EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2016

COM(2016) 469 final

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO
O SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI ZA LETO 2015

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO
O SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI ZA LETO 2015

1. Uvod

To je triindvajseto letno poročilo o izvajanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri pripravi zakonodaje Evropske unije. Poročilo je predloženo v skladu s členom 9 Protokola (št. 2) k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Poročilo opisuje, kako so institucije in organi Evropske unije izvajali ti načeli leta 2015 in kako se je praksa razvila v primerjavi s preteklimi leti. Zagotavlja tudi analizo predlogov Komisije, ki so bili obravnavani v obrazloženih mnenjih med letom. Glede na tesno povezavo med mehanizmom za preverjanje subsidiarnosti ter političnim dialogom med nacionalnimi parlamenti in Komisijo se to poročilo razlaga kot dopolnitev letnega poročila Komisije za leto 2015 o odnosih z nacionalnimi parlamenti 1 .

2.    Kako so načeli uporabljale institucije

2.1     Komisija

Junckerjeva Komisija je pred začetkom mandata novembra 2014 sprejela zavezo, da bo „večja in bolj ambiciozna pri velikih zadevah ter manjša in skromnejša pri majhnih zadevah“. Zavezala se je tudi, da bo subsidiarnost postavila v središče evropskega demokratičnega procesa. Zato je bilo v delovnem programu Komisije za leto 2015 predlagano manjše število novih pobud in napovedan umik številnih predlogov v obravnavi. Tako je bilo mogoče delo osredotočiti na deset prednostnih nalog, določenih v političnih smernicah 2 . 

Komisija je kot enega od prvih ukrepov za uresničenje navedene zaveze maja 2015 sprejela novi sveženj za boljše pravno urejanje. Namen nove politike je preglednejše in bolj vključujoče delo za pripravo boljših predlogov ter zagotavljanje, da obstoječa pravila učinkoviteje izpolnijo svoje cilje. Določa okrepljene zaveze glede tega, kako Komisija oblikuje svoje ukrepe politike, o njih obvešča in se posvetuje, preverja njihovo kakovost in jih ocenjuje. Ta novi okvir za boljše pravno urejanje Komisiji omogoča tudi celovitejšo in skladnejšo uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, kot je bilo to mogoče v preteklosti.

Novi okvir za boljše pravno urejanje pomaga pri zagotavljanju, da Komisija pri oblikovanju novih politik oceni njihovo skladnost z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta ocena zdaj poteka v različnih fazah postopka odločanja. V zgodnji fazi postopka načrtovanja politike se časovni načrti ali začetne ocene učinka objavijo za vse pomembne nove pobude 3 . Zagotavljajo predhodni opis pobude in obstoječega ocenjevanja. V njih so opredeljeni tudi načrti Komisije glede ocene učinka in posvetovanja. Časovni načrti ali začetne ocene učinka vključujejo tudi začetno utemeljitev za ukrepanje ob upoštevanju subsidiarnosti in sorazmernosti. Ti vidiki se nato nadalje razvijejo in analizirajo v celovitih ocenah učinka za tiste pobude, za katere se pripravijo.

Komisija je leta 2015 uvedla tudi nove mehanizme za posvetovanje in za povratne informacije za nove pobude politike. Ti mehanizmi se uporabljajo v celotnem postopku, od začetka, med pripravo in do sprejetja. Poleg tega so bila okrepljena posvetovanja za ocenjevanje obstoječih ukrepov politike. Zaradi tega so se povečale možnosti za javne in druge deležnike, da spremljajo pobude politike in o njih podajo svoje mnenje. Države članice in deležniki, kot so regionalni in lokalni organi, podjetja, organizacije in državljani, lahko podajo svoje mnenje o tem, kako Komisija oblikuje posebne predloge in kako se že od začetka rešujejo vprašanja v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo. Nova politika za boljše pravno urejanje torej Komisiji omogoča, da upošteva morebitne pomisleke deležnikov glede vprašanj v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo že od najzgodnejše faze zasnove. Poleg tega lahko deležniki in države članice takoj, ko Komisija sprejme predlog, in pred začetkom zakonodajnega postopka še enkrat podajo svoje mnenje o posebnih predlogih in spremljajočih ocenah učinka, vključno s subsidiarnostjo in sorazmernostjo, ter tako prispevajo k zakonodajnemu postopku.

Komisija je poleg tega leta 2015 vzpostavila spletno mesto „Lighten the load – Have your say“ (Razbremenite se – povejte svoje mnenje) 4 in novo platformo REFIT. Tako so se zagotovili novi načini za komunikacijo s Komisijo o morebitnih prevelikih bremenih ali neučinkovitosti obstoječih regulativnih ukrepov. Te lahko vključujejo vprašanja v zvezi s subsidiarnostjo ali sorazmernostjo.

Tudi obrazložitveni memorandum, ki je del vsakega zakonodajnega predloga, določa, kako je predlog skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Analiza subsidiarnosti

V skladu z novimi smernicami za boljše pravno urejanje in spremljajočo zbirko orodij je treba pri proučevanju nove pobude na področjih, na katerih EU nima izključne pristojnosti, ter ocenjevanju pomena in evropske dodane vrednosti obstoječega ukrepa izvesti analizo subsidiarnosti. Komisija subsidiarnost obravnava pri zakonodajnih in nezakonodajnih pobudah. Cilj analize je dvojen: oceniti, prvič, ali ukrep na nacionalni ravni zadošča za dosego zadevnega cilja, in, drugič, ali bi dodana vrednost ukrepa Unije presegla dodano vrednost ukrepa držav članic.

Ključni del analize v okviru novih smernic in zbirke orodij je oceniti, kako pomembna je za Unijo pobuda, ki se proučuje. Pomembnejša kot je pobuda, večja je verjetnost, da ukrep države članice ne bo zadoščal. Ključni premisleki so geografski obseg, število podjetij ali drugih akterjev, na katere vpliva pobuda, število zadevnih držav članic in gospodarski učinek. Poleg tega se z analizo na podlagi kvalitativnega – in v čim večjem obsegu kvantitativnega – vidika ugotovi, ali obstaja večja težava s čezmejnim učinkom. Na primer ocenjevanje, koliko so k okoljski težavi prispevale dejavnosti drugih držav članic. Zadevne situacije vključujejo čezmejne učinke (kot je onesnaževanje) ali ovire za prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. Analiza zajema tudi prednosti in pomanjkljivosti ukrepa Unije v primerjavi z ukrepom držav članic.

Analiza sorazmernosti

V skladu z načelom sorazmernosti vsebina in oblika ukrepov Unije ne smeta presegati tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje ciljev Pogodb 5 . Spoštovanje načela sorazmernosti pomeni zagotavljanje, da pristop in intenzivnost politike ustrezata cilju. Sorazmernost je jasno navedena v ocenah učinka, 6 vrednotenju in preverjanju ustreznosti 7 . 

Službe Komisije morajo v skladu s smernicami in zbirko orodij za boljše pravno urejanje proučiti:

ali so ukrepi v skladu z načelom sorazmernosti;

ali presegajo tisto, kar je potrebno za rešitev težave in zadovoljivo doseganje cilja;

ali je pobuda omejena na tiste vidike, ki jih države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in pri katerih je lahko EU uspešnejša;

ali je ukrep ali izbira instrumenta v čim preprostejši obliki in omogoča zadovoljivo doseganje cilja ter njegovo učinkovito izvajanje;

ali so stroški čim nižji in v skladu s ciljem, ki ga je treba doseči;

ali je izbira instrumenta (uredbe, direktive ali drugih regulativnih metod) ustrezno utemeljena in

ali se spoštujejo ustaljene nacionalne ureditve in posebne okoliščine v posameznih državah članicah.

Ocene učinka

Kadar je potrebna ocena učinka, tj. ko se pričakujejo veliki gospodarski, družbeni in okoljski učinki, so deležniki pozvani k predložitvi pripomb o potrebi po ukrepanju in o morebitnih rešitvah opredeljenih težav. Na podlagi odzivov na to posvetovanje in drugih ustreznih prispevkov se pri ocenah učinka analizira, kako so proučene možnosti v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Smernice za boljše pravno urejanje, ki so bile sprejete maja 2015, zagotavljajo nadaljnje smernice za ocenjevanje potrebe po ukrepanju na ravni EU in dodane vrednosti, ki bi jo to prineslo.

Odbor za oceno učinka (neodvisni odbor, ki oceni vse ocene učinka, ki jih pripravi Komisija) je bil v okviru svežnja za boljše pravno urejanje iz leta 2015 reformiran, 1. julija 2015 pa ga je nadomestil nov odbor za regulativni nadzor. Odbor sestavlja šest polnopravnih članov, vključno s tremi, ki niso iz Komisije. Predsednika imenuje generalni direktor. Vsi člani so neodvisni in delujejo kot posamezniki na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj. Odbor za regulativni nadzor poleg ocen učinka ocenjuje tudi pomembna vrednotenja in preverjanja ustreznosti.

Subsidiarnost in sorazmernost sta del preverjanja kakovosti ocen učinka, ki ga izvaja odbor. Odbor v številnih mnenjih izrazi pomisleke in poda priporočila o načinu opredelitve težave, ki se proučuje. Opis težave je pogosto neposredno ali posredno povezan s pravico EU do ukrepanja in se torej nanaša na načelo subsidiarnosti. Poleg tega je razpravljanje o možnostih politike in njihovem morebitnem učinku tesno povezano z uporabo načela sorazmernosti, saj naj bi se vedno našla možnost, ki je glede na navedene cilje najsorazmernejša s težavo v zvezi s politiko.

Odbor za oceno učinka in nato odbor za regulativni nadzor sta leta 2015 ocenila 30 ocen učinka. Za sedem (23 %) ocen učinka sta ocenila, da so potrebne izboljšave v zvezi s subsidiarnostjo ali sorazmernostjo oziroma obema. Omeniti je treba zlasti naslednje primere iz leta 2015:

Glede predloga direktive o zahtevah glede dostopnosti proizvodov in storitev 8  je odbor zaprosil za boljšo utemeljitev razloga za zavrnitev možnosti samourejanja v okviru industrije in sprejetja prostovoljnih evropskih standardov. Pozval je k predložitvi prepričljivejših dokazov in boljšemu poročanju o mnenjih deležnikov glede tega, zakaj se ti možnosti nista šteli za izvedljivi. Poleg tega je menil, da predlagana klavzula o sorazmernosti v poročilu ni bila ustrezno utemeljena. Poročilo je prejelo negativno mnenje. Po izboljšanju poročila je bila njegova spremenjena različica predložena odboru.

Odbor je v zvezi z osnutkom uredbe o vzpostavitvi kodeksa omrežja s pravili o medobratovalnosti in izmenjavi podatkov na področju prenosnih omrežij zemeljskega plina 9  pozval k boljši predstavitvi potrebe po ukrepanju Evropske unije. Priporočil je, naj ocena učinka predstavi več dokazov o težavah, ugotovljenih v zvezi s sporazumi o povezovanju, izmenjavo podatkov, kakovostjo plina, enotami in odorizacijo, ter njihov negativni učinek na trgovanje s plinom in povezovanje trga v Evropski uniji. Menil je, da bi bilo treba nadalje razviti osnovni scenarij, da bi bolje upošteval učinek vse manjše evropske proizvodnje plina, večjo raznolikost virov uvoza in tretji energetski sveženj o čezmejnem trgovanju s plinom in kakovosti plina v Evropski uniji. Njegove pripombe so se upoštevale v končni različici.

Glede predloga uredbe o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin 10 je odbor pozval, naj ocena učinka predstavi več dokazov v podporo potrebi EU po ukrepanju. Priporočil je ustrezno upoštevanje pobud za enotni digitalni trg in mnenj deležnikov o tem vprašanju. Zaprosil je tudi za dodatne dokaze o tem, ali bi lahko trg storitev spletnih vsebin čezmejne težave sčasoma rešil brez zakonodaje. Njegove pripombe so se večinoma upoštevale v končni različici.  

Kot je razvidno iz teh primerov, sta odbor za oceno učinka in odbor za regulativni nadzor pomagala izboljšati analizo skladnosti predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. S tem sta zagotovila pomembne informacije za postopek političnega odločanja Komisije.

Vrednotenje in preverjanje ustreznosti

Subsidiarnost in sorazmernost sta bili ključni tudi za retrospektivna vrednotenja in preverjanja ustreznosti v letu 2015. V teh se je ocenilo, ali evropski ukrepi prinašajo pričakovane rezultate glede uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti, pomembnosti in evropske dodane vrednosti. Ocenilo se je tudi, ali so taki ukrepi potrebni in ali bi se lahko cilji bolje dosegli kako drugače. Komisija je zavezana načelu „najprej ovrednoti“, tj. najprej analizira pretekle rezultate, nato pa obravnava morebitne zakonodajne spremembe. Z zbiranjem dokazov in opredelitvijo spoznanj, ki so lahko v pomoč pri odločanju, postaja vrednotenje stalni sestavni del oblikovanja politik EU.

Komisija letno običajno pripravi od 100 do 120 vrednotenj (122 leta 2015). Komisija je od prvega preverjanja ustreznosti leta 2012 zaključila sedem preverjanj ustreznosti, od tega dve leta 2015. V naslednjih primerih so prikazana vrednotenja, pri katerih so se pojavila vprašanja v zvezi s subsidiarnostjo, evropsko dodano vrednostjo in sorazmernostjo:

Programa Fiscalis in Carina 2013 – programa Fiscalis in Carina podpirata sisteme IT, pri čemer omogočata dostop do informacij ter njihovo hitro in varno izmenjavo med carinskimi in davčnimi upravami držav članic. Ta skupna mreža zagotavlja, da se mora vsaka nacionalna uprava z njo povezati le enkrat, da bi lahko izmenjala informacije s katero od držav članic. Vrednotenja v letu 2015 so potrdila evropsko dodano vrednost programov. Če taka infrastruktura ne bi bila na voljo, bi se morala država članica 27-krat povezati z nacionalnimi sistemi posameznih ostalih držav članic. Posledica bi bili precej višji upravni stroški 11 . 

Javno naročanje – z vrednotenjem pravil Evropske unije o javnem naročanju v letu 2011 se je ugotovilo, da prihranki, ki sta jih ustvarili direktivi o evropskih javnih naročilih, precej presegajo stroške javnih kupcev in dobaviteljev. Vendar se je ugotovilo tudi, da na nekaterih področjih stroški izvajanja reguliranih postopkov morda niso sorazmerni s koristmi. Komisija je zato predlagala različne ukrepe za poenostavitev zahtev in uvedbo večje prožnosti za države članice, da bi javno naročanje postalo učinkovitejše in bolj strateško. Evropski parlament in Svet sta okvirno sprejela predloge Komisije, spremenjeno zakonodajo, ki je začela veljati aprila 2014, pa trenutno izvajajo države članice. V petih državah članicah je bilo ocenjeno, da prihranki znašajo od 29 do 58 %.

Prospekt – vrednotenje direktive o prospektu je potekalo leta 2015 v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov 12 . Izvedlo se je zlasti v odziv na pomisleke deležnikov glede visokih stroškov priprave prospektov. Ocenjene so bile tudi sorazmerne obveznosti javnega razkritja informacij, ki so se uvedle leta 2011, da bi se zmanjšala obremenitev malih in srednjih podjetij. Ugotovljeno je bilo, da se shema za mala in srednja podjetja ni uporabila v pričakovanem obsegu, saj so bile zahteve glede razkritja preveč obremenjujoče. Komisija je v odziv do konca leta 2015 na podlagi vrednotenja in ocene učinka sprejela popravljen in spremenjen predlog za izboljšanje zahtev iz direktive. S spremenjenim in popravljenim predlogom je upravno breme za podjetja (zlasti mala in srednja podjetja) manjše, prospekt pa koristnejše informacijsko orodje za morebitne vlagatelje. Ocenjeni morebitni prihranki za mala in srednja podjetja se gibljejo v razponu od 45 do 67 milijonov EUR letno.

2.2     Spremljanje obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov

Komisija je leta 2015 prejela osem obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov o načelu subsidiarnosti 13 . V primerjavi z 21 prejetimi obrazloženimi mnenji leta 2014 se je ta številka zmanjšala za 62 %. Obrazložena mnenja, prejeta leta 2015, so predstavljala precej manjši delež (2 %) skupnega števila mnenj, ki jih je Komisija v navedenem letu prejela v okviru političnega dialoga (350).

Število obrazloženih mnenj, prejetih leta 2015, je najmanjše število prejetih mnenj v koledarskem letu od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti z Lizbonsko pogodbo leta 2009. Opozoriti je treba tudi, da se je leta 2015 precej zmanjšalo tudi skupno število mnenj, ki so jih nacionalni parlamenti predložili v okviru političnega dialoga 14 .

Kot v preteklih letih so se obrazložena mnenja še vedno zelo razlikovala po obliki. Tudi argumenti, ki so jih nacionalni parlamenti izrazili v podporo svojim sklepom, da je bilo kršeno načelo subsidiarnosti, so bili različni. Vseh osem obrazloženih mnenj, izdanih leta 2015, se je nanašalo na tri predloge Komisije. Največ obrazloženih mnenj, in sicer pet, je bilo predloženih v zvezi s predlogom uredbe o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev 15 . Dve obrazloženi mnenji sta bili izdani o predlogu uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme 16 , eno samo obrazloženo mnenje pa je bilo izdano o predlogu direktive Sveta 2011/16/EU o spremembi obstoječe zakonodaje glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja 17 . Za več informacij glej oddelek 3 in Prilogo k temu poročilu.

Zaradi precejšnjega zmanjšanja skupnega števila obrazloženih mnenj, izdanih leta 2015, se je znatno zmanjšalo število izdanih obrazloženih mnenj glede na dom parlamenta. Leta 2015 je obrazložena mnenja izdalo osem od 41 domov parlamentov (v primerjavi s 15 domovi parlamentov leta 2014). Obrazložena mnenja so izdali češki Senát, češki Poslanecká sněmovna, španski Congreso de los Diputados / Senado, madžarski Országgyűlés, nizozemski Tweede Kamer, romunski Camera Deputaților, švedski Riksdag in slovaški Národná Rada. Noben dom parlamenta ni izdal več kot enega obrazloženega mnenja.

Kljub majhnemu številu obrazloženih mnenj, predloženih leta 2015, so številni domovi parlamentov še naprej pozivali h krepitvi mehanizma za preverjanje subsidiarnosti. Nizozemski Tweede Kamer je januarja v Bruslju organiziral neformalno srečanje o vlogi nacionalnih parlamentov, na katerem se je razpravljalo tudi o načinih za izboljšanje mehanizma za preverjanje subsidiarnosti. Neformalna delovna skupina nacionalnih parlamentov se je maja in oktobra srečala v Varšavi oziroma Luxembourgu, da bi razpravljala o morebitnih izboljšavah mehanizma. Na 54. zasedanju COSAC je bila Komisija na podlagi razprav v navedeni delovni skupini pozvana, naj razmisli o tem, da bi premor v času božiča in novega leta ter v obdobjih, ko institucije EU ne delajo, izvzela iz izračuna osemtedenskega obdobja, v katerem lahko nacionalni parlamenti izdajo obrazloženo mnenje. Naslednje predsedstvo COSAC je bilo pozvano, naj Konferenci predstavi nadaljnje dogajanje v zvezi s tem. Komisija je bila pozvana tudi, naj okrepi prizadevanja za zagotavljanje boljše kakovosti in pravočasnejšega odziva na obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov. Nazadnje je bilo ugotovljeno, da obstaja obsežna podpora okrepljeni obliki političnega dialoga, imenovani tudi „zelena karta“, s katero bi lahko skupina nacionalnih parlamentov Komisijo pozvala k predložitvi predlogov za novo ali spremenjeno zakonodajo.

2.3    Evropski parlament in Svet

a) Evropski parlament

Leta 2015 je Evropski parlament uradno prejel 254 predložitev nacionalnih parlamentov. Od teh je bilo osem obrazloženih mnenj, ostalih 246 pa je bilo prispevkov (tj. predložitev, ki se ne nanašajo na vprašanja glede načela subsidiarnosti). Te številke predstavljajo manjše zmanjšanje v primerjavi z letom 2014, ko je bilo v Evropski parlament uradno poslanih 18 obrazloženih mnenj in 269 prispevkov.

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) je odgovoren za spremljanje skladnosti z načelom subsidiarnosti. Na podlagi rotacije med političnimi skupinami za šest mesecev imenuje „stalnega poročevalca“ za subsidiarnost. V prvi polovici leta 2015 je bila stalna poročevalka Laura Ferrara (EFDD/IT). V drugi polovici leta jo je nasledil Sajjad Karim (ECR/ZK). Poročevalec spremlja prejeta obrazložena mnenja. O vprašanjih, ki se pojavijo, se lahko razpravlja v odboru JURI, pri čemer se lahko na podlagi teh vprašanj odboru, odgovornemu za področje zadevnega predloga, podajo priporočila.

Odbor za pravne zadeve redno pripravlja poročila o letnem poročilu Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti. Dne 13. oktobra 2015 je sprejel poročilo, ki ga je Sajjad Karim pripravil o letnih poročilih Komisije za leti 2012 in 2013. Prispeva tudi k dveletnim poročilom, ki jih COSAC pripravi o vprašanjih, povezanih s subsidiarnostjo. Kot odbor, ki je odgovoren za preverjanje pravnih podlag elementa ter boljše pravno urejanje in program REFIT, pozorno spremlja tudi skladnost z načelom subsidiarnosti.

Poleg tega je evropska parlamentarna raziskovalna služba še naprej pomagala Evropskemu parlamentu pri upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri njegovem delu:

–    s sistematičnim preverjanjem vidikov subsidiarnosti in sorazmernosti ocen učinka, ki jih je pripravila Komisija, in usmerjanjem pozornosti na morebitne izražene pomisleke, zlasti nacionalnih parlamentov in Odbora regij;

–    z zagotavljanjem, da se ti načeli v celoti upoštevata pri delu Evropskega parlamenta, na primer pri izvajanju ocen učinka lastnih bistvenih sprememb ali analiziranju dodane vrednosti predlogov Parlamenta za novo zakonodajo, na podlagi člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in stroškov neukrepanja na evropski ravni;

–    s preverjanjem vidikov subsidiarnosti in sorazmernosti pri pripravi osnutkov ocen učinka, pri čemer se osredotoča na dodano vrednost EU v primerjavi z nacionalno porabo ali ukrepi.

Evropski parlament je leta 2015 pripravil 13 izhodiščnih vrednotenj, eno oceno učinka bistvenih parlamentarnih sprememb in šest naknadnih ocen učinka. Poleg tega je pripravil štiri poročila o stroških neukrepanja na ravni EU in dve oceni evropske dodane vrednosti.

Evropski parlament je začel izvajati tudi nov, splošnejši pristop k ocenjevanju dodane vrednosti ukrepa na evropski ravni s pripravo poročila „o stroških neukrepanja na ravni EU 18 “, v okviru katerega je opredelil koristi na podlagi ukrepov, ki jih je predlagal Evropski parlament.

b) Svet

Obveznosti Sveta glede nadzora subsidiarnosti, ki ga izvajajo nacionalni parlamenti, obsegajo zlasti pošiljanje osnutkov zakonodajnih aktov, ki jih nista pripravila Komisija ali Evropski parlament, nacionalnim parlamentom. V skladu s tem Svet nacionalnim parlamentom pošlje vse osnutke zakonodajnih aktov, ki so jih pripravili skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka 19 . 

Svet je 4. decembra 2015 nacionalnim parlamentom poslal predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu pristojnosti na Splošno sodišče Evropske unije za odločanje o sporih med Unijo in njenimi uslužbenci na prvi stopnji 20 , ki ga je podalo Sodišče.

Svet na podlagi navedene obveznosti državam članicam, ki so podale predlog, pošlje vsa mnenja nacionalnih parlamentov o zakonodajnem predlogu, ki izvira iz skupine držav članic. Podobno Svet zadevni instituciji pošlje mnenja nacionalnih parlamentov o zakonodajnih predlogih, ki izvirajo s Sodišča ter iz Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke. Svet leta 2015 ni prejel nobenih mnenj nacionalnih parlamentov o navedenem predlogu Sodišča.

Poleg tega Svet države članice obvešča o mnenjih nacionalnih parlamentov o zakonodajnih predlogih Komisije. Zato je leta 2015 sekretariat Sveta delegacijam poslal 9 obrazloženih mnenj 21 in 86 mnenj, izdanih v okviru političnega dialoga, o zakonodajnih predlogih Komisije.

Svet v okviru zakonodajnega dela tudi preverja skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti med preverjanjem ocen učinka, ki spremljajo predloge Komisije.

2.4    Odbor regij

Odbor regij je leta 2015 sprejel in izvedel svoj tretji delovni program za subsidiarnost 22 . Odbor je iz delovnega programa Komisije za leto 2015 izbral več prednostnih pobud, ki se bodo spremljale z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti z uporabo naslednjih meril:

   a) pobude morajo predstaviti jasen politični interes za lokalne in regionalne organe;

   b) pobude morajo obravnavati področja pristojnosti lokalnih in regionalnih organov in

   c) pobude morajo vključevati razsežnost morebitne subsidiarnosti.

Med izbranimi prednostnimi pobudami je bil predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme 23 . Odbor regij se je glede tega predloga posvetoval s svojo strokovno skupino za subsidiarnost, ki jo sestavlja 13 strokovnjakov na lokalni in regionalni ravni. Skupina je ugotovila, da je predlog v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, čeprav so nekateri strokovnjaki izrazili pomisleke, ali bi predlog državam članicam dejansko omogočil, da zakonito uvedejo nacionalne prepovedi in omejevalne ukrepe za gensko spremenjena živila in krmo. Odbor je ta pomislek izrazil v svojem mnenju, da je „možnost prepovedi [...] povezana z nesorazmerno velikimi ovirami, ki jih mora država članica premostiti, preden lahko na nacionalni ravni uporabi to možnost in izreče zadevno prepoved; to vzbuja pomisleke glede subsidiarnosti in kaže, da se s tem predlogom jasno krši načelo sorazmernosti“. 24

Odbor regij je sprejel tudi štiri mnenja v skladu s svojim pravilnikom 25 , v katerih je ocenil skladnost zakonodajnih predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Odbor regij je v svojem mnenju o predlogu o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane 26 ugotovil, da je predlog skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Vendar je poudaril, „da bo treba države članice ter lokalne in regionalne oblasti vključiti v program ISA2, da bi v celoti uresničili zastavljene cilje in zagotovili spoštovanje načela subsidiarnosti med izvajanjem programa“ 27 .

Tudi v mnenju Odbora regij o predlogu Komisije o Evropskem skladu za strateške naložbe 28 je bilo ugotovljeno, da je predlog v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. V zvezi s tem je Odbor navedel: „Ker je glavni cilj uredbe prispevati k ponovnemu zagonu naložb na evropski ravni z jasnimi nadnacionalnimi vidiki, OR meni, da je predlog uredbe skladen z načelom subsidiarnosti. V zvezi z načelom sorazmernosti meni, da je predlog uredbe primeren pravni akt, saj se morajo njene finančne določbe neposredno uporabljati v vseh državah članicah“ 29 .

V svojem mnenju 30 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic 31 je Odbor regij ugotovil, „da so sicer smernice zaposlovanja naslovljene na države članice, vendar je treba strategijo Evropa 2020 izvajati v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki so glede na svoje izkušnje in zmogljivosti na področjih, na katera se nanašajo smernice, in v skladu z načelom subsidiarnosti nepogrešljive pri pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform ter pri splošnem komuniciranju o strategiji“. 32  

Odbor so v njegovem mnenju 33 o svežnju ukrepov za davčno preglednost 34  prepričala „pojasnila [...] glede dodane vrednosti ukrepanja s predpisi na ravni Evropske unije [...]“ iz obrazložitvenega memoranduma k zakonodajnemu predlogu, „[ki] [so] popolnoma prepričljiva“, in ugotovil je, da je predlog v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Pomemben dogodek leta 2015 v zvezi s subsidiarnostjo je bil 7. medinstitucionalna konferenca o subsidiarnosti, ki sta jo skupaj organizirala Odbor regij in flamski parlament. Konferenca je potekala 17. novembra 2015 v flamskem parlamentu v Bruslju. Udeležilo se je je več kot 200 udeležencev iz različnih nacionalnih in evropskih institucij, ki so predstavljali vse zadevne ravni upravljanja. Konferenca, ki poteka vsaki dve leti in katere namen je okrepiti medinstitucionalni dialog Evropske unije o nadzoru subsidiarnosti, je omogočila dejansko izmenjavo mnenj med vsemi akterji, ki sodelujejo v postopku spremljanja subsidiarnosti. Zagotovila je tudi priložnost za razpravo o praktični izvedbi predlogov iz svežnja za boljše pravno urejanje, ki ga je Komisija predložila maja 2015. Konferenca je združila ključne institucionalne akterje, vključno s prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom, luksemburškim ministrom Nicolasom Schmitom, ki je predstavljal predsedstvo Sveta, in predsednikom odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve Pavlom Svobodo (EPP/CZ). V okviru razprave je postalo jasno, da je boljše pravno urejanje in njegovo izvajanje v praksi prednostna naloga tako za institucije Evropske unije in države članice kot tudi za lokalne in regionalne organe, ki k razvoju evropske politike in zakonodajnemu postopku prispevajo edinstveno dodano vrednost. Štelo se je tudi, da je ustrezna skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti predpogoj za dosego boljšega pravnega urejanja. Poleg tega je Konferenca spodbudila izmenjavo praktičnih izkušenj med akterji na različnih ravneh urejanja ter zagotovila priložnost za povezavo dejavnosti luksemburškega predsedstva in vizije prihodnjega nizozemskega predsedstva 35 . 

Podrobnejši opis dejavnosti, povezanih s subsidiarnostjo, je na voljo v letnem poročilu o subsidiarnosti za leto 2015, ki ga je izdal Odbor regij 36 .

2.5    Sodišče Evropske unije

Glavno sodbo v letu 2015 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti je izdalo Sodišče Evropske unije 18. junija 2015 v zadevi C-508/13, Estonija proti Parlamentu in Svetu 37 . V tej zadevi je Estonija zahtevala, naj Sodišče razveljavi nekatere določbe Direktive 2013/34/EU 38  zaradi kršitve načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter obveznosti obrazložitve.

Sodišče je v svoji sodbi menilo, da bi bilo treba preizkus spoštovanja načela subsidiarnosti opraviti glede celotne Direktive, ne pa glede vsake njene določbe posebej (točka 51). Jasno je navedlo, da načelo subsidiarnosti namreč ne omejuje pristojnosti Unije na podlagi individualnega položaja določene države članice. Zahteva zgolj, da se lahko predlagani ukrepi zaradi njihovega obsega ali učinkov lažje dosežejo na ravni Unije (točka 53). Kar zadeva obveznost obrazložitve, je spomnilo, da je dovolj razkritje bistva cilja, ki mu sledi institucija. Odveč bi bilo zahtevati posebno obrazložitev za vsako tehnično odločitev, ki jo je sprejela (točka 60). Poleg tega Estonija, ki je sodelovala v zakonodajnem postopku, v katerem je bila sprejeta Direktiva, ni mogla učinkovito trditi, da se ni mogla seznaniti z razlogi za izbiro ukrepov (točka 61).

Sodišče je glede načela sorazmernosti spomnilo na svojo ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero je treba zakonodajalcu Unije dopustiti široko diskrecijsko pravico na področjih, ki od njega zahtevajo politične, gospodarske in socialne odločitve ter pri katerih mora izvesti kompleksno presojo. To pomeni, da lahko na zakonitost ukrepov, sprejetih na tem področju, vpliva le očitna neprimernost ukrepa glede na cilj, ki si ga pristojna institucija prizadeva doseči (točka 29). Sodišče je zavrnilo tožbeni razlog Estonije, ki je temeljil na kršitvi načela sorazmernosti, in menilo, da Estonija ni dokazala, da je zakonodajalec Unije s tem, ko je sprejel različne odločitve, očitno prekoračil meje svoje diskrecijske pravice (točke 32–38). Zavrnilo je zlasti trditev, da je bilo kršeno načelo sorazmernosti, ker zakonodajalec Unije ni upošteval posebnega položaja te države članice z napredno tehnologijo na področju elektronskega upravljanja. Ugotovilo je, da izpodbijana direktiva učinkuje v vseh državah članicah in določa, da se zagotovi ravnovesje med različnimi obstoječimi interesi. Po mnenju Sodišča ni mogoče šteti, da je iskanje takega ravnovesja, pri katerem se ne upošteva položaja posamezne države članice, ampak položaj vseh držav članic Unije, v nasprotju z načelom sorazmernosti (točka 39).

Splošno sodišče je 26. novembra 2015 izdalo sodbo v zadevi T-461/13, Španija proti Komisiji 39 , v kateri je potrdilo, da se načelo subsidiarnosti ne uporablja pri presoji državne pomoči (točka 182).

3.    Pomembni primeri, v zvezi s katerimi so bili izraženi pomisleki glede upoštevanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev in spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 40

Komisija je v odziv na begunsko krizo in v skladu z evropsko agendo Komisije o migracijah 41 9. septembra 2015 sprejela predlog 42 o kriznem mehanizmu za premestitev, ki je namenjen uvedbi strukturiranega solidarnostnega mehanizma. Komisija bi ga lahko aktivirala kadar koli za pomoč državi članici v kriznih razmerah, katere azilni sistem je pod izjemnim pritiskom zaradi velikega in nesorazmernega pritoka državljanov tretjih držav. Take prihodnje izredne razmere bi Komisija določila na podlagi objektivnih in preverljivih meril. To je del svežnja predlogov, ki vključuje nujne premestitve 120 000 beguncev iz Grčije, Madžarske in Italije 43 , skupni evropski seznam varnih držav izvora 44 in povečanje učinkovitosti politike vračanja 45 .

Nacionalni parlamenti so v zvezi s predlogom izdali pet obrazloženih mnenj 46 , kar ustreza sedmim glasovom. V svojih obrazloženih mnenjih so nacionalni parlamenti trdili: da predlagani mehanizem pomeni nesprejemljivo poseganje v azilne sisteme držav članic, da utemeljitev ni zadostna in da so predlogi z uvedbo stalnega obvezujočega ključa za porazdelitev kršili načelo subsidiarnosti. Nasprotovali so tudi utemeljitvi izbire člena 78(2)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije kot pravne podlage.

Komisija je v svojih odgovorih spomnila, da so bili azilni sistemi držav članic zaradi begunske krize pod izjemnim pritiskom, ki bi lahko ogrozil uporabo dublinskih pravil. V zvezi s tem sedanji sistem ne omogoča nobenega odstopanja od meril odgovornosti, kar je ustvarilo neravnovesja in v nekaterih primerih poglobilo krizo.

Komisija je dalje trdila, da bo krizni mehanizem za premestitev prosilcev omogočil EU, da se odzove na nujno situacijo in državam članicam pomaga pri reševanju izrednih razmer, ne da bi bilo treba vsakič izvesti dolgotrajni postopek sprejetja. Poudarila je, da ukrepi posameznih držav članic ne bi zadoščali za reševanje situacij. Z izvajanjem neusklajenih rešitev ne bi bilo mogoče doseči celovitega odziva na nesorazmeren pritok oseb ali pravične delitve odgovornosti med državami članicami.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme 47

Ko si je Jean-Claude Juncker kot predsednik Komisije prizadeval pridobiti odobritev Evropskega parlamenta, je izrazil svojo namero o pregledu zakonodaje o avtorizaciji gensko spremenjenih organizmov. Državam članicam na podlagi veljavnega sistema nikoli ni uspelo doseči kvalificirane večine v korist odobritve ali proti njej, zaradi česar je končno odločitev o odobritvi vedno sprejela Komisija. Komisija je 22. aprila 2015 sprejela predlog o pregledu veljavne zakonodaje, ki bi državam članicam omogočil, da sprejmejo odločitve na nacionalni ravni, tj. omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme po njihovi odobritvi na evropski ravni. Take odločitve bi se lahko sprejele le, če so nacionalna izvzetja združljiva s pravom Unije ter niso povezana z zdravstvenimi in okoljskimi razlogi. Oceni jih Evropska agencija za varnost hrane.

Komisija je prejela dve obrazloženi mnenji, v katerih sta bili podani trditvi, da predlog državam članicam ne pušča dovolj prostora za nacionalno prepoved gensko spremenjenih organizmov glede na to, da gre za občutljivo javno vprašanje 48 in da prenos odločanja glede omejitve ali prepovedi uporabe gensko spremenjenih organizmov na države članice ni združljiv z načelom subsidiarnosti, saj države članice takih odločitev ne morejo vedno sprejeti tako, da ne bi ogrozile delovanja enotnega trga 49 .

Komisija je v svojih odgovorih trdila, da predlog ne prenese v celoti pristojnosti glede odločanja o avtorizaciji gensko spremenjenih organizmov na države članice, ampak omogoča le sprejetje ukrepov, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme na njihovem ozemlju, potem ko EU izda odobritev. Predlog zato po njenem mnenju ne vpliva na vidike odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki se bolje rešujejo na evropski ravni.

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

Komisija je 18. marca 2015 v okviru svojega načrta za odpravo izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb in škodljive davčne konkurence v Evropski uniji predložila sveženj ukrepov za davčno preglednost. Ta je vključeval predlog za uvedbo avtomatične izmenjave podatkov o davčnih stališčih med državami članicami 50 . Nacionalni davčni organi morajo v skladu s predlogom drugim državam članicam redno poročati o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom, ki so jih izdali. Države članice bi nato lahko zaprosile za podrobnejše informacije o posameznih stališčih. Avtomatična izmenjava informacij o davčnih stališčih bi nato državam članicam omogočila odkrivanje nekaterih nepoštenih davčnih praks podjetij in ustrezno ukrepanje. Poleg tega je predlog namenjen spodbujanju bolj zdrave davčne konkurence, saj je manj verjetno, da bi davčni organi podjetjem omogočali selektivno davčno obravnavo, če bodo imele druge države članice vpogled vanjo.

Komisija je prejela eno obrazloženo mnenje 51 . V njem je bilo navedeno, da nekateri deli predloga, vključno s široko ubeseditvijo obveznosti zagotavljanja informacij o dvo- in večstranskem oblikovanju cen v okviru vzajemnih sporazumov med zadevnimi državami, presegajo, kar je nujno za doseganje želenih ciljev, in da predlog ni v skladu z načelom subsidiarnosti.

Komisija je v odgovoru navedla, da je bil boj proti škodljivim davčnim praksam, ki ogrožajo delovanje enotnega trga, razlog za njen širok vidik glede vrste informacij, ki bi jih bilo treba zajeti v predlogu. Tako se polje proste presoje glede tega, katere odločitve bi lahko bile škodljive in bi jih bilo treba izmenjati, omeji na najmanjše potrebno. S tem bi se tudi zagotovilo, da bi imela Direktiva dejanski učinek v praksi.

Svet je predlog Komisije sprejel 8. decembra 2015 52 .

4.    Sklep

Leto 2015 je bilo prvo polno leto mandata nove Komisije, ki se je zavezala, da bo subsidiarnost postavila v središče evropskega demokratičnega procesa. V tem letu je bilo tudi prejetih najmanj obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti z Lizbonsko pogodbo leta 2009.

V letu 2015 se je povečalo zanimanje nacionalnih parlamentov za razpravo o spremembah mehanizma za preverjanje subsidiarnosti. Agenda za boljše pravno urejanje, ki je bila sprejeta maja, je zagotovila tudi nove smernice, ki zagotavljajo, da so novi predlogi v celoti v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Evropski parlament je v okviru svojega dela v zvezi z zakonodajnimi predlogi še vedno obravnaval vprašanja subsidiarnosti in sorazmernosti ter še naprej izvajal svoj splošni pristop k ocenjevanju evropske dodane vrednosti s pripravo „poročila o stroških neukrepanja na ravni EU“. Odbor regij je nadaljeval svoje delo v zvezi s vprašanji subsidiarnosti, zlasti s sprejetjem in izvajanjem svojega tretjega delovnega programa za subsidiarnost in organizacijo sedme konference o subsidiarnosti.

(1)

   COM(2016) 471 final.

(2)

   Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe – Politične usmeritve naslednje Evropske komisije ( http://ec.europa.eu/priorities/docs/pg_sl.pdf ).

(3)

    http://ec.europa.eu/smart-regulation/roadmaps/index_sl.htm .

   Začetne ocene učinka se pripravijo le za pobude, ki bodo predvidoma imele velik učinek in za katere se bo zato pripravila ocena učinka.

(4)

    http://ec.europa.eu/priorities/democratic-change/better-regulation/feedback/index_en.htm .

(5)

   Člen 5(4) Pogodbe o Evropski uniji.

(6)

   Pri ocenah učinka je sorazmernost ključno merilo, ki ga je treba upoštevati pri primerjavi možnosti politike.

(7)

   Preverjanje ustreznosti je celovito vrednotenje področja politike, s katerim se običajno oceni, kako je več povezanih zakonodajnih aktov prispevalo k doseganju ciljev politike (ali nanje kako drugače vplivalo). Preverjanje ustreznosti je zlasti primerno za ugotavljanje prekrivanj, nedoslednosti, sinergij in kumulativnih učinkov predpisov.

(8)

   COM(2015) 615 final z dne 2. decembra 2015 – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev.

(9)

   C(2015) 2823.

(10)

   COM(2015) 627 final z dne 9. decembra 2015 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu.

(11)

   SWD(2015) 124 final z dne 26. junija 2015 – Commission Staff Working Document on examples of EU added value, accompanying the Report from the Commission to the European Parliament and the Council on the evaluation of the Union’s finances based on results achieved (Delovni dokument služb Komisije o primerih dodane vrednosti EU k Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate).

(12)

   COM(2014) 368 final z dne 18. junija 2014 – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): Stanje in obeti.

(13)

   Glej Prilogo k temu poročilu.

(14)

   350 v primerjavi s 506 leta 2014.

(15)

   COM(2015) 450 final z dne 9. septembra 2015 – Predlog uredbe o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev in spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.

(16)

   COM(2015) 177 final z dne 22. aprila 2015 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme.

(17)

   COM(2015) 135 final z dne 18. marca 2015 – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja.

(18)

   Opredelitev stroškov neukrepanja na ravni EU za obdobje 2014–2019, tretja izdaja: april 2015, Oddelek za evropsko dodano vrednost http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/536364/EPRS_STU%282015 %29536364_EN.pdf .

(19)

   Člen 6 Protokola št. 2.

(20)

   Dokument št. 14306/15.

(21)

   Vključno z enim mnenjem, prejetim po osemtedenskem roku.

(22)

    CdR 01517/2015 , ki ga je 15. aprila 2015 sprejelo predsedstvo Odbora regij.

(23)

   COM(2015) 177 final z dne 22. aprila 2015.

(24)

    CdR 03636/2015 .

(25)

   Pravilo 55.2.

(26)

   COM(2014) 367 final z dne 26. junija 2014 – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2): Interoperabilnost kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja.

(27)

    CdR 05514/2014 .

(28)

   Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za strateške naložbe ter spremembi Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Uredbe (EU) št. 1316/2013, COM(2015) 10 final.

(29)

    CdR 00943/2015 .

(30)

    CdR 01419/2015 .

(31)

   COM(2015) 98 final z dne 2. marca 2015 – Predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

(32)

   Resolucija Odbora regij – Za boljši nabor orodij za izvajanje strategije Evropa 2020: integrirane smernice za gospodarske politike in politike zaposlovanja držav članic in Unije (CoR 175/2010 fin).

(33)

    CdR 02697/2015 .

(34)

   COM(2015) 129 final z dne18. marca 2015 – Predlog direktive Sveta o razveljavitvi Direktive Sveta 2003/48/EC, in COM(2015) 135 final z dne 18. marca 2015.

(35)

   Poročilo o ključnih sporočilih Konference je na voljo na spletnem naslovu: http://portal.cor.europa.eu/subsidiarity/Pages/default.aspx .

(36)

   Na voljo po sprejetju predsedstva Odbora regij junija 2016 na spletnem naslovu: http://portal.cor.europa.eu/subsidiarity/Pages/default.aspx .

(37)

   EU:C:2015:403.

(38)

   Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 182 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij – UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(39)

   EU:T:2015:891.

(40)

   COM(2015) 450 final z dne 9. septembra 2015.

(41)

   COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.

(42)

   COM(2015) 450 final z dne 9. septembra 2015.

(43)

   Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015.

(44)

   COM(2015) 452 final z dne 9. septembra 2015.

(45)

   COM(2015) 453 final in C(2015) 6250 final.

(46)

   Češki Poslanecká sněmovna, češki Senát, madžarski Országgyűlés, romunski Camera Deputaților in slovaški Národná Rada.

(47)

   COM(2015) 177 final z dne 22. aprila 2015.

(48)

   Nizozemski Tweede Kamer.

(49)

   Španska Congreso de los Diputados in Senado.

(50)

   COM(2015) 135 final z dne 18. marca 2015.

(51)

   Švedski Riksdag.

(52)

   Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja – UL L 332, 18.12.2015, str. 1.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2016

COM(2016) 469 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE

Letno poročilo
o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2015

Priloga

Seznam dokumentov Komisije, glede katerih je Komisija leta 2015 prejela obrazložena mnenja 1 nacionalnih parlamentov v zvezi s skladnostjo z načelom subsidiarnosti

(1)

   Da se lahko obravnava kot obrazloženo mnenje v skladu z opredelitvijo iz Protokola št. 2, mora biti v mnenju navedeno, zakaj nacionalni parlament meni, da zakonodajni predlog ni skladen z načelom subsidiarnosti, Komisiji pa ga je treba poslati v osmih tednih od predložitve predloga nacionalnim parlamentom.

(2)

   V skladu s Protokolom št. 2 ima vsak nacionalni parlament po dva glasova; v primeru dvodomnih parlamentarnih sistemov ima vsak dom parlamenta po en glas. Če obrazložena mnenja ustrezajo najmanj tretjini (za predloge na podlagi člena 76 PDEU četrtini) vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, to pomeni, da je dosežen prag za uporabo postopka rumenega kartona in je treba osnutek znova proučiti. Tretjino vseh dodeljenih glasov predstavlja 19 glasov od skupno 56.

(3)

   Od katerih sta eno mnenje skupaj predložila oba domova španskega parlamenta, Congreso de los Diputados in Senado.