EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 22.11.2016

COM(2016) 733 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij

{SWD(2016) 373 final}

SPOROČILO KOMISIJE

Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij

1.    Uvod

Hitro rastoča podjetja ustvarijo v primerjavi z drugimi podjetji veliko več delovnih mest 1 . Zagonska podjetja, ki zrastejo v večja podjetja, predstavljajo velik del teh podjetij. Tako povečujejo inovativnost in konkurenčnost EU, s čimer krepijo gospodarstvo. Takšne „razširitve“ lahko zagotovijo tudi socialne koristi, vključno z nudenjem prožnejših in sodobnejših oblik dela.

V strategiji enotnega trga je Komisija napovedala, da bo preučila, kako bi lahko enotni trg postal učinkovitejši za zagonska in razširitvena podjetja. Izboljšanje ekosistema za zagonska in razširitvena podjetja v Evropi bo imelo neposreden koristen učinek na delovna mesta in rast v EU.

Zagonska podjetja, pogosto tehnološko podprta 2 , na splošno združujejo hitro rast, visoko odvisnost od inovativnosti izdelkov, postopkov in financiranja, pri čemer veliko pozornost namenjajo novemu tehnološkemu razvoju in intenzivni uporabi inovativnih poslovnih modelov ter pogosto platformam za sodelovanje.

Več držav članic je že uveljavilo pobude za ustvarjanje okolja, ki bi spodbujalo inovativnost in podjetništvo, ali pa preučujejo pobude za ustvarjanje takega okolja. Posledično glede ustanavljanja novih podjetij ni velike razlike med EU in ZDA 3 . To je še zlasti opazno v tehničnem sektorju, kjer podjetja v EU postajajo vodilna v svetu v določenih sektorjih srednje/visoke tehnologije (npr. inženiring, avtomobilska industrija).

Številne pobude EU prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti: Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) 4 , njegovo širjenje in krepitev, pa tudi strategija enotnega trga 5 , enotni digitalni trg 6 in unija kapitalskih trgov 7 so prav tako zagotovili okvir za nadaljnje izboljšave. Poleg tega pa tudi večje osredotočanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) na inovacije in podporo MSP vključuje podporo tveganemu kapitalu za 140 000 zagonskih in razširitvenih podjetij 8 . Sporazumi o EFSI zadevajo že 377 000 MSP, vključno z zagonskimi podjetji.

A namesto da bi evropska zagonska podjetja uspevala in se širila v Evropi in prek njenih meja, jih vse premalo preživi kritično fazo 2–3 let, še manj pa jih preraste v večja podjetja 9 . 

Čeprav je vzrokov za to situacijo več, pa ocenjujejo, da bi bilo v Evropi mogoče v naslednjih 20 letih ustvariti do 1 milijona novih delovnih mest in povečati BDP za do 2 000 milijard EUR, če bi delež razširjenih podjetij uskladili s tem deležem v ZDA 10 . Zaradi pozitivne povezave med velikostjo podjetja in njegovo produktivnostjo bi s tem izboljšali rast produktivnosti v Evropi 11 12 . Poleg tega bi lahko prepoznavanje načinov za podporo zagonskim podjetjem pri razširitvi koristilo tudi tradicionalnim podjetjem s podporo njihovemu delovanju in rasti na enotnem trgu.

Ugotovitve letošnjega javnega posvetovanja s Komisijo so potrdile to stanje. Ključne ugotovitve 13 so bile:

zagonska podjetja, ki se želijo širiti, se še vedno soočajo s prevelikim številom regulativnih in upravnih ovir, še posebej pri čezmejnem poslovanju;

tako za zagonska podjetja kot za razširitvena podjetja obstaja premalo priložnosti, da si poiščejo potencialne partnerje s področja financ, poslovanja in lokalnih organov ter se povežejo z njimi;

dostop do financiranja je ena izmed največjih ovir za razširitev.

Na kratko: še vedno preveč razdrobljen enotni trg 14 lahko omejuje potencial rasti še zlasti zagonskih in razširitvenih podjetij. Zdi se, da jih regulativne in upravne ovire pogosto odvračajo od inovacij, povečevanja vrednosti njihovega nematerialnega premoženja in razširitve na ravni EU. Podjetja se lahko odločijo za poslovanje v državah, ki niso v sodni pristojnosti EU in imajo večji potencial rasti, kar lahko povzroči izgubo delovnih mest v EU.

Evropski javni organi, zagonska podjetja in njihovi poslovni partnerji morajo delovati složno in tako preprečiti, da bi bila dragocena prizadevanja zagonskih podjetij zaman. Nujno je potrebno partnerstvo z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in še zlasti s samimi zagonskimi podjetji. To vključuje organe, ki spodbujajo pogoje za zagotavljanje razširitve zagonskih podjetij. V zameno lahko ta zagonska podjetja ustvarijo delovna mesta, konkurirajo na trgu in delujejo na družbeno odgovoren način. Nedavni manifest Scale-up Europe 15 kaže, da so zagonska podjetja pripravljena na sodelovanje. Komisija pozdravlja to pobudo akterjev s tega področja, priporočila pobude pa so upoštevana v mnenju Komisije o teh vprašanjih.

Pobuda obravnava tri vprašanja: ovire, pomanjkanje partnerjev in priložnosti in težave v zvezi s financiranjem. Pobuda temelji na:

usklajenem pristopu vseh politik EU, ki temelji na obstoječih ali razvijajočih se ukrepih, vključno s sektorskimi pristopi, kot npr. v vesoljskem sektorju,

omejenem in ciljno usmerjenem nizu praktičnih ukrepov in predvsem na

partnerstvu.

2.    Odprava ovir

Mnoga inovativna mlada podjetja se bojijo, da bodo, če bodo preveč zrasla, kaznovana z bolj obremenjujočimi predpisi, tudi če se ne odločijo za čezmejno širitev. Številne obstoječe pobude s ciljem zmanjševanja ovir za čezmejne dejavnosti niso omejene na zagonska podjetja, vendar imajo lahko še zlasti pozitiven vpliv prav na slednja, npr. prizadevanja na področju sodelovalnega gospodarstva 16 , obstoječe pobude za nadaljnje izboljšanje zagotavljanja storitev na enotnem trgu in v e-upravi ali pa prednostne naloge za standardizacijo IKT 17 .

Prvič, prepoznavanje in izpolnjevanje regulativnih in upravnih predpisov in formalnosti sta lahko zamudna, saj so informacije o nacionalnih predpisih in predpisih EU pogosto razpršene in jih je težko predelati. Razumevanje vsega davčnega prava, prava gospodarskih družb, delovnega prava in drugih zahtev predstavlja pravi izziv, še zlasti za zagonsko podjetje z omejenimi viri ali omejenim strokovnim znanjem. Posvetovanje je razkrilo, da zagonska podjetja tudi po tem, ko razumejo in izpolnjujejo vse zadevne zahteve, menijo, da so te preveč obremenjujoče. Za skoraj 40 % anketirancev se je razširitev izkazala za težjo, kot so pričakovali.

Za zagonska podjetja, še posebej za digitalna, se je zaposlovanje delavcev v drugih državah EU izkazalo za težavno (saj se davčni predpisi in predpisi o zaposlovanju razlikujejo). Ustanovitev podružnice je pogosto preveč obremenjujoča in ne ustreza njihovim potrebam (npr. po zaposlitvi ene same osebe).

Zato morajo javni organi na vseh ravneh – lokalni, regionalni, nacionalni in evropski – ukrepati v smislu odprave nepotrebnih ovir in obremenitev ter pomagati podjetjem pri soočanju z neizogibnimi ovirami.

Komisija je že ukrepala in napovedala nadaljnje ukrepe na mnogih izmed teh področij 18 . V letu 2017 namerava Komisija predstaviti pobude za enoten digitalni portal, ki bo omogočal enostaven spletni dostop do informacij enotnega trga, e-postopkov, pomoči, svetovanja in storitev odpravljanja težav za državljane in za podjetja, pa tudi možnosti za izpolnjevanje čezmejnih postopkov prek spleta 19 .

Nacionalni organi v strokovni skupini držav članic iščejo rešitve za zagonska podjetja v splošnem regulativnem okviru, ki ga podpira mehanizem za podporo politikam programa Obzorje 2020, ki omogoča posameznim državam članicam, da poiščejo priporočila za izboljšanje okvira poslovanja za ta podjetja. Za zagotovitev, da imajo Komisija in države članice podrobne informacije in evidence o zagonskih in razširitvenih podjetjih, bo Komisija v okviru obnovljenega Evropskega observatorija grozdov in industrijskih sprememb 20 prvič sistematično zbirala informacije o zagonskih in razširitvenih podjetjih, opravila podrobno analizo in zagotovila povratne informacije ter dokaze državam članicam za pomoč pri oblikovanju politik in poenostavitvi orodij za njihovo izvajanje. 

Drugič, zagonska podjetja so zaskrbljena zlasti glede davkov in obremenitev, saj morajo izpolnjevati zahteve 28 različnih davčnih ureditev: 58 % anketirancev iz posvetovanja Komisije je poročalo o visokih stroških spoštovanja davčnih predpisov. Mala in srednje velika podjetja (MSP) namenijo približno 30 % z davki povezanih izdatkov za stroške skladnosti s predpisi ter celo več, če se razširijo čez mejo 21 . Obravnavanje tega vprašanja bi povzročilo vidno spremembo in bi lahko pomagalo zagonskim podjetjem pri njihovi rasti.

Kot je Komisija napovedala že v svojem akcijskem načrtu, sprejetem 6. aprila 2016, namerava posodobiti in poenostaviti sistem davka na dodano vrednost (DDV), ki velja za čezmejno trgovanje v EU, z vzpostavitvijo enotnega območja DDV 22 . Komisija bo v naslednjih mesecih pripravila celovit sveženj za zmanjšanje zapletenosti in razdrobljenosti sistema EU DDV in na ta način ustvarila okolje, ki bo spodbujalo rast podjetij in bo naklonjeno čezmejni trgovini. V naslednjih tednih bo Komisija predlagala poenostavitev mini sistema „vse na enem mestu“ (MOSS) in njegovo razširitev na čezmejno dobavo blaga in drugih storitev med podjetji in potrošniki. V letu 2017 bo Komisija predlagala ciljno usmerjen paket poenostavitve DDV za SMP, vključno z zagonskimi podjetji. Predlagala bo tudi dokončni sistem DDV za čezmejno trgovino v EU, ki bo dodatno zmanjšal breme za zagonska in razširitvena podjetja.

Tudi nedavno sprejeti predlogi za ponovno uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) vsebujejo spodbude za rast podjetij in za njihovo čezmejno širitev v okviru enotnega trga. Za inovativna zagonska in razširitvena podjetja, ki bi se odločila za CCCTB, to vključuje superodbitek za raziskave in razvoj ter nadomestilo za zagotovitev, da sta financiranje kapitala in financiranje dolga z vidika davka obravnavana enakopravno 23 .

Tretjič, pošteni nosilci tveganja so vse prepogosto podvrženi neučinkovitim in izjemno dolgim postopkom v primeru nesolventnosti. Poleg tega uspešna podjetja nimajo možnosti za prestrukturiranje. Videti je, da za „drugo priložnost“ za poštene prezadolžene podjetnike ni posluha, čeprav je neuspeh pogosto del poti uspešnega podjetnika. Strah pred neuspehom in kaznovanjem za ta neuspeh lahko odvrača naložbe v razširitev podjetij.

V zvezi s pravom gospodarskih družb in insolvenčnim pravom je Komisija danes sprejela zakonodajni instrument, ki bo (i) jamčil pravočasen opozorilni mehanizem in razpoložljivost okvirov za prestrukturiranje v državah članicah za namen ponovne vzpostavitve finančne sposobnosti ter preprečitev nesolventnosti, še zlasti za MSP, (ii) omogočil režim druge priložnosti za posamezne poštene prezadolžene podjetnike z odpisom njihovih dolgov in (iii) povečal učinkovitost postopkov prestrukturiranja, nesolventnosti in odpisa dolgov. Komisija namerava v letu 2017 predstaviti tudi pobudo s področja prava gospodarskih družb, ki bi spodbujala uporabo digitalnih tehnologij v celotnem življenjskem ciklu podjetij, še zlasti v povezavi z njihovo registracijo in z izpolnjevanjem dokumentacije in informacij o podjetju ter o čezmejnih združitvah in delitvah, vključno s posodabljanjem predpisov o čezmejnih združitvah in njihovim dopolnjevanjem s predpisi o čezmejnih delitvah. Kot je bilo napovedano na enotnem digitalnem trgu in v akcijskem načrtu za e-upravo bo leta 2016 s sodelovanjem držav članic izveden pilotni projekt velikega obsega o uveljavitvi načela enkratnega opravljanja vseh formalnosti za podjetja, ki poslujejo čezmejno, na področju med podjetjem in vlado 24 .

Četrtič, kar zadeva delovno pravo, bo Komisija nadaljevala s spodbujanjem skladnosti in upoštevanja pravic delavcev s strani zagonskega podjetja, vključno v povezavi s skladnostjo s predpisi EU o delovnem času ter o zdravju in varnosti pri delu.

Poleg tega bo EU nadaljevala z uporabo trgovinske politike za odpiranje priložnosti za zagonska podjetja in za nadgrajena podjetja na tujih trgih, še zlasti s trgovinskimi sporazumi in ustreznimi ukrepi za zagotavljanje predvidljivih in jasnih pravil trgovanja.

3. Ustvarjanje novih priložnosti

EU in države članice bi lahko nadalje poenostavile obstoj zagonskih podjetij, tako da bi jih podprle na naslednjih področjih:

povezovanje s pravimi partnerji (npr. vlagatelji, poslovnimi partnerji, univerzami, raziskovalnimi centri);

dostopanje do komercialnih priložnosti (še posebej do javnih naročil);

zaposlovanje delavcev s pravimi spretnostmi, tudi zunaj EU.

3.1    Partnerstva, industrijski grozdi in ekosistemi

V zadnjih letih so Komisija in države članice EU podprle oblikovanje „skupnosti“ za pomoč zagonskim podjetjem pri povezovanju s potencialnimi partnerji (npr. z vlagatelji, poslovnimi partnerji, univerzami, raziskovalnimi centri) prek organiziranih dogodkov, platform, podjetniških grozdov, mreženja in podpornih lokalnih/regionalnih „ekosistemov“ 25 .

Na ravni EU je pobuda Startup Europe postala priznana znamka za ustvarjanje povezav med ekosistemi 26 , saj se osredotoča na povezovanje ljudi, lokalnih ekosistemov, mednarodne dosegljivosti in zagotavljanje informacij za zagonska podjetja s storitvijo „vse na enem mestu“. Čeprav je bila dosežena določena raven napredka, bodo dejavnosti še dodatno utrjene, zlasti navezovanje stikov med vlagatelji, podjetji in podjetniki, pa tudi mreženje med regionalnimi nosilci odločanja.

Poleg tega je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) vzpostavil številne skupnosti znanja in inovacij na tematskih področjih IKT, energije, podnebnih sprememb, zdravja in surovin s 25-odstotnim javnim financiranjem, preostanek pa so krile zasebne naložbe. EIT pomaga pri številnih izzivih: podjetniške spretnosti, mentorstvo in pospeševalci zagonskih podjetij.

EU je vzpostavila tudi tematske platforme za pametno specializacijo 27 , ki povezujejo regije in podjetja in podpirajo naložbe evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za razširitev podjetij, ki jih spodbujajo regionalne mreže in evropska strateška partnerstva grozdov. Skupaj s ciljno usmerjeno podporo, ki jo prejemajo 28 , bodo ti projekti pomagali ustvariti priložnosti za razširitev podjetij. Komisija bo države članice spodbujala k sodelovanju pri teh tematskih platformah za pametno specializacijo in pri uporabi mehanizma za podporo politikam v okviru programa Obzorje 2020.

Kljub tem pobudam pa je javno posvetovanje pokazalo, da bi zagonskim in razširitvenim podjetjem koristila bolj usklajena podpora:

kritična masa učinkovito medsebojno povezanih podjetniških grozdov in ekosistemov po vsej EU,

boljša uporaba pospeševalnikov in inkubatorjev;

vseevropska platforma za povezavo zagonskih podjetij s potencialnimi partnerji (vzporedno z že obstoječimi javnimi in zasebnimi platformami).

3.2    Priložnosti javnih naročil

Pogodbe o javnih naročilih lahko podpirajo dejavnosti razširitve podjetij, vendar pa so MSP še vedno preslabo zastopana, 29 še posebej za t.i. „zgornji prag“ javnih naročil 30 . 

Trg javnih naročil, vreden 2 bilijona EUR, predstavlja velik potencial za rast zagonskih/razširitvenih podjetij. Danes ta potencial še ni dovolj izkoriščen. Glede na svoj pomen v gospodarstvu zagonska/razširitevena podjetja ne prejemajo sorazmernega deleža javnih naročil 31 . Nujno so potrebni boljša podpora naročnikom pri izkoriščanju priložnosti trga in posodobljena orodja naročanja, ki bodo izboljšali uvajanje inovativnih zagonskih/razširitvenih podjetij. Predhodna posvetovanja s trgom in partnerstva za inovacije so lahko še posebno pomembni načini za predstavitev inovativnih izdelkov zagonskih/razširitvenih podjetij javnim kupcem. Zagonska/razširitvena podjetja bodo na ta način lažje dosegla uspeh na področju javnih naročil. Vzpostavitev e-naročil je v povezavi s tem bistvenega pomena.

Dobro zasnovano javno naročanje na področju inovacij je že pripomoglo k uvajanju nepreizkušenih zamisli na trg ter s tem ustvarilo priložnosti za čezmejno rast.

V prvem programu javnega naročanja inovacij FP7 so MSP pridobila 2,5-krat več pogodb kot na standardne načine (73 % v primerjavi z 29 %), 15-krat več pogodb pa je bilo dodeljenih čezmejno v primerjavi s povprečjem v javnem naročanju v Evropi (29 % v primerjavi z 2 %) 32 .

V letu 2014 je EU sprejela nov okvir javnega naročanja, ki zagotavlja zagonskim podjetjem priložnosti za dostop do javnih naročil. Kljub temu pa se zdi, da se nacionalni ali regionalni/lokalni izvajalci razpisov teh priložnosti ne zavedajo dovolj.

3.3    Spretnosti

Rastoča podjetja morajo zaposliti delavce s pravimi spretnostmi, še zlasti s tehničnimi, finančnimi in digitalnimi spretnostmi. Za razširitev podjetja so prav tako ključnega pomena podjetniška miselnost ter spretnosti vodenja in upravljanja.

Komisija si na podlagi „novega programa znanj in spretnosti za Evropo“ (junij 2016), prizadeva izboljšati kakovost spretnosti in njihov pomen za trg delovnih mest.

Te izzive bodo obravnavale tri pobude:

Prihajajoča pobuda „koalicija za digitalno pismenost in delovna mesta“ podpira sodelovanje med izobraževanjem, zaposlovanjem in industrijo.

„Okvir za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti“ izboljšuje podatkovne zbirke o spretnostih in obravnava pomanjkanje strokovnega znanja.

Prihajajoča pobuda „orodje za velepodatke“ o podatkovnih zbirkah o spretnostih ter za napovedi kot del „evropske panorame spretnosti“.

Komisija je vzpostavila tudi dva okvira za izboljšanje poučevanja in ocenjevanja spretnosti:

okvir evropskega podjetništva (EntrComp),

okvir digitalne pismenosti (DigComp).

Pri spodbujanju teh okvirov na nacionalni ravni bo Komisija sodelovala z državami članicami. Obenem bo EIT nadaljeval in okrepil svoja prizadevanja na področju usposabljanja študentov magistrskega študija za združene tehnične in podjetniške spretnosti.

Komisija spodbuja tudi strokovnost na področju IKT – evropski okvir e-pismenosti za 35 strokovnjake na področju IKT je zdaj standard. Pomembno gonilo njihovega uspeha pa je navsezadnje tudi sposobnost pritegniti najbolj nadarjene osebe, tudi zunaj EU. Junija 2016 je Komisija predlagala spremembo modre karte EU, da bi učinkoviteje privabila tuje visokokvalificirane delavce 36 . Ker nadarjene osebe iz tujine lahko znatno prispevajo tudi k ustanavljanju zagonskih podjetij, je treba v EU storiti več, da bi jih privabili in podprli.

3.4    Izboljševanje priložnosti za inovacije za zagonska in razširitvena podjetja v EU

Komisija je zagotovila večjo podporo MSP z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020 bodisi kot partnerji v skupnih projektih z raziskovalnimi organizacijami in drugimi podjetji ali pa kot posameznimi upravičenci. Prav tako je okrepila podporo za inovacije, med drugim z več predstavitvenimi projekti, olajšanjem dostopa do opreme za eksperimentiranje in pilotne projekte, ukrepi za javna naročila s področja inovacij in okrepljenimi finančnimi instrumenti. Posledično se je udeležba MSP povečala in je trenutno nad ciljno ravnjo 20 %.

Novi instrument za MSP je že podprl inovacijske projekte v 1 924 37 MSP. Vendar pa dokazi in mnenja deležnikov 38 kažejo, da je program Obzorje 2020 učinkovitejši pri podpiranju obstoječih tehnologij in podjetij, kot pa zagonskih podjetij, ki uvajajo inovacije na nove trge ali pa so na presečišču med digitalnimi in fizičnimi tehnologijami. Trenutno podporo vidijo kot prezapleteno, neprožno in prepočasno za njihove potrebe.

Glede na navedeno namerava Komisija uvesti spremembe v programu Obzorje 2020 za obdobje (2018–2020). Te vključujejo:

sprejem pristopa v celoti „od spodaj navzgor“, tako da bodo inovacijski projekti, ki bodo prisotni v več sektorjih/tehnologijah, upravičeni do podpore,

poenostavitev dostopa do finančne in tehnične podpore za zagonska podjetja,

ciljne dejavnosti za ustvarjanje trga, prebojnih inovacij s potencialom za razširitev.

Na temelju tega in na podlagi rezultatov vmesnega ocenjevanja programa Obzorje 2020 bo Evropska komisija razmislila o oblikovanju Evropskega sveta za inovacije 39 za prihodnje programe, ki bodo prispevali k ustvarjanju prebojnih inovacij, ki lahko izkoristijo in ustvarijo nove trge.

Poleg upoštevanja posebnih potreb MSP, npr. podprtega in olajšanega dostopa do opreme za eksperimentiranje in pilotne projekte, in v sodelovanju z regijami na področju inovacijskih središč pobuda Inovacijski radar omogoča lažjo in zgodnjo prepoznavanje inovacij, financiranih iz programa Obzorje 2020, ki imajo tržni potencial, ter prepoznavanje ekip za njimi (npr. MSP, zagonska podjetja, odcepljena (spin-off) podjetja, univerze).

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je vzpostavil vseevropske pospeševalnike za inovacijska podjetja. Poleg tega bo EIT preučil vzpostavljanje programov za naložbe neposredno v razširitev obstoječih inovacijskih podjetij s privabljanjem dodatnih naložb iz javnih virov in virov zasebnega sektorja ter obstoječih instrumentov.

Prav tako je za zagonska in razširitvena podjetja (in MSP v širšem smislu), ki si to želijo, prezapleteno zaščititi in ovrednotiti pravice intelektualne lastnine (IPR) zaradi pomanjkanja natančnih informacij in strokovnega znanja o strateški uporabi pravic intelektualne lastnine kot nosilcev naložb/rasti; relativno visoki sistemski stroški; težave pri ocenitvi pravic intelektualne lastnine  40 in visoki stroški izvrševanja ukrepov.

Le 9 % malih podjetij v EU uporablja registrirano intelektualno lastnino in še celo manj jih uporablja pravice intelektualne lastnine z veljavnostjo v celotni EU (3 % jih registrira blagovne znamke v EU) 41 . To jim pogosto preprečuje koriščenje velikih potencialnih koristi njihovih inovacijskih prizadevanj. MSP, ki aktivno uporabljajo intelektualno lastnino, ustvarijo v primerjavi s konkurenti za 32 % višji prihodek na zaposlenega, zaradi česar jim lahko ponudijo bolj privlačno plačo in svojo delovno silo hitreje povečujejo. Intelektualna lastnina je torej ključ za postopek razširitve malih inovacijskih podjetij.

Inovatorji in zlasti zagonska podjetja se pogosto soočajo tudi z regulativnimi ovirami ali negotovostmi pri uvedbi njihovih inovacij na trg. Komisija je kot del agende za boljše pravno urejanje upoštevala potencialni vpliv inovacij na trenutno in novo pravno ureditev 42 v skladu z načelom inovativnosti 43 , kot je zahteval Svet.

3.5    Socialno gospodarstvo in socialna podjetja

Na globalni ravni se pojavlja vse večji interes za socialne inovacije kot sredstvo za trajnostno rast; npr. pravična trgovina, učenje na daljavo, prenos denarja z mobilnim telefonom, integracija migrantov in bivališča brez emisij ogljikovega dioksida.

Socialna zagonska podjetja 47 imajo zato velik potencial za inovacije in pozitiven vpliv na gospodarstvo in družbo na splošno 48 . Njihov poslovi model – združevanje ekonomske učinkovitosti s cilji, osredotočenimi na družbo 49 – se je izkazal za zelo stabilnega 50 .

Za taka podjetja so možnosti za uspeh dobre na račun vse večjega povpraševanja po socialnih inovacijah in vzpona novih tehnologij ter skupnih platform. Poleg tega imajo mnoga med njimi potencial za širitev preizkušenih poslovnih modelov, ki jih je mogoče ponoviti na drugih območjih. Kljub temu pa si ta podjetja še vedno težko zagotovijo financiranje in podporo, zlasti zaradi naslednjih dejavnikov:

pomanjkanje prepoznavanja in razumevanja njihovega gospodarskega potenciala,

nezadosten izkoristek sodobnih tehnologij. 

Poleg tega je Komisija skupaj z evropskim investicijskim skladom začela izvajati nove finančne instrumente z namenom spodbujanja posojil socialnim podjetjem ter nove kapitalske instrumente s socialnimi vplivi v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe.

4. Dostop do financiranja

Odstranitev in poenostavitev predpisov in povečanje priložnosti za navezovanje stikov, sklepanje javnih naročil in učinkovito zaposlovanje bodo zagonskim podjetjem pomagali pri razširitvi in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest. Dostop do financiranja je ključna ovira, ki jo je treba obravnavati.

Čeprav težave, s katerimi se soočajo podjetja v EU v zagonski fazi, niso večje od težav, s katerimi se taka podjetja soočajo v ZDA, pa akademski dokazi in rezultati javnega posvetovanja potrjujejo, da so se v razširitveni fazi pokazale znatne razlike. Do tega deloma prihaja zaradi vsote razpoložljivih sredstev za naložbe tveganega kapitala: ocenjuje se, da je bilo leta 2014 v EU na voljo le približno 5 milijard EUR v primerjavi z več kot 26 milijardami EUR v ZDA 53 .

Poleg tega so evropski skladi tveganega kapitala v povprečju manjši 54 in ne morejo v zadostni meri pomagati podjetjem pri njihovi rasti od zagonskih podjetij do podjetij s srednjo veliko tržno kapitalizacijo ter do globalnih akterjev. V obdobju 2007–2012 je povprečna velikost evropskih skladov tveganega kapitala (ob dokončnem zaključku obdobja ponudbe) znašala 61 milijonov EUR, 50 % skladov pa je bilo manjših od 27 milijonov EUR; povprečni sklad tveganega kapitala ZDA je v letu 2014 obsegal 135 milijonov USD 55 . To predstavlja še posebej veliko težavo za zagonska podjetja, saj financiranje sčasoma presahne.

Ključnega pomena za vlagatelje je možnost izbire med različnimi izhodnimi strategijami. Vedeti morajo, da bodo lahko prevzeli svoje naložbe, bodisi prek prve javne ponudbe, prodaje deleža drugemu podjetju, prodaje tveganemu kapitalu v poznejši fazi ali zasebnemu delniškemu skladu ali prek preprodaje ustanovitelju (ustanoviteljem) podjetja. Trenutno pomanjkanje informacij o možnostih financiranja pa vodi v negotovost in manjše vlaganje. Prav tako velja, da je v primeru financiranja v poznejši fazi toliko bolj verjetno, da bodo investirali vlagatelji iz prvega in drugega kroga.

Glede dostopa do javnega financiranja je 85 % anketirancev iz javnega posvetovanja pozvalo k večji skladnosti in preglednosti pobud financiranja in boljši ciljni usmerjenosti na podjetja, ki bi lahko bila vodilna podjetja jutrišnjega dne.

Komisija obravnava ta vprašanja v okviru več politik. V vmesnem pregledu proračuna je predlagala povečanje proračuna za EFSI 56 in COSME (program za konkurenčnost podjetij in MSP), okrepitev obstoječih finančnih instrumentov in mobilizacijo dodatnega financiranja za MSP v zagonski in razširitveni fazi.

Od leta 2010 dalje sta Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter njegov predhodnik omogočila za 1 milijardo EUR mikrokreditov za ustavljanje ali razvijanje malih podjetij, s čimer sta omogočila podporo več kot 100 000 mikropodjetnikom po vsej Evropi.

V pomoč bo tudi unija kapitalskih trgov, vzpostavljena leta 2015. Komisija pripravlja celovit sveženj ukrepov za podporo financiranja tveganega in rizičnega kapitala v EU. V povezavi s strategijo enotnega trga Komisija predlaga vzpostavitev vseevropskega sklada tveganega kapitala skladov, s čimer bi rešila težave majhnosti in razdrobljenosti evropskih skladov tveganega kapitala, privabila več zasebnega kapitala nazaj v tvegani kapital, omogočila več MSP financiranje za daljša časovna obdobja ter povečala raznolikost financiranja za zagonska podjetja, inovacijska podjetja in podjetja, ki ne kotirajo na borzi 57 . Poleg tega je julija 2016 Komisija sprejela predlog za spremembo predpisov evropskih skladov tveganega kapitala (EuVECA) in, kot je navedeno zgoraj, evropskih skladov za socialno podjetništvo (EuSEF) z namenom spodbujanja nadaljnjega čezmejnega financiranja MSP. V smislu dopolnjevanja vseevropskega sklada tveganega kapitala skladov in EFSI bo Komisija preučila potencialno dodano vrednost spodbud za tvegani kapital na primer s shemami, ki omogočajo koristi za investicijske sklade v zasebni lasti in za vodene investicijske sklade na račun javnega poroštva ob financiranju naraščajočega dolga z namenom vlaganja v lastniški kapital in dolg v zagonskih in razširitvenih podjetjih.

Komisija bo prav tako nadaljevala s spremljanjem davčnih shem/spodbud za naložbe v zagonska/razširitvena podjetja in bo na podlagi uspešnih pristopov, ki so jih uvedle države članice, ter rezultatov potekajoče študije o učinkovitosti davčnih spodbud za tvegani kapital in poslovne angele z namenom privabljanja bolj potrpežljivega kapitala preučila dodatne načine za podporo oblikovanja politik držav članic.

Za krepitev izhodnih strategij za zgodnje vlagatelje v zagonska in razširitvena podjetja ter kot dopolnitev prihajajočemu pilotnemu projektu za vseevropsko platformo za navezovanje stikov ter pobudi Start-up Europe bo Komisija v obdobju 2017–2018 spremljala oblikovanje zagonskih trgov MSP, nove kategorije večstranskih sistemov trgovanja, ki bodo z direktivo o trgih finančnih instrumentov II (MiFID II) dobili pravno obliko 58 . Tako bodo srednje velika podjetja lažje zbrala kapital in delila dobre prakse. Komisija bo prepoznala tržno usmerjene pobude in javne pobude, ki spodbujajo sprejem delnic MSP v trgovanje in preučila uporabne rešitve za zakonodajna vprašanja in neuspehe na trgu.

5. Zaključek

Kljub mnogim mladim in inovativnim podjetnikom Evropa še ne izkorišča v celoti potenciala svoje podjetniške kapacitete in talentov.

Čeprav so bili sprejeti ukrepi na nacionalni ravni in na ravni EU za spodbujanje oblikovanja zagonskih podjetij, je treba narediti še več.

Zagon in širitev podjetij v Evropi se morata poenostaviti. Cilj je, da Evropa postane prva izbira za ambiciozne podjetnike, ki želijo vzpostaviti in povečevati svoje prebojne poslovne ideje v okviru uspešnih podjetij v dobro delujočih ekosistemih. Na ta način bodo ustvarjali nova delovna mesta, spodbujali socialno odgovornost, nekatera od teh podjetij pa bodo postala vodilna v svetu.

Pričujoče Sporočilo predlaga usklajen pristop v vseh politikah EU, ki bo zagotovljen z nizom pragmatičnih ukrepov. Za učinkovito in uspešno izvedbo bo potrebno tudi partnersko delo med vsemi ravnmi uprave, v državah članicah, regijah in mestih ter med vsemi deležniki – vključno s samimi zagonskimi in razširitvenimi podjetji. 

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, da sprejmeta to Sporočilo in se aktivno vključita v njegovo izvajanje v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki.

(1)

Kot ugotavljata Henrekson in Johansson (2010) 4 % podjetij ustvari 70 % novih delovnih mest. Glej tudi: http://www.kauffman.org/blogs/policy-dialogue/2015/august/deconstructing-job-creation-from-startups

(2)

Povezljivost; 5G in širokopasovna povezava itd.

(3)

Čeprav obstajajo razlike med državami članicami EU. OECD (2015), Entrepreneurship at a glance.

(4)

https://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/funding/efsi_en

(5)

 http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015DC0550&from=EN

(6)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1447773803386&uri=CELEX%3A52015DC0192

(7)

 http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52015DC0468

(8)

Glej https://cohesiondata.ec.europa.eu/themes/3 .

(9)

 Odstotek podjetij, ki zrastejo za manj kot 5 % ali pa sploh ne rastejo, v Evropi presega 45 %, v primerjavi s 37 % v ZDA (Bravo-Biosca, 2011, A look at business growth and contraction in Europe).

(10)

Poročilo danskega odposlanca za MSP, 2016, Scale-up Companies– is a new policy agenda needed?  http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetailDoc&id=26381&no=1

(11)

Glej Eurostat (marec 2016), Statistics Explained: Entrepreneurship — Statistical indicators: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Entrepreneurship_-_statistical_indicators#Small.2C_medium_and_large_enterprises .

(12)

Produktivnost v podjetjih z več kot 1 000 zaposlenimi je bistveno višja kot v drugih podjetjih. Danski organ za podjetništvo.

(13)

  http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=8723

(14)

Vključitev enotnega digitalnega trga.

(15)

Scale Up Europe: A Manifesto for change and empowerment in the digital age, 2016.

(16)

  http://ec.europa.eu/growth/single-market/strategy/collaborative-economy_en

(17)

  http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=8852

(18)

Evropska komisija nenehno ureja korpus evropske zakonodaje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), katerega namen je zagotavljati, da zakonodaja EU ustreza svojemu namenu in omogoča rezultate, kot so jih predvideli oblikovalci politik, na najučinkovitejši in najuspešnejši način. Usmerja se na zmanjšanje birokracije in zniževanje stroškov, ne da bi bili pri tem ogroženi cilji politike in visoki standardi EU.

(19)

Spletna registracija podjetij bo obravnavana kot del načrtovanega predloga Komisije za spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij v celotnem življenjskem ciklu podjetja (glej Sporočilo Komisije „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ (COM(2015) 550, str. 5; Sporočilo Komisije „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020“ (COM(2016) 179, str. 8); Delovni program Komisije za leto 2017 (COM(2016) 710, str. 8).

(20)

Pri tem bodo vključene informacije s platform, kakršni sta npr. Evropska mreža zagonskih podjetij (European Start-up Network) in Globalna podjetniška mreža (Global Entrepreneurship Network).

(21)

Glej sporočilo Komisije: Vzpostavitev pravičnega, konkurenčnega in stabilnega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v EU.

(22)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/com_2016_148_sl.pdf  

(23)

CCCTB bi lahko zagonskim in razširitvenim podjetjem zagotovila spodbudo za naložbe in širitev na enotnem trgu. Nagradila bo njihove rasti prijazne dejavnosti, kot so naložbe v raziskave in razvoj ter lastniško financiranje. V podporo manjšemu in inovativnemu podjetništvu bo zagonskim podjetjem ponujena večja olajšava za naložbe v raziskave in razvoj. CCCTB se bo posvetila prednostni obravnavi dolga pred kapitalom, kar bo koristilo s kapitalom financiranim inovativnim podjetjem, še posebej zagonskim podjetjem.

(24)

Glej Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 COM(2016) 179, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52016DC0179

(25)

 „Ekosistemski pristop k podjetništvu“ pojasnjuje, zakaj imajo nekatera mesta/regije precej več zagonskih/razširitvenih podjetij kot drugi, kljub temu, da imajo enak regulativni okvir. Ekosistemi usmerjajo vire k najbolj produktivni uporabi. Omogočajo oblikovanje celovitih politik, ki jih s tradicionalnimi pristopi ni mogoče doseči.

(26)

Npr. vrh Start-up Europe, Skupščina pospeševalcev Start-up Europe, Mreža univerz Start-up; povečanje ozaveščenosti o priložnostih za financiranje in mreženje, ki so na voljo; povezovanje velikih podjetij in zagonskih podjetij (Partnerstvo Start-up Europe) in pozdravljanje podjetništva.

(27)

Doslej na področju industrijske modernizacije, kmetijsko-živilskega sektorja in energije.

(28)

Npr. pri spreminjanju regij in mest v odskočne deske za digitalno transformacijo in industrijsko modernizacijo.

(29)

Poročilo „Flash Eurobarometer 417“ o ovirah pri javnih naročilih za mala podjetja.

(30)

Naročilo z vrednostjo, enako ali višjo od praga, določenega v zakonodaji EU.

(31)

To še zlasti velja za naročila z vrednostjo, enako ali višjo od praga, določenega v zakonodaji EU.

(32)

  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/updated-results-ongoing-pre-commercial-procurements-pcp-projects

(33)

Ti posredniki bi prepoznali in združili potrebe javnih kupcev, prepoznali potencialne dobavitelje, usmerjali zamisli in financirali najobetavnejše zamisli v določenih sektorjih.

(34)

Na temelju posodobljenih direktiv o javnih naročilih.

(35)

 http://www.ecompetences.eu/.

(36)

Prav tako je bila v letu 2016 sprejeta reforma predpisov o priseljevanju za študente in raziskovalce, ki so državljani tretjih držav, s čemer jim je bila podeljena pravica, da ostanejo v EU z namenom iskanja delovnega mesta ali ustanovitve podjetja najmanj še 9 mesecev po tem, ko diplomirajo, oziroma po zaključku njihove raziskovalne dejavnosti (Direktiva (EU) 2016/801).

(37)

Na podlagi partnerstva za inovacije in ob upoštevanju socialnih in zelenih vidikov.

(38)

https://ec.europa.eu/research/eic/pdf//eic_call_for_ideas-overview.pdf#view=fit&pagemode=none .

(39)

Delovno ime

(40)

Poročilo o dostopu do financiranja za kulturne in ustvarjalne sektorje (Evropska komisija, 2015).

(41)

Intellectual property rights and firm performance in Europe: an economic analysis (EUIPO, 2015).

(42)

V prihodnji reviziji orodja za raziskave in inovacije v skladu s smernicami za oceno vpliva.

(43)

 https://ec.europa.eu/epsc/sites/epsc/files/strategic_note_issue_14.pdf

(44)

Delovno ime

(45)

Dodatne podrobnosti o teh ukrepih so navedene v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije. Ti ukrepi bodo razviti v tesnem sodelovanju z EUIPO (Uradom EU za intelektualno lastnino).

(46)

Delovni dokument služb Komisije (2016) 373 z dne 22.11.2016, Putting intellectual property at the service of SMEs to foster innovation and growth.

(47)

 Socialno zagonsko podjetje je zagonsko podjetje, ki ima družbeni vpliv.

(48)

  http://eureka.sbs.ox.ac.uk/761/1/Social_Innovation.pdf , Oxford Said Business School, Social Innovation.

(49)

  http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:347:0238:0252:SL:PDF ..

(50)

  http://europa.eu/rapid/press-release_CES-12-60_en.htm?locale=en  

(51)

V letu 2017 bo Komisija začela s Platformo izzivov za socialne inovacije, s katero bo spodbudila socialna podjetja k povezovanju z drugimi vrstami podjetij z namenom skupnega razvijanja rešitev za socialne izzive. Prav tako bo objavila razpis za analiziranje in zbiranje dobrih praks, kako lahko socialna podjetja čim bolje uporabljajo digitalno ekonomijo.

(52)

  http://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/

(53)

Družba Thomson ONE v BSG Perspectives „The State of European Venture Capital“.

(54)

Poročilo NVCA za podatke o ZDA, poročilo o podatkih iz EU za podatke o EU.

(55)

Študija „Assessing the Potential for EU Investment in Venture Capital and Other Risk Capital Fund of Funds“.

(56)

  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016DC0581&from=EN  

(57)

 Novembra 2016 je bil objavljen javni razpis za prijavo interesa za izbor spodbujevalcev vseevropskega sklada skladov.

(58)

Direktiva 2014/65/EU.