogoče neizkoriščen čas in čas prevoza spremeniti v produktivno, sproščujočo ali bolje informirano izkušnjo. Poleg tega take lokalne brezžične točke dostopa lahko omogočijo natančnejšo pokritost na težko dosegljivih mestih, kjer bi izkušnja brezžične povezljivosti sicer močno trpela že zaradi velikega števila uporabnikov. Uporabnikom omogočajo, da so povezani povsod na poti, s tem pa krepijo mobilnost, prilagodljivost in zanimanje za uporabo storitev, ki jih ponujajo subjekti z javnim poslanstvom, ter omogočajo boljši nadzor nad osebno porabo časa. Hkrati omejen doseg vsake točke dostopa zagotavlja, da ta javna ponudba ne bi konkurirala komercialnim storitvam, temveč bi imela pomembno vlogo pri krepitvi uporabe širokopasovnih povezav in spodbujanju digitalne pismenosti. To pa bo spodbujalo zanimanje uporabnikov za komercialne ponudbe stanovanjske ali mobilne širokopasovne povezave. Predlagani poseg je dopolnilo novega zakonodajnega koncepta univerzalne storitve v predlogu za Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, po katerem ima vsak državljan EU pravico biti povezan: pravica do delujoče internetne povezave, vsaj na določenem kraju, ki je cenovno dostopna in omogoča celovito udeležbo v digitalnem gospodarstvu in družbi.

S predlaganim ukrepom se zagotavlja enostaven mehanizem financiranja za namestitev lokalnih brezžičnih točk dostopa. Poseg je zasnovan tako, da se z njim doseže največji možni kratkoročni učinek s spodbujanjem zanimanja državljanov za storitve internetnega dostopa in da olajša uporabo javnih digitalnih storitev, vključno z dostopom do infrastruktur za digitalne storitve. Pričakovanje, da bo ustvarjeno zanimanje pomenilo podlago za nepretrgano delovanje in morebitno zamenjavo točk dostopa brez nadaljnje finančne pomoči na podlagi uredb, je skladno s ciljem postopnega opuščanja take pomoči, kjer je mogoče, in spodbujanja uporabe alternativnih mehanizmov financiranja.

Da bi bil poseg ciljno naravnan in da bi imela javnost od njega kar največ koristi, bo financiranje omejeno na okolja, v katerih ni prosto dostopnih javnih ali zasebnih točk dostopa, ki bi omogočale širokopasovne storitve zelo visokih hitrosti. Znesek finančne pomoči Unije za posamezne ukrepe bo nižji od praga v višini 60 000 EUR za nepovratna sredstva nizke vrednosti, določenega v finančni uredbi 5 , zato ni pričakovati omembe vrednega vpliva posega na konkurenco 6 . Poleg tega se bo financiranje dodeljevalo na geografsko uravnotežen način, ki bo prispeval h gospodarski, socialni in ozemeljski enovitosti v Uniji, saj bodo pri njem posebej upoštevane potrebne lokalnih skupnosti 7 . Zaradi skupne uporabe teh meril je predlagani poseg skladen z okvirom odprtih in konkurenčnih trgov, na katerem temelji delovanje vseevropskih omrežij.

Poleg spodbujanja povpraševanja po visokohitrostni širokopasovni povezljivosti in široke uporabe na ravni skupnosti bo imel poseg tudi več pozitivnih posrednih učinkov, ki segajo od širšega dostopa do e-uprave in sodelovanja v demokratičnem življenju, tudi za demografske skupine, za katere je dostop do povezljivosti sicer otežen (kot so begunci in skupine z nizkimi dohodki), do dodatne infrastrukture za komunikacije v izrednih in kriznih razmerah ter za oglaševanje javnih storitev. Da bi lahko sodelovanje na enotnem digitalnem trgu tako koristilo tudi lokalnim skupnostim z omejenimi sredstvi, bi morala biti podpora v okviru tega ukrepa na razpolago do višine 100 % upravičenih stroškov brez poseganja v načelo sofinanciranja. Med možnimi prejemniki pomoči bi lahko bili člani lokalne skupnosti pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo s predlaganim ukrepom, da bi lahko določili središča javnega življenja, kjer bi namestitev prosto dostopnih brezžičnih točk dostopa skupnosti prinesla največ dodane vrednosti.

Poseg bi bilo treba glede na njegovo prilagodljivo in osredotočeno naravo, povezano s podporo širokopasovnim omrežjem v okviru telekomunikacijskih sektorskih sredstev za izvajanje IPE, šteti za ločen projekt skupnega interesa s povezanimi ukrepi v okviru uredbe o IPE in namenskimi sredstvi, podrobnosti v zvezi z njimi pa bi bilo treba določiti v uredbi o smernicah. Glede na to, da je obseg finančne pomoči omejen, skupno število prejemnikov pa veliko, je treba zagotoviti racionalizacijo upravnih postopkov, da bi bilo odločanje lahko nekomplicirano in hitro. V ta namen bi bilo treba državam članicam na podlagi uredbe o IPE omogočiti, da podprejo kategorije predlogov v okviru tega posega in ne odobravajo seznamov posameznih prejemnikov pomoči. S horizontalno uporabo te spremembe v korist drugih projektov skupnega interesa ta predlog pomeni tudi odziv na pozive držav članic po učinkovitejših sredstvih za izvedbene ukrepe na področju infrastruktur za digitalne storitve.

Da bi se z ukrepom lahko odzvali na raznovrstne razmere in čim prej dosegli konkretne rezultate, je bistveno, da se ne omejuje dosegljivih oblik finančne pomoči po nepotrebnem. V tej zvezi je mogoče ohraniti pomembno stopnjo prilagodljivosti, če omogočimo, da se pri izvajanju v kar največji meri izkoristijo oblike pomoči, primerne za ta poseg. V ta namen in glede na sedanja pogajanja o pregledu finančne uredbe bi bilo treba besedilo uredbe o IPE spremeniti tako, da bi bilo v njem pojasnjeno, da so vsi ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, tudi ta poseg, načeloma upravičeni do pomoči preko oblik finančne pomoči, ki je sedaj in ki naj bi bila v prihodnje na razpolago v okviru finančne uredbe.

Po drugi strani se iz istih razlogov predlaga, da se oblike finančne pomoči, ki so na razpolago za poseg, navedejo tako, da se bosta uredba o IPE in uredba o smernicah glede tega medsebojno ujemali. Prevladujoča oblika finančne pomoči, primerna za to, da bi z njo dosegli cilj spodbujanja brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih, bodo verjetno nepovratna sredstva, toda ne bi bilo dobro že na začetku izključiti drugih oblik finančne pomoči, razen finančnih instrumentov. Finančni instrumenti so izključeni, ker pomenijo razmeroma veliko upravno breme in z njim povezane zakasnitve pri izvajanju, to pa ni v skladu z značilnostmi nameravanih ukrepov.

Da bi bilo izvajanje tega posega hitro in učinkovito, se bo izvajalo preko racionaliziranih upravnih postopkov z uporabo standardizirane dokumentacije (kot so boni) ter spletnih orodij za obravnavo vlog in poznejše spremljanje in preverjanje nameščenih lokalnih brezžičnih točk za povezavo.

Predlagani ukrep bo s promocijo preko evropske mreže kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave 8 po pričakovanjih prispeval k ozaveščanju lokalnih organov in državljanov o novih prednostnih nalogah Komisije za gigabitno družbo ter povečal opaznost EU in zaupanje v njene zmožnosti zagotavljanja povezljivosti in dostopa do digitalnih storitev po vsej celini. Prepoznavnost ukrepov, financiranih s predlaganim ukrepom, bo zagotavljala posebna vizualna podoba, ki jo bo oblikovala Komisija in ki bo na razpolago prejemnikom pomoči za izvedbo, s čimer bo zagotovljena prepoznavnost znamke.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Pravni okvir za telekomunikacije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope trenutno zagotavlja finančno pomoč na področju telekomunikacij za infrastrukture digitalnih storitev (v obliki nepovratnih sredstev in/ali javnih naročil) in za širokopasovna omrežja (v obliki finančnih instrumentov).

Kar pa zadeva poseg za podporo širokopasovnim povezavam, uredba o smernicah glede na ključni pomen širokopasovnih omrežij za rast in delovna mesta ter ob upoštevanju izzivov, tako finančnih kot tehničnih, povezanih z javnimi naložbami v ta sektor, omogoča le omejen poseg. IPE financira majhen prispevek k vzpostavitvi finančnih instrumentov na ravni Unije, zlasti v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, za omogočanje učinkovitega izkoriščanja drugih javnih in zasebnih sredstev. Usmerjena je v uvajanje inovativnih širokopasovnih projektov na podlagi najnovejše tehnologije in z možnostmi za ponovljivost, tako da dosega svoje cilje tako neposredno kot tudi z predstavitvenim učinkom.

Predlagani ukrep dopolnjuje tiste elemente predloga za Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, pri katerih je v središču končni uporabnik. Pomoč za namestitev lokalnih brezžičnih točk dostopa v središčih lokalnega javnega življenja dopolnjuje druge ukrepe v telekomunikacijskem sektorju IPE ter druge vire finančne pomoči, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, za podporo uvajanju širokopasovnih omrežij. Taki ukrepi trenutno niso zajeti niti v uredbi o IPE niti v uredbi o smernicah, zato so predlagane ustrezne spremembe teh uredb.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 172 PDEU, ki zajema poseg EU za podporo vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture. Ta pobuda naj bi v skladu s členom 170(1) PDEU zagotovila, da bi lokalne skupnosti v polni meri izkoristile enotni digitalni trg z vzpostavitvijo območja brez notranjih meja preko uvedbe takih omrežij.

•Subsidiarnost in sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti in obsegom ukrepov na področju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, kot je določeno v členu 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog s posebnim upoštevanjem potreb lokalnih skupnosti v širšem okviru strategije za enotni digitalni trg prispeva k vzpostavitvi notranjega trga za elektronske komunikacije in lokalnim skupnostim omogoča udeležbo na njem. Vzpostavitve območja, ki bi celotno EU pokrilo z visokokakovostno brezžično povezljivostjo, ni mogoče v celoti doseči z ukrepi držav članic, zato je predlog skladen z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU. Poseg bo po pričakovanju spodbujala med drugim tudi evropska mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave, kar naj bi pripomoglo k učinkovitemu reševanju potreb lokalnih skupnosti in čim manjšim upravnim bremenom.

Trenutne pobude v zvezi z brezplačno lokalno brezžično povezljivostjo so razdrobljene, zato prihaja do neučinkovitosti. Manjka predvsem vseobsežna strategija za spodbujanje dostopa do brezplačne brezžične povezljivosti povsod po Uniji, ki bi okrepila sodelovanje lokalnih skupnosti na enotnem digitalnem trgu. Posamezne uvedbe lokalnih brezžičnih točk dostopa so ozemeljsko omejene celo znotraj lokalnih skupnosti, zato je usklajevanje takega prizadevanja še pomembnejše, da bi bilo mogoče z njihovo uvedbo lahko dosledno spodbuditi skupni interes za povezljivost povsod po Evropi. Z doslednim uvajanjem rešitev brezplačne brezžične povezljivosti povsod po Evropi bo mogoče optimizirati stroške posega (zlasti z znižanjem stroškov dodeljevanja nepovratnih sredstev v nizki vrednosti zaradi učinkov obsega, pa tudi z znižanjem cen opreme) in zagotoviti večjo enakost pri dostopu, kar bo prispevalo h gospodarski, socialni in ozemeljski enovitosti znotraj Unije. Predlagani ukrep je zasnovan tako, da bo dodal več evropske vrednosti, saj bo z njim zagotovljeno, da bodo uvedene infrastrukture omogočale tudi dostop preko infrastruktur digitalnih storitev do vseevropskih interoperabilnih storitev skupnega interesa, kot je Europeana, varnejših infrastruktur spletnih storitev in interoperabilnih čezmejnih storitev e-zdravja.

Področje uporabe predlaganega posega je omejeno na zagotavljanje povezljivosti v središčih javnega življenja in na mestih na prostem, dostopnih javnosti, preko točk dostopa, ki že v zasnovi zagotavljajo le omejeno pokritost, posamezni projekti pa bodo majhni. Poseg je torej še vedno sorazmeren s ciljem omogočanja lokalnim skupnostim, da sodelujejo v brezžični razsežnosti enotnega digitalnega trga, ne da bi posegal v komercialne ponudbe. Hkrati naj bi imel pozitivne zunanje učinke na splošno udeležbo v ponudbah za povezljivost preko storitev dostopa, ki se ponujajo na komercialni osnovi. Učinkovitost posega bosta po pričakovanju še okrepila enostavna ponovljivost in morebitni predstavitveni učinek primerov uspešne uporabe.

S predlaganim spletnim upravljanjem ukrepa se bo, med drugim skupaj s podporo s strani omrežja nacionalnih kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave, zagotovilo čim manjše upravno breme za izvedbo pobude in sodelovanje v njej.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Ta pobuda je dopolnilo novega telekomunikacijskega svežnja, ki zajema tudi sporočilo o evropski viziji internetne povezljivosti za državljane in podjetja na enotnem digitalnem trgu in zakonodajni predlog o pregledu regulativnega okvira za elektronske komunikacije, zato se močno opira na prispevke zainteresiranih strani in obsežno analizo, opravljeno pri ovrednotenju in oceni učinka, izdelanih v podporo tem predlogom, ter v delovnih dokumentih služb Komisije, priloženih predlogu. V nadaljevanju so povzete najpomembnejše točke za predlagani ukrep. Analiza na splošno kaže, da je mogoče z zakonodajnimi in regulativnimi ukrepi sicer odstraniti prepreke, okrepiti spodbude za konkurenčnost, vlagateljem omogočiti večjo predvidljivost in nižje stroške uvedbe omrežja, vendar ima javno financiranje pomembno vlogo pri doseganju dolgoročnih evropskih ciljev na področju povezljivosti.

Iz nedavnega poročila 9 , v katerem so povzeti rezultati javnega posvetovanja, ki ga je opravila Komisija za pregled regulativnega okvira za elektronske komunikacije, je razvidno, da je veliko javnih organov in zasebnih anketirancev podprlo uvedbo
brezžičnih omrežij v javnih objektih, pri čemer so želeli ustrezno regulativno okolje za vprašanja, kot je odgovornost ponudnikov dostopa in izpostavljenost elektromagnetnim poljem (EMF). Operaterji so poudarili, da bi morala biti javna podpora tehnološko nevtralna in da so za lažjo uvedbo potrebne različne oblike javno-zasebnih partnerstev. Te ugotovitve so skladne z naknadno oceno sedanje ureditve, ki je priložena predlogu za pregled regulativnega okvira.

Ocena učinka, opravljena za pregled regulativnega okvira, izhaja iz navedenih pomislekov, ki so jih izrazile zainteresirane strani, in predlaga uvedbo določb za uvedbo malih celic. Cilj teh določb so nižji stroški uvedbe omrežij visoke gostote in boljši dostop do lokalne brezžične povezljivosti, da bi zadovoljili rastoče povpraševanje po vseprisotni povezljivosti. Predlagani ukrep, s katerim se dopolnjuje najprimernejša možnost za uvedbo regulativnega okvira na področju upravljanja spektra, bo pripomogel k boljšemu zagotavljanju brezplačne lokalne brezžične povezljivosti in tako prispeval k uresničitvi evropske vizije internetne povezljivost za državljane in podjetja na enotnem digitalnem trgu.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Potrebna proračunska sredstva za ta predlog se bodo v celoti financirala iz večletnega finančnega okvira 2014–2020. V okviru načrtovanih zneskov za telekomunikacijski sektor IPE 2017–2019 je treba prerazporediti 70 milijonov EUR, 50 milijonov EUR pa bo prenesenih med finančna sredstva za telekomunikacijski sektor s spremembo člena 5(1) uredbe o IPE. To povečanje zaradi doslednosti odraža tudi predlog spremembe pravnega okvira za Evropski sklad za strateške naložbe 10 , kot je določen v Uredbi (EU) 2015/1017 11 .

2016/0287 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 12 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 13 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V sporočilu Komisije o evropski viziji internetne povezljivosti za državljane in podjetja na enotnem digitalnem trgu 14 je opisanih več možnih ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati povezljivost v Evropski uniji.

(2)Med ukrepi v podporo vizije o evropski povezljivosti se z njo spodbuja uvedba lokalnih brezžičnih točk dostopa z enostavnimi postopki načrtovanja in manj regulativnimi ovirami. Take točke dostopa, tudi tiste, ki imajo pomožno vlogo pri opravljanju drugih javnih storitev ali so po naravi nekomercialne, lahko pomembno prispevajo k izboljšanju sedanjih in uvedbi prihodnjih generacij omrežij za brezžične komunikacije, saj omogočajo natančnejšo pokritost v skladu s spreminjajočimi se potrebami.

(3)Unija bi morala v skladu s Sporočilom o evropski viziji internetne povezljivosti za državljane in podjetja na enotnem digitalnem trgu in za spodbujanje digitalne vključenosti podpirati zagotavljanje brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, tudi na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti. Taka podpora v Uredbi (EU) št. 1316/2013 15 In Uredbi (EU) št. 283/2014 16 zaenkrat ni zajeta.

(4)S tovrstno pomočjo bi bilo treba spodbujati subjekte z javnim poslanstvom, kot so javni organi in izvajalci javnih storitev, da bi nudili brezplačno lokalno brezžično povezljivost kot pomožno storitev za svoje javno poslanstvo, tako da bi lokalne skupnosti lahko izkoristile širokopasovne povezave zelo visoke hitrosti v središčih javnega življenja. Med takimi subjekti bi lahko bile občine in drugi javni organi, knjižnice in bolnišnice.

(5)Lokalna brezžična povezljivost bi se morala šteti za brezplačno samo, če se zagotavlja brez ustreznega nadomestila bodisi z neposrednim plačilom bodisi z drugimi vrstami nadomestila, vključno z oglaševanjem in dajanjem osebnih podatkov.

(6)Poseg bi bilo treba glede na njegov poseben namen in ciljno naravo, usmerjeno v lokalne potrebe, označiti kot ločen projekt skupnega interesa v telekomunikacijskem sektorju v smislu Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014.

(7)Da bi za ta poseg zagotovili ustrezno financiranje, bi bilo treba finančna sredstva za izvedbo IPE v telekomunikacijskem sektorju povečati za znesek 50 000 000 EUR.

(8)Glede na nekomercialno naravo tega posega in majhen obseg predvidenih posameznih projektov bi bilo treba upravno breme omejiti na najmanjšo možno mero. Zato bi bilo treba poseg izvesti z najprimernejšimi oblikami finančne pomoči, zlasti nepovratnimi sredstvi, ki so zdaj in bodo v prihodnje na voljo v okviru finančne uredbe. Poseg ne bi smel biti odvisen od finančnih instrumentov.

(9)Zaradi omejenega obsega vsake točke dostopa in majhne vrednosti zajetih posameznih projektov ni pričakovati, da bi točke dostopa, ki bi bile podprte s finančno pomočjo v okviru te uredbe, konkurirale komercialnim ponudbam. Da taka finančna pomoč ne bi po nepotrebnem izkrivljala konkurence, izrivala zasebnih naložb ali odvračala zasebnih ponudnikov od vlaganj, bi bilo treba poseg omejiti na projekte, s katerimi se ne podvajajo že obstoječe zasebne ali javne ponudbe s podobnimi značilnostmi na istem območju. S tem ne bi smela biti izključena dodatna podpora uvajanju v okviru te pobude iz javnih ali zasebnih virov financiranja.

(10)Da bi povezljivost v skladu s to uredbo zagotovili hitro, bi bilo treba finančno pomoč, kolikor je le mogoče, izvesti s spletnimi orodji, ki omogočajo hitro vložitev in obdelavo vlog ter podpirajo izvajanje, spremljanje in preverjanje nameščenih lokalnih brezžičnih točk dostopa.

(11)Glede na potrebe po povezljivosti v Uniji in nujnosti spodbujanja dostopovnih omrežij, ki lahko po vsej EU zagotovijo internetno izkušnjo visoke kakovosti na podlagi širokopasovnih storitev zelo visoke hitrosti, bi si bilo treba prizadevati za geografsko uravnoteženo porazdelitev finančne pomoči.

(12)Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 1316/2013

Uredba (EU) št. 1316/2013 se spremeni:

1. V prvem pododstavku člena 5(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) telekomunikacijski sektor: 1 091 602 000 EUR;“.

2. Člen 7 se spremeni:

a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Do podpore preko finančne pomoči Unije, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, javnih naročil in finančnih instrumentov, so upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, Uredbo (EU) št. 347/2013 in uredbo o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture, ter ukrepi za podporo programa.“;

b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. V telekomunikacijskem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije v skladu s to uredbo upravičeni vsi ukrepi za izvajanje projektov skupnega interesa in ukrepi za podporo programa, ki so opredeljeni v uredbi o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in izpolnjujejo v njej določena merila in/ali pogoje za upravičenost, in sicer se:

(a) splošne storitve, jedrne storitvene platforme in ukrepi za podporo programa financirajo z nepovratnimi sredstvi in/ali naročili;

(b) ukrepi na področju širokopasovnih omrežij financirajo s finančnimi instrumenti;

(c) ukrepi na področju zagotavljanja brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih financirajo z nepovratnimi sredstvi ali oblikami finančne pomoči, ki ne spadajo med finančne instrumente.“.

3. V členu 9 se doda naslednji odstavek:

„1a. Države članice lahko, če je to upravičeno zaradi potrebe po izogibanju nepotrebnemu upravnemu bremenu, zlasti v primeru nepovratnih sredstev nizke vrednosti v smislu člena 185 Uredbe (EU) št. 1286/2012, odobrijo določeno kategorijo predlogov v okviru programov dela v skladu s členom 17, ne da bi navajale posamezne vložnike.“.

4. V členu 10(4) se doda naslednji tretji pododstavek:

„Ukrepi na področju zagotavljanja brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih se financirajo s finančno pomočjo v višini do 100 % upravičenih stroškov brez poseganja v načelo sofinanciranja.“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 283/2014

Uredba (EU) št. 283/2014 se spremeni:

1. V členu 2(2) se doda naslednja točka (h):

„(h) ,lokalna brezžična točka dostopa‘ pomeni opremo majhne moči, majhne velikosti in majhnega dosega, ki uporablja radijski spekter na neizključni podlagi, za katerega so pogoji razpoložljivosti in učinkovite uporabe v ta namen harmonizirani na ravni Unije, in ki uporabnikom omogoča brezžični dostop do elektronskega komunikacijskega omrežja.“.

2. V členu 4(1) se doda točka (c):

„(c) podpora zagotavljanju brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih.“.

3. Člen 5 se spremeni:

a)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Skupni proračunski znesek, dodeljen za finančne instrumente za širokopasovna omrežja, ne sme presegati minimalnega zneska, potrebnega za stroškovno učinkovito posredovanje, kar se ugotovi na podlagi predhodnih ocen iz člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1316/2013.

Ta znesek predstavlja do 15 % finančnih sredstev za telekomunikacijski sektor iz točke (b) člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1316/2013.“;

b)doda se naslednji odstavek:

„5a. Ukrep, ki prispeva k projektom skupnega interesa na področju zagotavljanja brezplačne lokalne spletne povezljivosti v lokalnih skupnostih, se podpira z:

(a) nepovratnimi sredstvi in/ali

(b) oblikami finančne pomoči, ki ne spadajo med finančne instrumente.“.

4. V členu 6 se doda naslednji odstavek 8a:

„8a. Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa na področju zagotavljanja brezplačne lokalne spletne povezljivosti v lokalnih skupnostih, izpolnjujejo pogoje iz oddelka 4 v Prilogi.“.

5. V členu 8(9) se doda naslednja točka (d):

„(d) števila povezav z lokalnimi brezžičnimi točkami dostopa, vzpostavljenimi v okviru ukrepov, s katerimi se izvaja oddelek 4 Priloge.“.

6. V Prilogi se vstavi naslednje:

„ODDELEK 4. BREZŽIČNA POVEZLJIVOST V LOKALNIH SKUPNOSTIH

Do finančne pomoči so upravičeni ukrepi, namenjeni zagotavljanju brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, tudi na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, ki imajo pomembno vlogo v javnem življenju lokalnih skupnosti.

Finančna pomoč je na voljo subjektom z javnim poslanstvom, kot so lokalni organi in izvajalci javnih storitev, ki nameravajo zagotavljati brezplačno lokalno brezžično povezljivost z namestitvijo lokalnih brezžičnih točk dostopa.

Projekti za zagotavljanje brezžične povezljivosti z brezplačno dostopnimi lokalnimi brezžičnimi točkami dostopa se lahko financirajo, če:

1)jih izvaja subjekt z javnim poslanstvom, ki lahko načrtuje in nadzoruje namestitev lokalnih brezžičnih točk dostopa na javnih mestih v zaprtih prostorih in na prostem;

2)izhajajo iz širokopasovne povezljivosti zelo visoke hitrosti, ki uporabnikom omogoča internetno izkušnjo visoke kakovosti in:

a.je brezplačna, lahko dostopna in uporablja najnovejšo opremo ter

b.podpira dostop do inovativnih digitalnih storitev, kot so storitve, ki se ponujajo preko infrastruktur za digitalne storitve;

3)uporabljajo skupno vizualno podobo, ki jo da na razpolago Komisija, in povezavo na povezana spletna orodja.

Niso zajeti projekti, s katerimi se podvajajo že obstoječe zasebne ali javne ponudbe s podobnimi značilnostmi, vključno s kakovostjo, na istem območju.

Razpoložljiva sredstva se geografsko uravnoteženo dodelijo projektom, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje glede na prejete predloge, praviloma pa po načelu ,kdor prej pride, prej melje‘.“

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

PRILOGA

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

Predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU)
št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Sistem upravljanja in nadzora

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 17  

1.3.Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 18 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Novi telekomunikacijski sveženj, ki ga bo Komisija sprejela 13. septembra 2016, bo zajemal sporočilo o evropski viziji internetne povezljivosti za državljane in podjetja ter zakonodajni predlog za pregled regulativnega okvira za telekomunikacije. V predlogih Komisije so predstavljene reforme, potrebne za nadaljnje spodbujanje uvedbe omrežij prihodnosti, v njih je tudi zagotovljeno, da nihče in nobena regija ni zapostavljena.

Ta predlog bo spodbuda in podpora subjektom z javnim poslanstvom, kot so lokalni javni organi, da bi nudili brezplačno brezžično povezljivost v središčih življenja v skupnosti (npr. v javnih zgradbah, zdravstvenih centrih, parkih ali na mestnih trgih in okrog njih).

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Z novim svežnjem bodo zagotovljene finančne spodbude za projekte namestitve brezžičnih točk dostopa in nudenje brezplačne povezljivosti v središčih življenja v skupnosti, ki jih bodo predlagali subjekti z javnim poslanstvom, kot so javni organi in izvajalci javnih storitev, na območju njihove pristojnosti ali na mestih opravljanja njihovih storitev (npr. javne uprave, knjižnice, zdravstveni centri in javna mesta na prostem).

Poleg spodbujanja povpraševanja po širokopasovni povezljivosti visoke hitrosti in širokega uvajanja na ravni skupnosti bo imela pobuda tudi več pozitivnih posrednih učinkov, ki segajo od boljšega dostopa do inovativnih digitalnih storitev in zgodnjih koristi gigabitne družbe, predvidene v novi strategiji, ki jo je sprejela Komisija.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Predlog je v obsegu ukrepov na področju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, kot je določeno v členu 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Hkrati bodo z zakonodajnim predlogom za nov zakonik o elektronskih komunikacijah, ki pomeni posodobitev sedanjega regulativnega okvira za storitve elektronske komunikacije, odpravljene predvsem pravne ovire za subjekte pri uvajanju in delitvi brezžičnega dostopa v Evropi, če bi lokalne skupnosti ali zasebni subjekti želeli uvesti brezžični dostop in ga nuditi svojim prebivalcem.

Eden od strateških ciljev za leto 2025 (sporočilo o povezljivosti za evropsko gigabitno družbo) je, da bi bili vsi glavni spodbujevalci družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev 19 ter podjetja z močno digitalno dejavnostjo, opremljeni z gigabitnimi povezavami. Pobuda za spodbujanje brezplačnega brezžičnega dostopa do glavnih središč javnega življenja, tudi mest na prostem, dostopnih širši javnosti, je torej konkreten primer programa za spodbujanje take povezljivosti z najnovejšimi digitalnimi infrastrukturami.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Pobuda temelji na bonih, zato bo izvedena na zelo učinkovit način in bo v IPE pritegnila nove kategorije predlagateljev projektov, praviloma lokalne organe. Izmenjavo izkušenj med lokalnimi organi in drugimi izvajalci javnih storitev bo spodbudila evropska mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave, ki bo ustanovljena z novim telekomunikacijskim svežnjem. Pobuda bo na splošno okrepila zavest o novih prednostnih nalogah Komisije za gigabitno družbo na vseh upravnih ravneh ter povečala prepoznavnost znamke, opaznost EU in zaupanje v njene zmožnosti zagotavljanja povezljivosti in dostopa do digitalnih storitev po vsej celini. Dostopovne točke bodo dobavljene enotno in bodo subjektom, ki jih zanima uvedba brezžičnega omrežja, zagotovile dobre prakse in bodo tako predstavljale inovativen model, ki naj bi ga bilo mogoče ponoviti povsod po Evropi.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Tovrstni projekti brezžičnega dostopa, ki jih spodbujajo lokalni organi, v zadnjih letih nastajajo na številnih lokalnih območjih povsod po Evropi. Ta program bo zato izhajal iz teh izkušenj in zagotovil večjo ponovljivost tega modela, saj bo njegov obseg razširil na celotno Evropo hkrati.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

S pobudo se bo dopolnilo uvajanje digitalnih omrežij, financiranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (predvsem Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja), ki prinašajo vmesno povezovalno omrežje in širokopasovna omrežja za dostop na območjih, kjer telekomunikacijski operaterji niso izrazili zanimanja za vlaganje. Zato bo pobuda ustvarila novo spodbudo za lokalne organe, da opremijo celotno ozemlje v svoji pristojnosti in ta javni prostor povežejo z zelo visokozmogljivimi vmesnimi povezovalnimi omrežji.

S pobudo se bo spodbudil tudi razvoj inovativnih digitalnih storitev in aplikacij iz lokalne proizvodnje, pogosto s strani malih in srednjih podjetij. Na primer muzej ali ustanova za kulturno dediščino na prostem lahko, izhajajoč iz digitalizacije lokalne vsebine in drugih zgodovinskih virov, razvije aplikacije „razširjene resničnosti“ za obogatitev izkušnje obiskovalcev. Enako velja za aplikacije e-turizma, ki koristijo lokalnim komercialnim in občinskim dejavnostim. Ta pobuda bo torej podkrepila politiko Evropske komisije za digitalno podjetništvo.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

xČasovno omejen(-a)predlog/pobuda  

–x    trajanje predloga/pobude od leta 2017 do leta 2020,

–x    finančne posledice med letoma 2017 in 2020.

◻ Časovno neomejen(-a)predlog/pobuda

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma XXX in XXX,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 20  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–x    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe;

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s preglednico o proračunskih podatkih upravne narave (drugi dokument v prilogi k tej oceni finančnih posledic) in prenesti na DECIDE za namene posvetovanj med službami.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebna proračunska sredstva za ta predlog se bodo v celoti financirala iz večletnega finančnega okvira 2014–2020. Kot je navedeno spodaj, je treba 70 milijonov prerazporediti v okviru načrtovanih zneskov za sklop telekomunikacijskih omrežij v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju 2017–2020, 50 milijonov pa bo financiranih z uporabo nerazporejene razlike.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

X

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–x    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–x    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene upravljanju ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

09 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

PRILOGA
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga/pobude:

1.ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2.STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3.METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

3.1.Človeški viri

3.2.Drugi upravni odhodki

1.Stroški predvidenih potrebnih človeških virov

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.    

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.Stroški drugih upravnih odhodkov

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

x    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

09 je zadevno področje ali naslov.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

3.Metode izračuna za oceno stroškov

3.1. Človeški viri

Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

3.2.Drugi upravni odhodki

Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,

zlasti z njo povezane predpostavke (npr. število letnih sestankov, povprečni stroški itn.)

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016) 587).

(2) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (COM(2016) 590).

(3) Uredbi (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010, (UL L 348, 20.12.2013, str. 129), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(5) Kot je opredeljen v členu 185 Uredbe (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1), kot je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2462 z dne 30. oktobra 2015 (UL L 342, 29.12.2015, str. 7).

(6) Dodatna finančna pomoč s strani držav članic bi morala običajno veljati kot pomoč de minimis, kot je opredeljena v členu 3 Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1). Če tako financiranje s strani države članice ne izpolnjuje zahtev za obravnavo kot pomoč de minimis, se člena 107 in 108 PDEU uporabljata za dodatno financiranje.

(7) Cilj geografsko uravnotežene porazdelitve finančne pomoči Unije je treba doseči v mejah dejansko prejetih predlogov, pri čemer je treba v celoti zagotoviti skladnost z načeli za posebne finančne oblike pomoči, kot so opredeljena v finančni uredbi.

(8) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/broadband-competence-offices .

(9) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/full-synopsis-report-public-consultation-evaluation-and-review-regulatory-framework-electronic.

(10) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016) 597).

(11) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(12) UL C , , str..

(13) UL C , , str..

(14) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016) 587).

(15) Uredba (EU) št. 1316/20136 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(16) Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(17) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(18) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(19) Med njimi so npr. osnovne in srednje šole, železniške postaje, pristanišča in letališča, zgradbe lokalnih organov, univerze, raziskovalni centri, ambulante, bolnišnice in stadioni.

(20) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(21) Ta znesek bo povrnjen iz IPE DSI (09.0303) za H2020 v obdobju 2019–2020.

(22) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(24) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(25) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(26) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(27) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(28) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(29) Navedite vrsto odbora in skupino, v katero spada.

(30) IKT: Informacijske in komunikacijske tehnologije: Posvetovati se je treba z DIGIT.