52015DC0510

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov
v okviru evropske agende o migracijah

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

I. Uvod

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je v Evropo prispelo več kot 710 000 oseb 1 – beguncev, razseljenih oseb in drugih migrantov, ta trend pa naj bi se v prihodnje še nadaljeval. To je preizkus za Evropsko unijo. Evropska agenda o migracijah, ki jo je Komisija predstavila maja 2015 2 , poudarja potrebo po celovitem pristopu k obvladovanju migracij. Od takrat je bilo sprejetih več pomembnih ukrepov, vključno s sprejetjem dveh programov nujnih premestitev 160 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz najbolj prizadetih držav članic v druge države članice EU. Vendar sedanja begunska kriza zahteva nadaljnje takojšnje ukrepanje.

Evropska komisija je zato 23. septembra predstavila niz prednostnih ukrepov za izvajanje evropske agende o migracijah, ki jih je treba sprejeti v naslednjih šestih mesecih 3 . Obsegali so kratkoročne ukrepe za stabilizacijo sedanjih razmer in dolgoročne ukrepe za vzpostavitev trdnega sistema, ki bo prestal preizkus časa.

Na seznamu prednostnih ukrepov so opredeljeni ključni ukrepi, ki jih je treba takoj sprejeti, in sicer v zvezi z: (i) operativnimi ukrepi, (ii) proračunsko podporo in (iii) izvajanjem prava EU.

Seznam je bil potrjen na neformalnem srečanju voditeljev držav in vlad 23. septembra 2015 4 .

Tri tedne pozneje je v tem sporočilu opisan napredek pri izvajanju prednostnih ukrepov (glej Prilogo 1). Evropski svet ta teden voditeljem držav ali vlad ponuja priložnost za jasno in nedvoumno zavezo za začetek nove faze odziva EU na begunsko krizo, za katero bo značilno hitro in odločno izvajanje.

II. Operativni ukrepi

Učinkovito obvladovanje pritiska migracijskih tokov na nekatere dele skupnih zunanjih schengenskih meja zahteva odgovornost in solidarnost vseh držav članic. Hitra uvedba pristopa „žariščnih točk“ zagotavlja podporo najbolj prizadetim državam članicam za zagotovitev ustreznega sprejema, identifikacije in obravnave migrantov. Dodatni ukrepi, ki jih je predlagala Komisija in sprejel Svet, vključujejo premestitev 160 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. S tem se bo občutno, čeprav le delno, zmanjšal pritisk na najbolj prizadete države članice. Bistvenega pomena je, da bodo ti vzporedni ukrepi zdaj v celoti izvedeni, z odvzemom prstnih odtisov vsem migrantom, hitro izbiro in premestitvijo prosilcev za azil ter ustreznimi sprejemnimi zmogljivostmi, hkrati pa bodo sprejeti ukrepi, da se preprečijo sekundarna gibanja in omogoči takojšnja vrnitev v državo premestitve za premeščene osebe, najdene v drugih državah članicah. Drugi bistveni element so ukrepi za zagotovitev hitrega vračanja, prostovoljnega ali prisilnega, za osebe, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite in zato ne izpolnjujejo pogojev za premestitev. Prednostni ukrepi, ki jih je določila Komisija, so močno osredotočeni na operativno delovanje teh ukrepov.

II.1 Izvajanje pristopa „žariščnih točk“

Dobro delujoče in učinkovito upravljanje migracij na zunanjih mejah, ki so izpostavljene največjemu pritisku, je ključnega pomena za povrnitev zaupanja v celotni sistem, zlasti v schengensko območje prostega gibanja brez nadzora na notranjih mejah. Osrednjega pomena za strategijo in verodostojnost EU je dokazati, da je mogoče ponovno vzpostaviti ustrezno delovanje migracijskega sistema, zlasti s pomočjo podpornih skupin za upravljanje migracij na„žariščnih točkah“ 5 , ki bodo državam članicam, ki so izpostavljene največjemu pritisku, pomagale izpolniti njihove obveznosti in odgovornosti. Podporne skupine potrebujejo za delovanje močno jedro agencij EU, kar najtesnejše sodelovanje z organi v Italiji in Grčiji ter podporo drugih držav članic.

Komisija je poslala posebne odposlance v Italijo in Grčijo za zagotovitev praktičnega usklajevanja in podpore. V Grčiji deluje posebna skupina pod vodstvom generalnega direktorja podporne službe za strukturne reforme Komisije, ki poroča neposredno predsedniku. Ta skupina je sprejela postopni pristop za prepoznavanje „žariščnih točk“, napotitev podpornih skupin, začetek premestitev, nadaljevanje vračanja in krepitev meje. Isti model neposredne podpore in usklajevanja v realnem času deluje v Italiji. Ta intenzivna podpora Komisije v vsakem trenutku je bila v veliko pomoč tema dvema državama članicama pri prehodu v izvedbeno fazo premestitve (glej Prilogo 2 in Prilogo 3).

V Grčiji in Italiji se oblikujejo podporne skupine za upravljanje migracij, ki jih usklajujejo evropske regionalne skupine za posredovanje, kar je sledilo večji uporabi agencij iz evropske agende o migracijah. Sodelujejo Frontex, Evropski azilni podporni urad (EASO), Europol in Eurojust 6 . Posledično se lahko takoj odzovejo na potrebe, ugotovljene v časovnih načrtih Italije in Grčije.

Vendar je njihovo delo v veliki meri odvisno od podpore držav članic. Frontex in EASO sta objavila pozive za prispevke in od držav članic zahtevala človeške vire in tehnično opremo. V obeh primerih ti pozivi vsebujejo izjemno velike številke v primerjavi z zahtevki agencij v preteklosti, kar odraža izjemno naravo izzivov, s katerimi se trenutno soočajo najbolj prizadete države članice. Bistveno je, da se druge države članice pozitivno, konkretno in hitro odzovejo na te pozive.

Zadnji poziv agencije Frontex je zahteval 775 dodatnih mejnih policistov, pregledovalcev, izpraševalcev in tolmačev – to so vse nujne naloge za učinkovito upravljanje zunanjih meja Evropske unije. Poziv je bil razdeljen na 670 uradnikov, večinoma za neposredno podporo pristopu „žariščnih točk“ v Italiji in Grčiji, ki bodo pokrivali ocenjene potrebe do konca januarja 2016, in 105 gostujočih uradnikov, ki bodo razporejeni na različnih zunanjih kopenskih mejah Evropske unije.

Najnovejši poziv urada EASO za več kot 370 strokovnjakov je namenjen kritju potreb v Italiji in Grčiji do tretjega četrtletja leta 2017. Ti strokovnjaki bi podprli organe za upravljanje azila teh dveh držav članic pri postopku registracije, nalogah obveščanja v zvezi s premestitvijo in odkrivanju morebitnih lažnih listin.

Potreba po osebju in opremi je bila izrecno priznana na neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad EU septembra, rok za zadostitev tem potrebam pa je novembra.

Vendar za zdaj sprejete zaveze držav članic še zdaleč ne pokrivajo dejanskih potreb. Do 8. oktobra se je le šest držav članic 7 odzvalo na poziv za prispevke za EASO z 81 strokovnjaki od potrebnih 374. Do zdaj se je šest držav članic 8 odzvalo na poziv agencije Frontex z 48 mejnimi policisti. Države članice bi morale hitro predložiti svoje prispevke za zadovoljitev ocenjenih potreb agencij.

Italija je kot „žariščne točke“ opredelila Augusto, Lampeduso, Porte Empedocle, Pozzallo, Taranto in Trapani (glej Prilogo 5). Prva podporna skupina za upravljanje migracij že deluje na Lampedusi in sloni na evropski regionalni skupini za posredovanje, ustanovljeni junija 2015 v Catanii na Siciliji 9 . Podporno skupino trenutno sestavljajo dve skupini za izpraševanje iz agencije Frontex in strokovnjaki urada EASO na „žariščnih točkah“ in v bližnjem centru, ki se uporablja za premestitve. Agencija Frontex je že napotila 42 gostujočih uradnikov, urad EASO pa je napotil 6 strokovnjakov.

Da bi bil pristop „žariščnih točk“ učinkovit, je nujno povečanje sprejemnih zmogljivosti, ki bi sprejele prosilce za azil pred njihovo premestitvijo. Uvesti je treba tudi ustrezne zmogljivosti za zadržanje migrantov z neurejenim statusom do izvršitve odločbe o vrnitvi. Italija je povečala svoje sprejemne zmogljivosti in ima zdaj centre za prvi sprejem na štirih opredeljenih „žariščnih točkah“, kjer je mogoče nastaniti približno 1 500 oseb. Zmogljivost se bo do konca leta povečala za dodatnih 1 000 mest, tako da se bo skupna zmogljivost prvega sprejema povečala na 2 500 oseb.

Grčija je opredelila pet „žariščnih točk“, in sicer na Lezbosu, Hiosu, Lerosu, Samosu in Kosu (glej Prilogo 4). Evropska regionalna skupina za posredovanje, locirana v Pireju, v celoti deluje. Prva podporna skupina za upravljanje migracij bo locirana okrog „žariščnih točk“ na Lezbosu. Agencija Frontex je že razporedila 53 strokovnjakov; trenutno je en uslužbenec urada EASO stalno nameščen v Grčiji za pomoč pri organizaciji namestitve strokovnjakov urada EASO.

Grčija je povečala svoje sprejemne zmogljivosti in ima zdaj sedem centrov za prvi sprejem, centrov za razvrščanje in začasnih objektov na območjih štirih opredeljenih „žariščnih točk“ (Lezbos, Hios, Samos in Leros), kjer je mogoče nastaniti približno 2 000 ljudi. Zmogljivosti se še naprej povečujejo 10 .

Del potreb glede sprejema na območjih „žariščnih točk“ je povezan z identifikacijo in registracijo migrantov z neurejenim statusom, ki mednarodne zaščite ne potrebujejo nedvomno in zato ne izpolnjujejo pogojev za premestitev. Za to morajo biti na voljo zadostne zmogljivosti s sredstvi za preprečevanje pobega migrantov z neurejenim statusom.

II.2 Uvedba programa premestitve

Svet je 14. septembra 2015 sprejel predlog Komisije za sklep 11 o premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije. Teden kasneje mu je sledil sklep 12 , prav tako na predlog Komisije, o premestitvi 120 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije, Grčije in drugih držav članic, na katere neposredno vpliva begunska kriza. Podporne skupine za upravljanje migracij naj bi zagotovile, da se bo ta premestitev lahko izvedla na zunanjih mejah Unije.

Oba sklepa zahtevata takojšnje ukrepanje institucij EU, držav članic pod pritiskom in držav članic, ki so se zavezale, da bodo gostile premeščene osebe.

Evropska komisija je 1. oktobra gostila več kot 80 delegatov iz držav članic, agencij EU, Mednarodne organizacije za migracije in Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) na forumu o premestitvi in preselitvi, da bi bil dosežen napredek pri izvajanju v praksi. Italija in Grčija sta na forumu predstavili svoje načrte za premestitev, v katerih sta opisali ukrepe na področju azila, prvega sprejema in vračanja ter ukrepe, ki jih nameravata sprejeti v naslednjih tednih za zagotovitev popolne uvedbe programa premestitve.

Prve premestitve oseb, ki nedvomno potrebujejo zaščito, so bile izvedene, vendar je potrebnega še veliko dela za zagotovitev, da bo hitro sledil obsežen val več sto premestitev na mesec. Vse države članice so bile pozvane, naj določijo nacionalne kontaktne točke doma: do zdaj je nacionalne kontaktne točke določilo 21 držav članic 13 . Prav tako so bile naprošene, naj v Italijo in Grčijo pošljejo uradnike za zvezo, če je to ustrezno. Do zdaj je uradnike poslalo 22 držav članic 14 .

Bistveni del verige premestitev je obstoj ustreznih sprejemnih zmogljivosti v državah članicah prejemnicah za namestitev premeščenih oseb. Doslej je le šest držav članic priglasilo sprejemne zmogljivosti, ki so jih ponudile za sprejem premeščenih oseb 15 . Vse države članice bi morale izvesti to priglasitev do konca oktobra.

Prva učinkovita premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito

9. oktobra 2015 je s prvim letom iz Rima 19 Eritrejcev odpotovalo na Švedsko, kjer bodo začeli novo življenje. Pet žensk in 14 moških je odletelo z letališča Ciampino v prisotnosti komisarja za migracije in notranje zadeve Dimitrisa Avramopoulosa, luksemburškega ministra za zunanje zadeve Jeana Asselborna in italijanskega ministra za notranje zadeve Angelina Alfana. To je bil pomemben simboličen trenutek, ki je zaznamoval začetek novega evropskega pristopa k načinu obravnave prošenj za azil. Premestitve pa morajo poleg simbolike postati sistematična in rutinska dejavnost v Italiji in Grčiji.

Prvi let je bil rezultat intenzivnih priprav na terenu italijanskih in švedskih organov, agencije Frontex in drugih agencij EU, lokalnih nevladnih organizacij in posebnih odposlancev, ki jih je napotila Evropska komisija. Z neutrudnimi prizadevanji je sistem postal operativen, potrebna registracija in obravnava pa sta mogoči na vsakem koraku.

Vzpostavitev stika z eritrejsko skupnostjo je bila ključnega pomena pri zagotavljanju uspeha prve izvedbe. Na začetku se prosilci za azil niso želeli registrirati, ker niso zaupali v sistem. Odposlanci Komisije na terenu so morali v zadnjih tednih v sodelovanju z Uradom Visokega komisarja Združenih narodov za begunce in lokalnimi nevladnimi organizacijami vložiti veliko truda, da so prepričali prvo skupino ljudi, da bodo res premeščeni.

Vendar se zaupanje v sistem povečuje, zlasti, odkar je bila izvedena prva premestitev. Ljudje, ki se želijo registrirati, zdaj čakajo v vrstah v Lampedusi in Villi Sikanii. Za več kot 100 Eritrejcev je že bilo opredeljeno, da so kandidati za premestitev.

Zdaj morajo nujno slediti nadaljnje premestitve, zlasti zato, da bi se izognili ozkemu grlu zaradi kopičenja kandidatov za premestitev.

Uspešna premestitev prvih skupin oseb v okviru izvajanja premestitev je pomemben prvi korak. Izvajanje premestitev je zdaj treba postaviti na trdne in trajne temelje, in to v zadostnem obsegu. Zdaj morajo vse države članice Komisiji predložiti jasne zaveze glede števila ljudi, ki jih bodo premestile od zdaj do konca leta, pri čemer je treba upoštevati nujnost tega izziva.

II.3 Preselitev

Preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, neposredno iz tretjih držav ustreza humanitarnim obveznostim EU in zagotavlja varno alternativo za begunce v primerjavi z nevarnim potovanjem v Evropo, na katero se odpravijo sami. Na forumu o premestitvi in preselitvi 1. oktobra so države članice potrdile zaveze, ki so jih dale julija, da bodo na ta način sprejele več kot 20 000 beguncev v naslednjih dveh letih. Na delavnici o preselitvi 2. oktobra so bile razvite praktične rešitve za zagotavljanje učinkovitega izvajanja preselitev. Prve preselitve so bile zdaj izvedene. 16 Države članice morajo Komisiji zdaj predložiti informacije o številu ljudi, ki jih bodo preselile v naslednjih šestih mesecih, in od kod.

II.4 Vračanje in ponovni sprejem

Ključni element povezanih mehanizmov, ki tvorijo azilni sistem EU, je zagotavljanje učinkovitega vračanja oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite. Trenutno se v praksi izvrši veliko premalo odločb o vrnitvi, mreže tihotapcev pa to izkoriščajo za privabljanje migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. Bolj ko je sistem vračanja učinkovit, manj je verjetno, da bo tihotapcem uspelo prepričati ljudi, da se bodo lahko izmuznili, če bo ugotovljeno, da ne potrebujejo mednarodne zaščite.

V okviru Sveta za pravosodje in notranje zadeve oktobra 2015 so države članice potrdile akcijski načrt EU na področju vračanja, ki ga je predlagala Komisija 17 . Pozornost je zdaj usmerjena na hitro in učinkovito ukrepanje.

Italija je nedavno izvedla dve operaciji vračanja – 28 Tunizijcev je bilo vrnjenih iz Italije v Tunizijo, 35 Egipčanov pa je bilo vrnjenih v Egipt. Ena skupna operacija vračanja, ki jo usklajuje agencija Frontex, je predvidena oktobra iz Italije, dve pa iz Grčije. Pogostost teh operacij je treba povečati.

Zagotavljanje učinkovitega vračanja je ključni del dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij na lokacijah „žariščnih točk“.

Za to so potrebni tudi učinkoviti sistemi znotraj EU za izdajo in izvrševanje odločb o vrnitvi. V preteklem mesecu so bili sprejeti konkretni ukrepi za razvoj sistema integriranega upravljanja vračanja in za uporabo sistemov izmenjave informacij EU za vključevanje odločb o vrnitvi in prepovedi vstopa. Agencije držav članic za vračanje morajo imeti tudi potrebna sredstva za opravljanje svojih nalog.

Vračanje se lahko izvaja le, če obstaja sporazum z državami izvora o ponovnem sprejemu zadevnih oseb. Ponovni sprejem je nepogrešljivi del učinkovite migracijske politike. Vrnjene osebe morajo biti ponovno sprejete v svoje države izvora. To zahteva tesno partnerstvo s tretjimi državami in uporabo vseh razpoložljivih orodij, ki so nam na voljo. Države članice in Komisija bi morale skupaj poiskati občutljivo ravnovesje pritiska in spodbud v odnosu s tretjimi državami za povečanje števila vračil. Da bi k temu pripomogli, je bilo sklenjeno, da bodo države članice do konca leta 2015 v enajst držav namestile evropske migracijske uradnike za zveze, vendar njihova namestitev še ni bila izvedena 18 . Visoka predstavnica/podpredsednica je začela prvi dialog na visoki ravni z glavnimi državami izvora nedovoljenih migracij, sledil pa mu bo niz širših dialogov z Etiopijo, Somalijo, Afriško unijo in državami Sahela. Takojšnja prednostna naloga je zagotoviti, da se bodo obstoječi sporazumi o ponovnem sprejemu učinkovito uporabljali v praksi.

Vzpostavljanje delovanja ponovnega sprejema: praktično sodelovanje s Pakistanom

EU ima sporazum o ponovnem sprejemu s Pakistanom od leta 2012. Glede na veliko število vpletenih (glej Prilogo 9) – Pakistan je že več let četrti največji vir državljanov tretjih držav, ki so v EU z urejenim statusom – je ta sporazum še zlasti pomemben. Vendar je po ocenah vrnjenih samo okoli 54 % pakistanskih državljanov, ki so v EU prejeli odločbe o vrnitvi. Učinkovitost izvajanja sporazuma se med državami članicami znatno razlikuje. Do zastoja je prihajalo zlasti v Grčiji, kar je bilo posledica sporov v zvezi z dokumentacijo. Posebne razprave o ponovnem sprejemu med Komisijo, Grčijo in pakistanskimi organi v tem mesecu so namenjene ponovnemu začetku postopka vračanja:

razprave o uporabi sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Pakistanom so potekale v Atenah med Komisijo ter grškimi in pakistanskimi uradniki;

stiki med delegacijo EU v Islamabadu in pakistanskim ministrstvom za zunanje zadeve so potekali na isti dan;

komisar Avramopoulos bo 29. oktobra odpotoval v Islamabad na razprave o skupnem načrtu o migracijah.

Pričakovani rezultat je:

skupni dogovor o izvajanju sporazuma EU o ponovnem sprejemu med Grčijo in Pakistanom;

agencija Frontex bo novembra izvedla skupne operacije vračanja Pakistancev iz Grčije;

Komisija bo predstavila operativni akcijski načrt za boljše upravljanje migracij s Pakistanom.

II.5 Druge oblike podpore za države članice

Obstaja še več drugih oblik podpore EU, za katere lahko zaprosijo države članice in ki zagotavljajo pomoč pri upravljanju meja in migracij, vendar še niso bile v celoti izkoriščene.

Države članice lahko zaprosijo za namestitev skupin za hitro posredovanje na mejah (RABIT), da se zagotovi takojšnja podpora mejnim policistom v primeru nenadnega ali izrednega migracijskega pritiska. Po mnenju Komisije so razmere, s katerimi se sooča Grčija v zadnjih nekaj mesecih, natanko take, za kakršne so namenjene te skupine. Niti Grčija niti Italija doslej ni sprožila tega mehanizma.

Država, ki meni, da je preobremenjena zaradi krize, lahko aktivira mehanizem Unije na področju civilne zaščite 19 . Mehanizem temelji na prostovoljnih prispevkih držav članic (vključno s strokovnim znanjem, opremo, zatočišči in medicinsko opremo). Države članice so bile prejšnji mesec pozvane, naj Komisijo obvestijo o sredstvih, ki so lahko pripravljena za uporabo za pomoč beguncem. Le osem držav članic 20 je sporočilo, da imajo (omejena) sredstva civilne zaščite ali strokovnjake, ki bi jih lahko uporabile še letos, če bi bile k temu pozvane. Komisija ponovno poudarja potrebo po podpori mehanizmu s strani držav članic z znatnimi prispevki.

Mehanizem je bil leta 2015 aktiviran dvakrat za pomoč Madžarski 21 in enkrat za pomoč Srbiji 22 kot odziv na nujne potrebe, ki jih je povzročil doslej največji val beguncev in migrantov.

Spomniti je treba tudi, da podpora državam članicam s skupnima operacijama agencije Frontex Triton in Poseidon še naprej zagotavlja vsakodnevno pomoč pri upravljanju zunanjih meja, pri čemer je rešenih na tisoče migrantov in beguncev. Trenutno sredstva za operacijo Triton prispeva 17, za Poseidon pa 18 držav članic 23 . Vendar prispevana sredstva še vedno ne zadoščajo za kritje potreb.

Doseženi napredek

Prva „žariščna točka“ deluje na Lampedusi (Italija).

Prva „žariščna točka“ na Lezbosu (Grčija) naj bi začela delovati v prihodnjih dneh.

Začele so se premestitve v druge države članice.

Podporne skupine za upravljanje migracij delujejo.

Prve preselitve so bile izvedene.

Agencija Frontex nudi podporo misijam vračanja.

Nadaljnji koraki

V Italiji naj bi do konca leta začelo delovati skupaj šest „žariščnih točk“.

V Grčiji naj bi do konca leta začelo delovati skupaj pet „žariščnih točk“.

Države članice se morajo odzvati na pozive po strokovnjakih in opremi in tako podpreti podporne skupine za upravljanje migracij ter omogočiti začetek njihovega polnega delovanja.

Države članice morajo sporočiti, koliko lokacij za premestitev in preselitev bodo ponudile, in navesti njihove sprejemne zmogljivosti.

Vračanje iz Grčije v Pakistan se mora ponovno začeti.

Države članice morajo zagotoviti ustrezne vire za skupni operaciji Triton in Poseidon agencije Frontex.

III. Proračunska podpora

Pred tremi tedni se je Evropska komisija zavezala k takojšnji okrepitvi finančne podpore. Od takrat je Komisija predlagala spremembo proračuna za povečanje finančnih sredstev, namenjenih reševanju begunske krize, za dodatne 1,7 milijarde EUR za leti 2015 in 2016.

To vključuje:

dodatno nujno pomoč že v letu 2015 v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost – meje (100 milijonov EUR) (glej Prilogo 8);

okrepitev treh ključnih agencij za 120 delovnih mest (60 delovnih mest za agencijo Frontex, 30 za urad EASO in 30 za Europol);

dodatna sredstva za Evropski instrument sosedstva (300 milijonov EUR) in prerazporeditev drugih sredstev EU, da bo lahko skrbniški sklad EU za Sirijo v tem letu dosegel vsaj 500 milijonov EUR;

povečanje sredstev za humanitarno pomoč v višini 500 milijonov EUR (200 milijonov EUR v letu 2015 in 300 milijonov EUR v letu 2016) za neposredno pomoč beguncem, zlasti prek Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Svetovnega programa za hrano in drugih ustreznih organizacij za pomoč beguncem glede osnovnih potreb, kot sta hrana in zatočišče;

dodatne zaveze v višini 600 milijonov EUR za leto 2016 za povečanje nujnih sredstev za reševanje problemov v zvezi z migracijami (94 milijonov EUR), podporo svežnju premestitev (110 milijonov EUR), povečanje človeških in finančnih virov za agencijo Frontex, urad EASO in Europol (približno 86 milijonov EUR za pomoč pri vračanju in na območjih „žariščnih točk“ ter okrepitev agencij) in dodatna sredstva za pomoč državam članicam, ki jih je begunska kriza najbolj prizadela (310 milijonov EUR).

Skupaj to pomeni, da bodo razpoložljiva finančna sredstva za reševanje begunske krize v letih 2015 in 2016 znašala 9,2 milijarde EUR.

Evropski parlament in Svet sta hitro ukrepala za sprejetje sprememb proračuna za leto 2015. Komisija je zdaj sprejela spremembe proračuna za leto 2016 in proračunski organ poziva, naj sprejme podobno zavezo k hitremu sprejetju proračuna za leto 2016.

Bistveno je, da je se zdaj uporabijo nacionalna sredstva za okrepitev skupnih evropskih prizadevanj poleg tega znatnega povečanja porabe v okviru proračuna EU v zvezi z migracijami. To so priznali voditelji držav in vlad EU na zasedanju 23. septembra, na katerem je bilo poudarjeno, da morajo nacionalne vlade prispevati sredstva v enaki višini kot EU v prizadevanjih za:

podporo nujnim potrebam beguncev prek UNHCR, Svetovnega programa za hrano 24 in drugih agencij, da bi dosegli vsaj 1 milijardo EUR. Glede na to, da bo proračun EU zagotovil dodatno podporo v višini 200 milijonov EUR v tem letu in 300 milijonov EUR v naslednjem, to pomeni obveznost v višini 500 milijonov EUR iz državnih proračunov.

Od 23. septembra se je deset držav članic 25 zavezalo k dodatnemu prispevku v skupni višini približno 275 milijonov EUR. V resnici pa sta več kot 80 % teh sredstev obljubili samo dve državi članici, Združeno kraljestvo in Nemčija. Še vedno torej manjka več kot 225 milijonov EUR,

podporo znatnemu povečanju regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji. Komisija države članice poziva, naj izenačijo prispevana sredstva v višini 500 milijonov EUR iz proračuna EU.

Vendar kljub dejstvu, da je Sirija v jedru današnje krize in da je skrbniški sklad prožno in hitro izvedbeno orodje, je bil odziv držav članic do zdaj minimalen, saj sta se odzvali samo dve državi članici – Italija je obljubila 3 milijone evrov, Nemčija pa 5 milijonov EUR. Tako manjka skoraj celotni znesek v višini 492 milijonov EUR,

podporo z nacionalnimi prispevki za nujni skrbniški sklad za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nezakonite migracije in razseljene osebe v Afriki. Komisija meni, da bi nacionalni prispevki morali ustrezati 1,8 milijarde EUR sredstev EU. Tudi tu je do zdaj obljubljena pomoč zanemarljiva, saj so trenutno le tri države članice, Luksemburg, Nemčija in Španija, namenile vsaka po 3 milijone EUR. Šest držav članic 26 je neuradno potrdilo svoje prispevke, vendar brez jasnih številk. Štiri druge 27 so dejale, da bodo „zelo verjetno“ prispevale, štiri 28 pa o tem še razmišljajo. Dve državi nečlanici EU 29 sta neuradno predlagali, da bi morda lahko prispevali skupaj približno 9 milijonov EUR. Tako ostaja ogromni primanjkljaj v višini 1 791 milijonov EUR.

Finančna sredstva so nepogrešljiva za odziv na sedanjo stisko beguncev in začetek obravnave temeljnih vzrokov. Nujno je, da se primanjkljaj med potrebami, ki jih je opredelil Evropski svet, in resničnostjo do zdaj obljubljenih prispevkov redkih držav članic hitro odpravi (glej Prilogo 7).

Doseženi napredek

Evropski parlament in Svet sta sprejela okrepitev v višini 800 milijonov EUR za podporo beguncem in migracijskim politikam v letu 2015, kot jo je predlagala Komisija.

Dodatna okrepitev v višini 900 milijonov EUR za leto 2016 je bila predložena proračunskemu organu.

Nadaljnji koraki

Evropski parlament in Svet bi morala sprejeti spremembe proračuna za leto 2016, kot jih je predlagala Komisija.

Države članice morajo izpolniti obljubo glede pomoči v višini 500 milijonov EUR za humanitarno pomoč beguncem, da se doseže 1 milijarda EUR.

Države članice morajo izenačiti sredstva v višini 500 milijonov EUR iz proračuna EU za skrbniški sklad EU za Sirijo in 1,8 milijarde EUR sredstev EU za skrbniški sklad EU za Afriko.

V zvezi s tem so se pojavila vprašanja o obravnavi izdatkov v okviru Pakta za stabilnost in rast za upravljanje begunske krize. Komisija je potrdila, da bi v primeru prejema posebne zahteve države članice preučila, ali in kako bi bilo to mogoče izvesti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast. To vključuje prožnost, ki je vključena v Pakt za odzivanje na nepredvidene okoliščine in neobičajne dogodke.

To oceno bi bilo treba izvesti za vsak primer posebej v okviru analize nacionalnih proračunskih dokumentov. Temeljiti bi morala na dokazih o nastalih neto stroških v skladu z dogovorjeno metodologijo za izvajanje Pakta.

IV. Izvajanje zakonodaje EU

Osnova skupnega evropskega azilnega sistema je pomoč ljudem, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in vračanje migrantov, ki nimajo pravice do prebivanja na ozemlju EU. Za uresničitev tega ima EU zdaj močan niz skupnih pravil na področju azila in nedovoljenih migracij. Vendar je ta pravila treba pravilno uporabljati.

Primer prizadevanj Komisije za spodbujanje učinkovitega izvajanja je na področju vračanja, na katerem Komisija pomaga državam članicam razumeti posledice pravil. Komisija je imela posebne dialoge z državami članicami, da bi poudarila ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev obveznosti izvršitve vračanja. Države članice bi morale zagotoviti fizično dostopnost migrantov z neurejenim statusom za vrnitev in uporabiti omejitev gibanja kot zakoniti skrajni ukrep, kadar je treba preprečiti, da bi migranti z neurejenim statusom pobegnili. Dokler je upravičeno pričakovati odstranitev, možnosti za njeno izvedbo ne bi smel spodkopati predčasni konec omejitve gibanja. Poleg tega lahko hitrost odločanja ter razpoložljivost osebja in zadostnih zmogljivosti za omejitev gibanja pomembno vplivata na dejansko izvrševanje odločb o vrnitvi.

Od avgusta je Komisija petim državam članicam poslala uradne dopise glede uredbe Eurodac o odvzemu prstnih odtisov, desetim pa glede pravilnega izvajanja direktive o vračanju. V zvezi z uredbo Eurodac so odgovorile vse zadevne države članice, Komisija pa zdaj ocenjuje odgovore, da bi ugotovila, ali zadostujejo, ali pa bi bilo treba začeti postopke za ugotavljanje kršitev. V zvezi z direktivo o vračanju je bil doslej prejet le en odgovor 30 ; Komisija pričakuje še ostale odgovore in bo hitro ocenila razmere. Nadaljnji upravni dopis je bil naslovljen na eno državo članico glede skladnosti z direktivo o azilnih postopkih, direktivo o pogojih za sprejem in Zakonikom o schengenskih mejah.

V zvezi s sklepom o 40 sklepih o potencialnih ali dejanskih kršitvah, sprejetih septembra, v zvezi z direktivo o azilnih postopkih, direktivo o pogojih za sprejem in direktivo o pogojih, poleg 34 primerov, ki so bili že v teku, Komisija doslej še ni prejela odgovorov. Zaradi pomembnosti te zakonodaje so države članice pozvane, da se čim prej odzovejo v roku dveh mesecev.

Komisija bo še naprej hitro in učinkovito izvajala postopke za ugotavljanje kršitev, kadar je to potrebno, da bi zagotovila popolno skladnost z zakonodajo EU na tem področju (glej Prilogo 6).

Prednostne naloge, opredeljene septembra, so poudarile potrebo, da se posebna pozornost nameni Grčiji. Države članice niso mogle vračati prosilcev za azil v Grčijo od leta 2010 oziroma 2011. Leta 2010 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je prišlo do številnih kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Evropsko sodišče je nato potrdilo, da ni mogoče domnevati, da države članice spoštujejo temeljne pravice prosilcev za azil, če vračajo osebe Grčiji v skladu z dublinskim sistemom.

Kot je navedeno zgoraj, je Komisija namenila precejšnja sredstva za pomoč Grčiji. Države članice zdaj začenjajo prispevati k tem prizadevanjem. V kratkem času je bil dosežen pomemben napredek. Delovanje podpornih skupin za upravljane migracij odpravlja ključne pomanjkljivosti, povezane z dejansko začasno prekinitvijo predaj v skladu z dublinsko uredbo, s povečanjem sprejemnih zmogljivosti in preoblikovanjem vračanja v trden sistem obravnave prošenj za azil.

Dosedanji napredek je spodbuden in se mora nadaljevati. Na osnovi tega bo Komisija do 30. novembra 2015 ocenila stanje in, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, Evropskemu svetu decembra 2015 ali marca 2016 priporočila ponovno uvedbo predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo.

Nedavno je več držav članic na podlagi Zakonika o schengenskih mejah uporabilo možnost začasne ponovne uvedbe mejnega nadzora. To je lahko upravičeno v izjemnih kriznih razmerah, zlasti v primeru resne nevarnosti za javni red ali notranjo varnost v zadevni državi članici. Vendar to nikoli ne sme biti več kot kratkoročen ukrep do stabilizacije razmer.

Komisija trenutno zaključuje oceno razmer s sprejetjem mnenja o podaljšanju začasnega nadzora na mejah z Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo na podlagi Zakonika o schengenskih mejah.

Doseženi napredek

Komisija obravnava pomanjkljivosti držav članic pri popolnem prenosu in izvajanju zakonodaje EU.

Povečujejo se sprejemne zmogljivosti in vzpostavljajo se pogoji za pravilen azilni sistem in obravnavo prošenj za azil v Grčiji.

Naslednji koraki

Komisija bo zagotovila aktivno in hitro spremljanje vseh postopkov za ugotavljanje kršitev na področju azila in vračanja.

Komisija bo do 30. novembra 2015 ocenila stanje glede predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo.

V. Zunanja razsežnost

Evropska agenda o migracijah poudarja, da mora uspešna migracijska politika tako kot znotraj nujno delovati tudi zunaj Unije. Evropa mora vedno sprejeti ljudi, ki potrebujejo zaščito. V interesu vsakogar pa je, da se krize, ki begunce prisilijo, da zapustijo svoje domove in potujejo v veliki nevarnosti, rešujejo pri njihovem izvoru.

V središču prednostnih nalog ter skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice/podpredsednice prejšnji mesec 31 je bila vključitev migracij na vrh zunanjepolitičnih vprašanj EU. To se je pokazalo z zgoraj opisanimi zavezami za dodatno financiranje. Vendar je diplomatska ofenziva, ki zdaj poteka, prav tako postavila migracije v središče dvostranskih, regionalnih in večstranskih dialogov.

Turčija je ključna partnerica. Skupaj z Libanonom in Jordanijo je nosila glavno breme humanitarnih prizadevanj za nudenje zatočišča sirskim beguncem. Zaradi svoje geografske lege je glavni kanal za migrante, ki prispejo na Zahodni Balkan. Turčija je pokazala, da je sposobna sprejeti odločne ukrepe za boj proti tihotapljenju ljudi. Podroben akcijski načrt o migracijah, ki ga je predsednik Juncker 5. oktobra predstavil predsedniku Erdoğanu, določa vrsto konkretnih ukrepov, ki zajemajo podporo beguncem, migrantom in njihovim gostiteljskim skupnostim ter krepitev sodelovanja za preprečevanje nedovoljenih migracij. Določa kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Komisija zdaj vodi aktivne razprave s turškimi organi za dokončno oblikovanje akcijskega načrta.

Sodelovanje s Turčijo je bilo tudi ključni vidik konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski poti 8. oktobra pod okriljem visoke predstavnice/podpredsednice in luksemburškega predsedstva. Na tem srečanju je bil sprejet dogovor o vrsti praktičnih korakov za spodbujanje učinkovitejšega sodelovanja s partnerskimi državami na tej poti, vključno z nudenjem podpore državam prvega azila in tranzitnim državam, poudarjena pa so bila tudi širša vprašanja odpravljanja temeljnih vzrokov za tihotapljenje ljudi in boj proti njemu. 32

Visoka predstavnica/podpredsednica je bila vključena v obsežne diplomatske stike, da bi bil dosežen dogovor glede krize v Libiji. Ta prizadevanja, politična in finančna, so potekala s podporo posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov Bernardina Léona, ki je 8. oktobra predstavil končno besedilo libijskega političnega dogovora vsem udeležencem v političnem dialogu. Pozornost je zdaj usmerjena na to, da strani potrdijo ta dogovor, EU pa čaka na to s pripravljenim obsežnim in takojšnjim svežnjem podpore novi vladi narodnega soglasja, ki bo v korist libijskemu prebivalstvu. Svet za zunanje zadeve je 12. oktobra sprejel sklepe v zvezi s tem.

7. oktobra je vojaška operacija EU v južnem Sredozemlju EUNAVFOR MED Sophia prešla v drugo fazo v mednarodnih vodah, potem ko je uspešno izpolnila cilje prve faze (opazovanje in ocenjevanje mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi) ter pripomogla k reševanju več kot 3 000 ljudi. Zdaj bo lahko izvajala vkrcavanja na plovila, za katera obstaja sum, da se uporabljajo za trgovino z ljudmi in tihotapljenje ljudi, ter preiskave, zasege in preusmeritve takih plovil na odprtem morju in tako prispevala k temu, da bo osumljene tihotapce dosegla roka pravice. To predstavlja ključni razvoj pri uničenju poslovnega modela tihotapcev/trgovcev in je bilo deležno pomembne politične potrditve v resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 2240 z dne 9. oktobra.

Pod vodstvom visoke predstavnice/podpredsednice je Svet za zunanje zadeve 12. oktobra sprejel sklepe o krizi v Siriji, na podlagi katerih bo EU okrepila svojo podporo mednarodnim prizadevanjem pod okriljem ZN, da bi našli politično rešitev konflikta. Visoka predstavnica/podpredsednica aktivno sodeluje z vsemi ključnimi regionalnimi in mednarodnimi akterji, vključno z Rusijo, ZDA, Saudovo Arabijo, Iranom, Turčijo in Irakom. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) je sprejela ukrepe za okrepitev podpore politični opoziciji znotraj in zunaj Sirije kot stranke v procesu tranzicije in nadaljnje spodbujanje zbliževanja in poenotenja njenih številnih političnih in vojaških segmentov za skupno strategijo. ESZD je 7. in 9. septembra skupaj s posebnim odposlancem ZN Staffanom de Misturo izvedla natančna posvetovanja s strokovnjaki za mediacijo, zlasti iz Rusije, Irana, Egipta in Saudove Arabije, ter odposlanci za Sirijo iz držav članic. EU deluje tudi v nekaterih delovnih skupinah, ki jih je ustanovila skupina svetovne koalicije za boj proti Daišu, in sicer za stabilizacijo, tuje teroristične borce in preprečevanje financiranja terorizma. Izvajanje regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji, ki jo pomeni Daeš, še poteka.

Migracije so bile ključna tema razprave s predstavniki institucij EU in držav članic na 70. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov konec septembra. V tem okviru je bila poudarjena potreba po bolj proaktivnem odzivu in okrepljenem sodelovanju mednarodne skupnosti pri spopadanju z izzivi migracij in mobilnosti ljudi, zlasti glede na sirsko begunsko krizo.

Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov, ki je bil predstavljen maja 33 , se zdaj izvaja, prav tako pa operacije kazenskega pregona znotraj in zunaj EU – v teku so na primer kampanje v Etiopiji in Nigru za zatiranje tihotapljenja v kali.

Naslednji mesec bo v središču pozornosti novih prednostnih nalog na področju migracij Vrh v Valetti na temo migracij (11.–12. novembra). Intenzivne priprave na vrh z afriškimi partnerji so v teku. To bo priložnost, da EU in njene afriške partnerice pokažejo, da lahko izvedejo konkretne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in za zagotovitev urejenih, varnih, zakonitih in odgovornih migracij in mobilnosti ljudi. Osnova takšnih partnerstev je, da mora EU podpreti svoje partnerje, in sicer s finančno pomočjo, strokovnim znanjem ter zaupanjem v sodelovanje in skupna prizadevanja. Njegov uspeh je zato neločljivo povezan s skupnimi prizadevanji za doseganje velike finančne zaveze za nujni skrbniški sklad EU za Afriko (glej točko III zgoraj).

Doseženi napredek

Številna srečanja na visoki ravni visoke predstavnice/podpredsednice in komisarjev so dala pomen novi diplomatski ofenzivi glede migracij.

Operacija EUNAVFOR MED Sophia je izpolnila cilje prve faze.

Nadaljnji koraki

Dokončanje akcijskega načrta s Turčijo.

Dialogi na visoki ravni, ki jih visoka predstavnica/podpredsednica načrtuje z Etiopijo, Afriško unijo in Somalijo 20. in 21. oktobra.

V teku je druga faza operacije EUNAVFOR MED Sophia.

EU bo podprla novo vlado nacionalnega soglasja v Libiji.

EU bo izboljšala sodelovanje za podporo mednarodnim prizadevanjem pod okriljem ZN, da bi našli politično rešitev za konflikt v Siriji.

Vrh v Valletti na temo migracij.

VI.Zaključek

Zgoraj navedeni operativni in proračunski ukrepi so namenjeni zagotavljanju potrebne podpore za ponovno vzpostavitev urejenega sistema migracij v EU, za katerega bosta značilna ustrezna uporaba pravil in dovolj trden sistem za odzivanje na neizogibne vrhunce migracij. Za ponovno vzpostavitev stabilnosti je nujna zunanja meja. To je v središču zaveze Komisije, da bo do konca leta predstavila predloge za razvoj povsem delujoče evropske mejne in obalne straže, kot priznanje, da je treba države članice močneje podpreti pri izzivu upravljanja zunanjih meja Evrope.

Povzetek posebnih sklepov

Države članice morajo hitro predložiti svoje prispevke za zadovoljitev ocenjenih potreb agencij EU za izvajanje pristopa „žariščnih točk“;

Italija in Grčija morata povečati svoje sprejemne zmogljivosti;

države članice morajo uradno sporočiti svoje sprejemne zmogljivosti za sprejem premeščenih oseb;

države članice morajo podati jasne zaveze glede števila ljudi, ki jih bodo premestile od zdaj do konca leta;

države članice morajo Komisiji zdaj predložiti informacije o številu ljudi, ki jih bodo preselile v naslednjih šestih mesecih, in od kod;

države članice morajo hitro začeti izvajati akcijski načrt EU na področju vračanja, ki ga je predlagala Komisija, za vzpostavitev učinkovitega sistema vračanja na ravni EU;

EU mora do konca leta 2015 v enajst tretjih držav napotiti evropske migracijske uradnike za zveze;

države članice morajo z znatnimi prispevki podpreti mehanizem Unije na področju civilne zaščite;

države članice morajo zagotoviti zadostna sredstva za skupni operaciji agencije Frontex Triton in Poseidon;

Države članice morajo prispevati k financiranju EU in ga izenačiti v prizadevanjih za podporo Uradu Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Svetovnemu programu za hrano in drugim mednarodnim organizacijam, skrbniškemu skladu EU za Sirijo in skrbniškemu skladu EU za Afriko;

Evropski parlament in Svet morata sprejeti predlog sprememb proračuna za leto 2016, kot ga je predlagala Komisija;

Komisija si bo še naprej prizadevala za hitre in učinkovite postopke za ugotavljanje kršitev, kadar bo to potrebno, za zagotovitev popolne skladnosti s pravnim redom Unije na področju azila in vračanja;

Komisija bo do 30. novembra 2015 ocenila, ali so izpolnjeni vsi pogoji, da Evropskemu svetu decembra 2015 ali marca 2016 priporoči ponovno uvedbo predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo;

Komisija bo zaključila svoje mnenje o podaljšanju začasnega nadzora v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji na podlagi Zakonika o schengenskih mejah;

Komisija bo dokončala akcijski načrt s Turčijo.

Seznam prilog

Priloga 1: Preglednica izvajanja prednostnih ukrepov

Priloga 2: Grčija – poročilo o trenutnem stanju z dne 11. oktobra 2015

Priloga 3: Italija – poročilo o trenutnem stanju z dne 11. oktobra 2015

Priloga 4: Zemljevid opredeljenih „žariščnih točk“ v Grčiji

Priloga 5: Zemljevid opredeljenih „žariščnih točk“ v Italiji

Priloga 6: Izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema

Priloga 7: Finančne zaveze držav članic za podporo na področju migracij

Priloga 8: Finančna podpora državam članicam v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost

Priloga 9: Delovanje sporazuma med EU in Pakistanom o ponovnem sprejemu v letih 2012–2014

(1)

Po podatkih agencije Frontex, ki so bili objavljeni 13. oktobra 2015.

(2)

COM(2015) 240 final.

(3)

COM(2015) 490 final.

(4)

Izjava je na voljo na http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/09/23-statement-informal-meeting .

(5)

„Žariščna točka“ je odsek zunanje meje EU ali regija z izrednim migracijskim pritiskom, ki zahteva okrepljeno in usklajeno podporo agencij EU.

(6)

Predstavniki teh agencij sodelujejo v skupnih uradih v pristaniščih ali posebnih sprejemnih centrih pri usklajevanju pomoči EU nacionalnim organom pri identifikaciji, registraciji in vračanju ter zbiranju, izmenjavi in analizi informacij in obveščevalnih podatkov za podporo kazenskim preiskavam mrež za tihotapljenje ljudi.

(7)

Avstrija, Belgija, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Španija.

(8)

Belgija, Češka, Litva, Portugalska, Romunija in Švedska.

(9)

Skupina za posredovanje vključuje agencijo Frontex, urad EASO, Europol, pomorsko operacijo EU EUNAVFORMED-SOPHIA in italijanske organe.

(10)

Na primer začasen objekt s 300–400 mesti na Kosu do konca leta.

(11)

Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 239, 15.9.2015, str. 146).

(12)

Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 248, 24.9.2015, str. 80).

(13)

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska.

(14)

Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Slovaška, Švedska za Italijo in Slovenija za Italijo in Grčijo.

(15)

Avstrija, Francija, Nemčija, Luksemburg, Švedska in Španija.

(16)

132 Sircev, nameščenih v sosednjih državah, je bilo že preseljenih v okviru programa, dogovorjenega 20. julija 2015, v Češko republiko (16), Italijo (96) in Lihtenštajn (20).

(17)

COM(2015) 453 final.

(18)

Sklepi Sveta z dne 8. oktobra 2015: „Za uspeh operacij vračanja je ključno sodelovanje z državami izvora in tranzita. Kratkoročno bo EU prek svojih delegacij preučila sinergije v diplomaciji EU na terenu, zlasti pa prek evropskih migracijskih uradnikov za zvezo, ki bodo do konca leta 2015 napoteni v Egipt, Maroko, Libanon, Niger, Nigerijo, Senegal, Pakistan, Srbijo, Etiopijo, Tunizijo, Sudan, Turčijo in Jordanijo.“

(19)

Mehanizem lahko mobilizira različne vrste pomoči v naravi, vključno s strokovnim znanjem, opremo, zatočišči in medicinsko opremo.

(20)

Belgija, Ciper, Finska, Švedska, Slovaška, Češka, Litva in Latvija.

(21)

Ti prošnji sta zdaj zaključeni.

(22)

Ta prošnja je še vedno odprta.

(23)

Malta, Portugalska, Nizozemska, Francija, Norveška, Španija, Grčija, Poljska, Romunija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Danska, Češka, Bolgarija in Latvija za Triton ter Danska, Češka, Norveška, Švedska, Portugalska, Poljska, Latvija, Nemčija, Hrvaška, Nizozemska, Finska, Italija, Francija, Španija, Belgija, Združeno kraljestvo in Romunija za Poseidon.

(24)

Štiri države članice – Združeno kraljestvo, Nemčija, Nizozemska in Švedska – se uvrščajo med 10 največjih donatoric za Svetovni program za hrano v letu 2015 (vir: Svetovni program za hrano, 6. oktobra 2015).

(25)

Ciper, Češka, Finska, Nemčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo.

(26)

Belgija, Danska, Francija, Italija, Malta in Združeno kraljestvo.

(27)

Avstrija, Nizozemska, Finska in Švedska.

(28)

Češka, Estonija, Latvija in Grčija.

(29)

Norveška in Švica.

(30)

Italija.

(31)

JOIN(2015) 40 z dne 9. septembra 2015.

(32)

Ta dokument je na voljo na naslednji povezavi: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/10/08-western-balkans-route-conference-declaration/.

(33)

COM(2015) 285 final.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

PRILOGA 1

SPREMLJANJE PREDNOSTNIH UKREPOV

Stanje 14. oktobra 2015

OPERATIVNI UKREPI ZNOTRAJ EU

Ukrepi Komisije in agencij EU

Ukrepi držav članic

Nadaljnji koraki

Izvajanje pristopa „žariščnih točk“ in odločitev o premestitvi

-Usklajevanje na kraju samem:

-Organizacija tehničnih sestankov med agencijami in Italijo/Grčijo s strani Komisije.

-Usklajevanje z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na terenu (IOM in UNHCR), posebni odposlanci Komisije poslani v Italijo in Grčijo zaradi usklajevanja pri izvajanju pristopa „žariščnih točk“ in pripravi premestitev.

-Vzpostavljene podporne skupine za upravljanje migracij:

-Italija: Regionalna skupina EU za posredovanje nameščena v Catanii; skupna operacija Triton agencije Frontex, vključno z ekipami za razvrščanje in izpraševanje na Siciliji in Lampedusi, strokovnjaki urada EASO razporejeni na kraju samem za pomoč pri zagotavljanju informacij in postopku premestitve.

-Grčija: vzpostavitev regionalne skupine EU za posredovanje; skupna operacija Poseidon agencije Frontex, vključno z ekipami za razvrščanje in izpraševanje na Egejskih otokih. V kratkem napotitev strokovnjakov EASO z nalogami v zvezi z zagotavljanjem informacij in obdelovanjem prošenj.

Agencije

-Ekipe agencije Frontex, napotene za dejavnosti razvrščanja in izpraševanja, svoje naloge opravljajo v okviru skupne operacije, ki jo gosti država članica, v kateri se uporablja pristop žariščnih točk.

-Agencija Frontex in urad EASO sta 2. 10. 2015 objavila razpisa za strokovnjake in opremo, da bi se nadalje okrepile podporne skupine za upravljanje migracij v Italiji in Grčiji.

- V Italiji operativno regionalno skupino agencije Frontex v Catanii podpira Eurojust, in sicer pri olajševanju zahtevkov za medsebojno pravno pomoč in usklajevanju med državami članicami. V Grčiji sta bila dva grška državna tožilca z višjega sodišča v Pireju imenovana kot kontaktni točki Eurojusta, da Eurojust v realnem času obveščata o morebitnih potrebah po sodnem ukrepanju in usklajevanju na ravni EU.

-Stiki z državami članicami za rešitev praktičnih zahtev za premestitev:

-Komisija je pisala vsem državam članicam in ponovno opozorila na potrebo po imenovanju uradnikov za zvezo ter pozvala države članice, naj navedejo število vlog za premestitev v bližnji prihodnosti.

-Dvostranski stiki pred prvimi premestitvami iz Italije in Grčije.

-Forum o premestitvi in preselitvi z dne 1. 10. 2015:

-Informacije za države članice o trenutnem stanju na področju izvajanja sklepov Sveta o premestitvi.

-Italija in Grčija sta predložili svoje načrte, države članice pa so zastavile vprašanja za pojasnitev.

-Dogovor o uporabi diagrama in operativnih sklepov delavnice o premestitvi z dne 21. 9. 2015 kot „načina delovanja“ za izvajanje programov premestitve.

-Komisija je pojasnila finančne vidike programov premestitve in preselitve.

Prve premestitve zaključene 9. 10. 2015.

Italija

Načrt, predstavljen 1. 10. 2015 na forumu o premestitvi in preselitvi, se je začel izvajati.

Prve podporne skupine nameščene na Lampedusi.

Pripravljeni so trije sprejemni centri na drugih lokacijah na Siciliji, lahko se pričakuje, da bodo podporne skupine kmalu začele delovati od tam.

V Villi Sikanii in Catanii so bili dodeljeni pisarniški prostori.

Imenovani so uradniki za zvezo v vse ustrezne nacionalne in lokalne agencije.

V načrtu je bila predložena ocena potreb podpornih skupin za upravljanje migracij po osebju.

Italija je agencijo Frontex zaprosila za pomoč v obliki 10 strokovnjakov za odvzem prstnih odtisov.

Grčija

Načrt, predstavljen 1. 10. 2015 na forumu o premestitvi in preselitvi, se izvaja.

Podporne skupine nameščene na Lezbosu, nameščajo pa se še na štirih drugih otokih (Hios, Samos, Kos in Leros), agencija Frontex je na terenu na teh petih otokih, strokovnjaki urada EASO pa bodo napoteni v kratkem.

V Pireju so bili regionalni skupini EU za posredovanje dodeljeni pisarniški prostori v uradu uradnika za zvezo agencije Frontex.

Imenovani so uradniki za zvezo v vse ustrezne nacionalne in lokalne agencije.

Strateškemu odboru za priseljevanje, meje in azil je bila 5. 10. 2015 predložena ocena potreb podpornih skupin za upravljanje migracij, ki je bila Komisiji posredovana prek njenih odposlancev v Grčijo.

Druge države članice

Določitev mreže nacionalnih kontaktnih točk in napotitev uradnikov za zvezo v Italijo in Grčijo.

20 držav članic je imenovalo kontaktne točke; 22 držav članic je do zdaj imenovalo uradnike za zvezo v Italiji, vključno z eno državo članico, ki je do zdaj imenovala uradnika za zvezo tako v Italiji kot v Grčiji.

Nekatere države članice so IT/EL/EASO navedle število oseb, ki jih je mogoče k njim hitro premestiti.

Odziv na pozive agencij

Nacionalni strokovnjaki za podporne skupine za upravljanje migracij v odziv na poziv agencije Frontex (670 strokovnjakov do konca januarja 2016) in urada EASO (370 strokovnjakov do tretjega četrtletja 2017):

Zagotovljeno za Italijo: (1) agencija Frontex – 18 kosov tehnične opreme (plovila, patruljni avtomobili itd.) in 42 gostujočih uradnikov.

Zagotovljeno za Grčijo: (1) agencija Frontex – 27 kosov tehnične opreme in namestitev 53 strokovnjakov (skupno število strokovnjakov, napotenih na kopenske in morske meje, je 95, vključno z grškimi uradniki).

-Premestitev: Države članice določijo, koliko premestitev bodo sprejele do konca leta.

-Revizija nacionalnih programov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje, da se državam članicam dodelijo dodatni zneski, ki ustrezajo pavšalnim zneskom za premeščene osebe, ki se bo začela potem, ko bodo države članice do 30. 10. 2015 uradno potrdile zaveze z dne 20. 7. 2015.

-Podpora Grčiji prek nujne pomoči iz Sklada za azil, migracije in vključevanje pri kritju stroškov notranjega prevoza registriranih oseb z vzhodnih Egejskih otokov na celinski del Grčije (dodeljena bo nujna pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje v višini 5,99 milijona EUR; sporazum o dodelitvi sredstev je v pripravi).

-Oceniti potrebo po podpori Italiji za kritje stroškov notranjega prevoza registriranih oseb z Lampeduse na celinski del Italije.

-Države članice naj redno posodabljajo informacije o številu oseb za hitro premestitev.

-Države članice naj dokončajo proces določanja nacionalnih kontaktnih točk in imenovanja uradnikov za zveze.

-Razpisa agencije Frontex in urada EASO za strokovnjake:

Odzivi držav članic na poziv agencije Frontex se pričakujejo najpozneje do 16. 10. 2015.

Podpora skupnima operacijama agencije Frontex TRITON in POSEIDON

-Skupni operaciji Triton in Poseidon sta se postopno krepili (v povezavi z izvajanjem pristopa žariščnih točk v Italiji in Grčiji).

-Skupna operacija Triton: število patruljnih sredstev se je povečalo, prav tako pa tudi število ekip za razvrščanje in izpraševanje (18 kosov tehnične opreme (plovila, patruljni avtomobili itd.) in 42 gostujočih uradnikov)).

-Skupna operacija Poseidon Sea: agencija Frontex je povečala število sredstev, strokovnjakov za razvrščanje in izpraševanje ter tolmačev (razvrščenih je bilo 27 kosov tehnične opreme in 53 strokovnjakov). Agencija Frontex je ponudila napotitev dodatnih 104 gostujočih uradnikov in sofinanciranje za 31 vodij skupin iz grške policije.

-Agencija Frontex je 2. 10. 2015 objavila odprt razpis za dodatne prispevke, ki zajema tudi potrebe skupnih operacij Triton in Poseidon.

-Države članice so z dajanjem na voljo svojih virov omogočile okrepitev operativne podpore Italiji in Grčiji v okviru skupnih operacij Triton in Poseidon Sea, zlasti krepitev dejavnosti razvrščanja in izpraševanja.

-Skupna operacija Triton: sodeluje 26 držav članic in pridruženih schengenskih držav: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. Trenutno jih je od tega 17 prisotnih s sredstvi in/ali gostujočimi uradniki: MT, PT, NL, FR, NO, ES, EL, PL, RO, UK, DE, DK, CZ, BG, LV.

-Skupna operacija Poseidon: sodeluje 25 držav članic (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Danska, Estonija, Finska, Francija, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo). Trenutno jih je od tega 18 prisotnih s sredstvi in/ali gostujočimi uradniki (DK, CZ, NO, SE, PT, PL, LV, DE, HR, NL, FI, IT, FR, ES, BE, UK, BG, RO).

-Države članice se zavezujejo k ohranitvi ali povečanju podpore tekočima skupnima operacijama, ki ju gostita Italija in Grčija. Zato bi se morale vse države članice pozitivno odzvati na razpis, ki ga je 2. 10. 2015 objavila agencija Frontex.

-Agencija Frontex in Grčija naj izvedeta dodatne napotitve gostujočih uradnikov.

Sprejemne zmogljivosti in sprejemni pogoji

-Spremljanje in po potrebi postopki za ugotavljanje kršitev v zvezi s sprejemnimi pogoji in zmogljivostmi.

-IT in EL si prizadevata za povečanje sprejemnih zmogljivosti. IT je na dobri poti, da do konca leta ponudi prve sprejemne zmogljivosti z 2 500 mesti, tudi Grčija pa širi zmogljivosti s sedanjih 2 000 mest.

-Nadaljnje smernice za izboljšanje standardov o pogojih za sprejem (EASO).

-Vse države članice, ki jih je prizadela kriza, zlasti Grčija, naj začnejo uporabljati znatna finančna sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov/ Evropskega sklada za regionalni razvoj/Evropske investicijske banke za povečanje sprejemnih zmogljivosti.

Vračanje

-Prva vračanja pod okriljem podporne skupine za upravljanje migracij so potekala 10. 10. 2015.

-5. 10. 2015 se je začela evalvacija Schengenskega informacijskega sistema, da bi se vse odločbe o vrnitvi in prepovedi vstopa vključile v SIS;

-Evropski migracijski uradniki za zveze: pojem, predstavljen 15. 9. 2015, je vključeval posebne naloge v zvezi z vračanjem.

-Vzpostavitev sistema za celovito upravljanje vračanja: proces so 15. 9. 2015 začele Komisija, agenciji (Frontex in EASO) ter zadevne mreže.

-Schengenske evalvacije sistemov vračanja v AT, BE, DE in NL v letu 2015 ter ena ocena na podlagi vprašalnika (LI).

-Odgovori držav članic so potrdili pomembnost vračanja.

-Države članice (in pridružene države), ki niso del obstoječih mrež, so bile pozvane, naj preučijo možnost sodelovanja ali pridružitve.

-Zaposlovanje in napotitve prvih evropskih migracijskih uradnikov za zveze do konca leta 2015.

-Operativni delovni sestanek v organizaciji agencije Frontex 28. 10. 2015.

-V letu 2016 bodo ocenjeni sistemi vračanja v šestih državah članicah (IT, EL, LU, FR, MT, HR).

Preselitev

Forum o preselitvi in premestitvi z dne 1. 10. 2015:

-UNHCR je predstavil trende glede preselitve in prednostne naloge za leto 2016 ter opredelil področja sodelovanja z državami preselitve.

-IOM je predstavila področja strokovnega znanja pri postopku preselitve in podporo, ki jo lahko nudi državam preselitve.

-Komisija je predstavila navodilo o finančni podpori.

Delavnica urada EASO o preselitvi z dne 2. 10. 2015:

-UNHCR je predstavil različne faze v postopku preselitve pod njegovim okriljem.

-IT, NL, SE so predstavile različne vidike svojih programov za preselitev, da bi se lahko izmenjale dobre prakse.

-Predstavitev projekta preselitve EU-FRANK za olajševanje preselitve in sprejemanja beguncev prek izmenjave znanja.

-Predstavitev komisije ICMC o praksah na področju vključevanja.

-Načrtovanje operativnih potreb držav članic na področju preselitve ter opredelitev ukrepov operativne podpore za izpolnitev teh potreb.

-Forum o preselitvi in premestitvi z dne 1. 10. 2015:

-Vse države članice so potrdile svoje zaveze z dne 20. 7. 2015, pri čemer so mnoge izrecno navedle tesno sodelovanje z UNHCR in IOM pri procesu.

-Vse države članice so potrdile dogovorjene prioritete glede regij za preselitev. Večina se bo osredotočila na sirske begunce, nameščene v Libanonu, Jordaniji in Turčiji. Nekatere so tudi navedle, da bodo preseljevale iz drugih regij, kot so Afriški rog (Sudan) in Severna Afrika (Egipt).

-Nekatere države članice so že začele z omejenim preseljevanjem v okviru programa (IT, CZ), Lihtenštajn pa je navedel, da je svoje zaveze že izpolnil s preselitvijo 20 Sircev iz Turčije.

-Nekatere države članice so navedle število oseb, ki jih v okviru svojih skupnih zavez nameravajo preseliti v letih 2016 oziroma 2017.

-Države članice do 30. 10. 2015 Komisiji uradno potrdijo število oseb, ki jih bodo preselile v skladu s številom iz zavez v okviru programa za preselitev z dne 20. 7. 2015.

-Na podlagi tega bo Komisija pregledala nacionalne programe držav članic v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje.

-Sodelovanje držav članic z UNHCR za opredelitev oseb, ki se preselijo.

Tihotapljenje migrantov

-Uvedba JOT MARE kot informacijskega središča o tihotapljenju migrantov v podporo državam članicam pri preiskovanju in pregonu tihotapcev migrantov.

-Podpora preiskavam XX in skupnim operacijam XX proti tihotapljenju migrantov v XX državah članicah.

-Napotitev XX s strani XX držav članic k JOT MARE.

-Nadaljnja krepitev sodelovanja med agencijami na področju tihotapljenja migrantov.

-Nadaljnja uporaba skupnih preiskovalnih enot in skupnih operacij na področju tihotapljenja migrantov.

Civilna zaščita

-Komisija je 24. 9. 2015 vsem državam članicam poslala dopis, v katerem jih je zaprosila, naj opredelijo sredstva, ki bi jih lahko dale na voljo, če se bi med begunsko krizo aktiviral mehanizem.

-Zadnji usklajevalni sestanek je potekal 8. 10. 2015.

-Do zdaj je na dopis odgovorilo 19 držav članic, od tega osem pozitivno (BE, CY, FI, LT, SE, SK, CZ, LV). Štiri druge države članice (AT, BG, SI, UK) bi se lahko odzvale po posamičnih primerih.

-Madžarska je 18. 6. 2015 in 11. 9. 2015 sprožila mehanizem na področju civilne zaščite.

-Srbija je mehanizem na področju civilne zaščite sprožila 21. 9. 2015.

-Države članice, ki to potrebujejo, lahko sprožijo ta mehanizem.

-Države članice naj načrtujejo ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih glede potrebe po civilni zaščiti na podlagi različnih scenarijev in katera sredstva bi se lahko zagotovila.

Skupine za hitro posredovanje na mejah

-Agencija Frontex je upravnemu odboru agencije 18. 9. 2015 poslala dopis, v katerem je poudarila svojo pripravljenost odzvati se na vsako prošnjo za hitro posredovanje, ki bi jo predložile države članice, ki se soočajo z nenadnim in hudim pritiskom nezakonitega priseljevanja na zunanjih mejah, in pozvala k podpori za morebitno tako posredovanje ter za izvajanje tekočih okrepljenih skupnih operacij.

-Komisija je v svojem Sporočilu o obvladovanju begunske krize opozorila na možnost sprožitve mehanizma skupin za hitro posredovanje na mejah.

-Na dopis izvršnega direktorja je odgovorilo 13 držav članic.

-Do zdaj (stanje na dan 7. 10. 2015) ni agenciji Frontex še nobena država članica priglasila, da je pripravljena zaprositi za hitro posredovanje.

-Šest držav članic je izrazilo pripravljenost za napotitev človeških ali tehničnih virov, ki bi jih bilo mogoče [v primeru zaprosila] napotiti še letos.

-Hitro posredovanje, ki ga usklajuje agencija Frontex, lahko sproži vsaka država članica, ki se sooča s stanjem resnega in izjemnega pritiska zaradi velikega števila migrantov, ki poskušajo nezakonito vstopiti na njeno ozemlje, ki presega zmogljivost zadevne države članice.

-Agencija Frontex naj v sodelovanju z državami članicami stalno spremlja razvoj razmer na zunanjih mejah EU, zlasti pri tistih državah članicah, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernim pritiskom.

PRORAČUNSKA PODPORA ZA UKREPE ZNOTRAJ EU

Ukrepi EU

Ukrepi držav članic

Nadaljnji koraki

Okrepljena finančna podpora za upravljanje migracij: mejne kontrole, azilni sistemi, sprejem, vračanje (kot vključeno v spremembo proračuna 7 2015 in dopolnilno pismo 2 2016).

- Dodatnih 100 milijonov EUR za nujno pomoč v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost v letu 2015; v spremembi, ki jo je predlagala Komisija in po nujnem postopku izvedel proračunski organ.

-Proračunske posledice drugega predloga za premestitev 120 000 beguncev (vključno s stroški transferjev) v skupni višini 780 milijonov EUR za leto 2016; vključene v dopolnilno pismo 2, ki ga bo Komisija sprejela 14. 10. 2015:

-Nov predlog Komisije za skupno 600 milijonov EUR dodatnega financiranja v letu 2016, tudi vključen v dopolnilno pismo 2, ki vključuje:

-310 milijonov EUR za bolj strukturne srednjeročne ukrepe in dejavnosti prvega sprejema v najbolj obremenjenih državah članicah,

-nadaljnjih 94 milijonov EUR dodatne nujne pomoči,

-110 milijonov EUR za proračunsko usklajevanje prvega paketa za premestitev (40 000 beguncev) z drugim,

-dodatna sredstva za agencije (glej spodaj).

Nujna pomoč v teku:

-Avstriji je bilo 5. 10. v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje dodeljenih 6,3 milijona EUR nujne pomoči, obravnavajo pa se še prošnje Madžarske, Grčije, Nemčije in Hrvaške za skupno več kot 60 milijonov EUR.

-V okviru Sklada za notranjo varnost – meje je bilo na začetku oktobra Grčiji dodeljenih 10,7 milijona EUR, Franciji pa 1,7 milijona EUR. Obravnavajo se še dodatne prošnje za financiranje v skupni višini več kot 8 milijonov EUR, in sicer za Grčijo in Hrvaško.

-Države članice (in tri pridružene schengenske države) so imenovale odgovorne organe.

-75 % držav članic je vzpostavilo izvedbeno strukturo in začelo izvajati nacionalne programe.

-Dodelitve za italijanske nacionalne programe v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost znašajo približno 560 milijonov EUR za obdobje 2014–2020. Prva plačila v okviru predhodnega financiranja v višini približno 39 milijonov EUR so bila izvedena avgusta 2015. Poleg tega je bilo Italiji v letu 2015 kot nujna pomoč dodeljenih 19,12 milijona EUR.

Dodelitve za grške nacionalne programe v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost znašajo približno 474 milijonov EUR za obdobje 2014–2020. Prva plačila v okviru predhodnega financiranja v višini približno 33 milijonov EUR so bila izvedena sredi septembra 2015. Poleg tega je bilo Grčiji v letu 2015 kot nujna pomoč dodeljenih 19,5 milijona EUR (vključno z nepovratnimi sredstvi za UNHCR).

-Države članice bi morale uporabiti razpoložljivo financiranje, ki je na voljo prek nacionalnih programov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje in Sklada za notranjo varnost. Da bi to lahko storile, morajo nekatere države članice še določiti svoje pristojne organe.

-Komisija naj oceni potrebo po reviziji načrtovanja držav članic v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje in Sklada za notranjo varnost – meje, da preveri, ali je skladno s trenutnim stanjem na področjih, kot so sprejemne zmogljivosti.

-Komisija naj tesno sodeluje z državami članicami, ki so pod največjim pritiskom, da dokončajo oceno potreb in zagotovijo strukturirani pristop (dejavnosti, časovni okvir) za reševanje svojih trenutnih izrednih razmer prek nacionalnih programov in nujne pomoči.

-Preostalih devetih nacionalnih programov, ki še niso bili potrjeni, bo sprejetih do konca novembra.

-Novembra bo potekala seja Odbora Evropske investicijske banke, na kateri se bo razpravljalo o posebnih pogojih za projekte v zvezi z begunci; ocena potreb do konca novembra.

Podpora agencijam EU

-Okrepitev človeških virov v agencijah za leti 2015 in 2016

-60 delovnih mest za agencijo Frontex,

-30 za urad EASO,

-30 za Europol.

-50 milijonov EUR za podporo dejavnosti agencije Frontex na področju vračanja v letu 2016 in 20 milijonov EUR za okrepitev njenih operacij žariščnih točk.

-Podpora držav članic za operacije agencije Frontex in urada EASO

-Podpora, predlagana za proračun za leto 2016

OPERATIVNI IN PRORAČUNSKI UKREPI: ZUNANJE DELOVANJE

	Ukrepi EU	Ukrepi držav članic	Nadaljnji koraki
Diplomatska ofenziva na področju migracij	-Konferenca na visoki ravni o vzhodnosredozemski/zahodnobalkanski poti, Luxembourg, 8. 10. 2015. Pet (v deklaraciji) opredeljenih ključnih področij ukrepanja: (1) podpora Jordaniji, Libanonu in Turčiji; (2) podpora državam tranzita; (3) boj proti organiziranemu kriminalu/tihotapljenju migrantov; (4) odpravljanje temeljnih vzrokov; (5) vključevanje držav izvora migrantov z neurejenim statusom. -Turčija – izročen je bil akcijski načrt EU–Turčija o migracijah, vključno z ukrepi za podporo Turčiji v okviru begunske krize in za zmanjševanje števila nezakonitih odhodov. -.	-Nemčija je napovedala vzpostavitev dialoga na visoki ravni s Turčijo v zvezi z migracijami.	Konferenca na visoki ravni - Uporaba obstoječih dvostranskih in regionalnih okvirov za dialog in sodelovanje. - Dogovor o akcijskih načrtih za izvajanje. - Sodelovanje z OZN in drugimi mednarodnimi organizacijami. - Ministrski forum PNZ EU–Zahodni Balkan (do konca leta 2015). Spremljanje: srečanje visokih uradnikov v začetku leta 2016 o izvajanju deklaracije konference. Vrh v Valetti 11.–12. 11. 2015 -Politična deklaracija in akcijski načrt. -Spremljanje ukrepov z vidikov ciljno usmerjene pomoči, zakonitih migracij, boja proti tihotapljenju in oprijemljivega napredka na področju vračanja in ponovnega sprejema. -Države članice naj prispevajo v nujni skrbniški sklad za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje oseb v Afriki. EU–Afrika: - Obisk VP/PP v Etiopiji in pri komisiji Afriške unije (20. 10. 2015) z namenom začetka dialoga na visoki ravni o migracijah. Ta naj vključuje zaveze za oblikovanje skupnega načrta o migracijah in mobilnosti, izvajanje za Etiopijo specifičnih dejavnosti na področju migracij in okrepljeno sodelovanje pri vračanju. -VP/PP se bo udeležila naslednjega ministrskega srečanja držav Sahela. -Izvajanje migracijskega stebra regionalnega akcijskega načrta EU za Sahel za obdobje 2015–2020. Turčija: -Akcijski načrt – potrebno še dokončati.
Ponovni sprejem v tretjih državah	-Vzpostavitev sistema za krepitev zmogljivosti za ponovni sprejem (v okviru letnega delovnega programa Sklada za azil, migracije in vključevanje za leto 2015).	-	-Države članice naj predlagajo projekte za morebitno financiranje v okviru tega sistema in namenijo sredstva za pomoč pri prostovoljnem vračanju. -Opredelitev posebnih projektov za izboljšanje sodelovanja v zvezi s ponovnim sprejemom s ključnimi partnerji. Zagotavljanje razpoložljivosti zadostne finančne podpore za ponovno vključitev in delovanje na področju vračanja v tretjih državah.
	-V Bruslju je 28. in 29. 9. 2015 potekala delavnica o ponovnem sprejemu z državami AKP.	-Sodelovanje držav članic na delavnici.	-Vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk za ponovni sprejem v EU-državah AKP.
	-Imenovanje evropskih migracijskih uradnikov za zveze.	-Splošni dogovor o mandatu evropskih migracijskih uradnikov za zveze, ki bodo napoteni v delegacije EU v ključnih državah.	-Priprave za morebitno napotitev evropskih migracijskih uradnikov za zveze v Egipt, Libanon, Niger, Nigerijo, Senegal, Pakistan, Srbijo, Etiopijo, Tunizijo, Sudan, Turčijo in Jordanijo (priprava objav prostih delovnih mest, izbirni postopek,
			napotitev).
	-Dvostranska srečanja o ponovnem sprejemu s podsaharskimi in/ali drugimi državami izvora. -G5 Sahel – 17. 6. 2015. -Srečanja z ministri za zunanje zadeve Burkine Faso, Malija, Mavretanije, Nigra in Čada. -Obisk VP/PP v Alžiriji 17. 9. 2015 po informativnem sestanku Komisije v Alžiru 9. in 10. 9. 2015. -Obisk VP/PP v Nigru 18. 9. 2015.	-Italija – voditeljica konzorcija regionalnega programa za razvoj in zaščito v Severni Afriki. Potrebuje dodatno podporo Komisije pri dialogu z alžirskimi organi.	-Potekali bodo dialogi na visoki ravni. Srečanja v pripravi: -Senegal – 19.–21. 10. 2015. -Etiopija – 20. 10. 2015. - Nadaljnje ukrepanje po obisku VP/PP v Nigru: Niger bo na vrhu v Valletti predstavil več ukrepov. -Oblikovanje svežnjev „vzvodov in spodbud“ po meri, ki se uporabijo za ustrezne tretje države, ki na področju ponovnega sprejema ne sodelujejo v celoti. -Nadaljnje ukrepanje s ponovnim začetkom pogajanj za sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu s severnoafriškimi državami. -Morebiten začetek novih pogajanj z drugimi državami.
	- Pakistan: Srečanje med Grčijo, Pakistanom in Komisijo o ponovnem sprejemu. V letih 2014 in 2015 je skupni odbor za ponovni sprejem trikrat zasedal in predstavil akcijski načrt, ki bo Pakistanu omogočil izpolnitev zavez, sprejetih junija 2015. -Na posebnih sestankih 8. 10. 2015 v Atenah z grškimi organi in pakistanskim veleposlaništvom so bile ugotovljene konkretne težave in dosežen dogovor o nadaljevanju njihovega reševanja.	-	- Pakistan: Nadaljnje ukrepanje po srečanjih – izvajati nadaljnje zaveze, sprejete v okviru skupnih odborov za ponovni sprejem iz let 2014 in 2015. Morebitni akcijski načrt EU–Pakistan o migracijah naj bi zajemal ponovni sprejem, boj proti tihotapljenju migrantov; o podpori temu načrtu se bo razpravljalo med obiskom komisarja Avramopoulosa 29. oktobra. -Naslednji skupni odbor za ponovni sprejem bo v prvi polovici leta 2016 v Bruslju.
Humanitarna pomoč	-Zaveza Evropskega sveta za zagotovitev najmanj 1 milijarde EUR dodatnih sredstev iz proračuna EU in nacionalnih proračunov v odziv na nujne potrebe beguncev s podpiranjem UNHCR, Svetovnega programa za hrano in drugih humanitarnih organizacij. -Komisija je že predlagala, da se v tem letu za humanitarno pomoč za begunce zagotovi 200 milijonov EUR, nato pa še nadaljnjih 300 milijonov EUR za humanitarno pomoč v letu 2016. -Proračunski organ: Evropski parlament in Svet sta po nujnem postopku izpeljala -pogodbe v vrednosti 50 milijonov EUR z agencijami OZN in drugimi humanitarnimi organizacijami (npr. ICRC itd.); te so podpisane in omogočajo predhodno financiranje.	-Od 23. septembra je bilo sprejetih za skoraj 275 milijonov EUR zavez.	-Države članice naj izenačijo financiranje EU za humanitarno pomoč. -Do konca novembra bodo sklenjene pogodbe, ki obsegajo 200 milijonov EUR v humanitarni pomoči.
Skrbniški skladi	Nujni skrbniški sklad za Afriko. -Predlog Komisije za zagotovitev 1,8 milijarde EUR iz sredstev EU (instrumenti proračuna EU + ERS) za spodbujanje stabilnosti in odpravljanje temeljnih vzrokov za nezakonite migracije in razseljevanje oseb v Afriki. Geografsko je pokritih devet držav na območju Sahela in Čadskega jezera, devet držav na Afriškem rogu in pet držav v Severni Afriki.	- Do zdaj so tri države članice obljubile skupaj 9 milijonov EUR (ES, DE in LU). Druge države članice so izrazile pripravljenost za sodelovanje, prav tako tudi NO in CH. - Pozitivno mnenje Odbora ERS.	-Sklepi Komisije o skrbniškem skladu naj bi bili sprejeti pred vrhom v Valletti. -Zagotoviti tehtno in dosledno prispevanje držav članic EU v sklad, da bi se izenačilo s financiranjem Unije, in prispevanje drugih mednarodnih partnerjev.
	Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji: -500 milijonov EUR iz proračuna EU.	- Dve državi članici sta obljubili skupno 8 milijonov EUR v dodatni podpori (IT 3 milijone EUR in DE 5 milijonov EUR).
Krepitev zmogljivosti	-Turčija – akcijski načrt (glej zgoraj). -Srbija/nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: posebni ukrep v višini 10 milijonov EUR. Podpora za gradnjo zmogljivosti v obeh državah (vključno z opremo) in humanitarno pomoč beguncem. -V pripravi je program v višini 8 milijonov EUR v okviru regionalnega programa instrumenta za predpristopno pomoč. Cilj je okrepiti zmogljivosti (vključno z registracijo beguncev) na Zahodnem Balkanu. - Afrika – Niger: poteka krepitev „večnamenskega centra“ v Agadezu, ki daje migrantom neposredno pomoč in informacije, izvaja registracijo ter zagotavlja možnosti za varno in prostovoljno vrnitev in ponovno vključitev v sodelovanju z državami izvora. To vključuje podporo lokalnim skupnostim (prva faza se financira iz instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru – 1,5 milijona EUR).	- -Vzpostavitev skupnih preiskovalnih enot v Nigru (financira jih EU, izvajata pa Španija in Francija) za krepitev zmogljivosti Nigra za boj proti nezakonitim migracijam.	-Turčija – akcijski načrt (glej zgoraj). -. -Srbija/nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: Poteka priprava pogodb, izplačila in izvajanje v prihodnjih tednih. -Začetek projekta za okrepitev zmogljivosti držav vzhodne Afrike za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov – začetek predvidoma januarja 2016. -Priprava regionalnega programa EU za razvoj in zaščito na Afriškem rogu za okrepitev zmogljivosti Kenije, Etiopije in Sudana na področju zaščite beguncev in sprejemnih zmogljivosti. -Začetek projekta za okrepitev zmogljivosti vlad za vračanje in trajnostno ponovno vključevanje vzdolž glavnih migracijskih koridorjev (s poudarkom na Afriki) – začetek predvidoma januarja 2016. -Začetek projekta podpore za dialog med AU in EU o migracijah in mobilnosti, rabatski proces in kartumski proces – začetek predvidoma decembra 2015. -Predložiti osnutek izjave o partnerstvu za mobilnost za začetek dialoga z Libanonom. Bolj proaktiven pristop držav članic pri zagotavljanju izvajanja obstoječega partnerstva za mobilnost med EU in Jordanijo in prihodnjega sporazuma med EU in Libanonom. -Oblikovanje in izvajanje novih regionalnih programov za razvoj in zaščito v severni Afriki in Afriškem rogu v začetku leta 2016.

IZVAJANJE ZAKONODAJE EU

Instrument	Ukrepi EU	Ukrepi držav članic	Nadaljnji koraki
Direktiva o azilnih postopkih 2013/32/EU	-18 odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi nesporočanja ali delnega sporočanja ukrepov za prenos; na države članice so bili naslovljeni uradni opomini. -6 odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti/neustrezne uporabe v fazi uradnega opomina. -1 uradni dopis poslan državi članici zaradi dvomov glede skladnosti novo sprejete zakonodaje z določbami tega instrumenta.	1 država članica je priglasila popoln prenos direktive. Priglasitev se ocenjuje (FR).	-Če države članice direktive ne bodo prenesle popolnoma, lahko sledijo obrazložena mnenja in predložitev zadev Sodišču. -Če države članice direktive ne bodo spoštovale, lahko sledijo obrazložena mnenja in predložitev zadev Sodišču.
Direktiva o pogojih za sprejem 2013/33/EU	-19 odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi nesporočanja ali delnega sporočanja ukrepov za prenos; na države članice so bili naslovljeni uradni opomini. -8 odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti/neustrezne uporabe v fazi uradnega opomina. -1 uradni dopis poslan državi članici zaradi dvomov glede skladnosti novo sprejete zakonodaje z določbami tega instrumenta.	2 državi članici sta priglasili popoln prenos direktive. Priglasitvi se ocenjujeta (FR/ES).	-Če države članice direktive ne bodo prenesle popolnoma, lahko sledijo obrazložena mnenja in predložitev zadev Sodišču. -Če države članice direktive ne bodo spoštovale, lahko sledijo obrazložena mnenja in predložitev zadev Sodišču.
Direktiva o zahtevanih pogojih 2011/95/EU	-13 odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi nesporočanja ali delnega sporočanja ukrepov za prenos. -Na 11 držav članic so bili naslovljeni uradni opomini. -Na 2 državi članici sta bili naslovljeni obrazloženi mnenji. -1 odprt postopek za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti/neustrezne uporabe.		-Če države članice direktive ne bodo prenesle popolnoma, lahko sledijo obrazložena mnenja in predložitev zadev Sodišču. -Če država članica direktive ne bo spoštovala, lahko sledi obrazloženo mnenje in predložitev zadeve Sodišču.
Dublinska uredba EU/604/2013	-1 odprt postopek za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti; na državo članico je bil naslovljen uradni opomin.		-Če država članica direktive ne bo spoštovala, lahko sledi obrazloženo mnenje in predložitev zadeve Sodišču.
Uredba Eurodac EU/603/2013	5 uradnih dopisov poslanih državam članicam z zahtevo po pojasnilih v zvezi s skladnostjo s pravili o pošiljanju prstnih odtisov.	Države članice so odgovorile na uradne dopise.	-Odvisno od rezultatov ocene odgovorov na uradne dopise se lahko začnejo formalni postopki za ugotavljanje kršitev.
Direktiva o dolgoročnem prebivanju 2011/51/EU	-7 odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi nesporočanja ali delnega sporočanja ukrepov za prenos; na države članice so bili naslovljeni uradni opomini.		-Če države članice direktive ne bodo prenesle popolnoma, lahko sledijo obrazložena mnenja in predložitev zadev Sodišču.
Direktiva o vračanju 2008/115/ES	-4 odprti postopki za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti; na države članice so bili naslovljeni uradni opomini; 3 uradni dopisi poslani državam članicam z zahtevo po pojasnilih v zvezi z izdajanjem odločb o vrnitvi nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav. -7 uradnih dopisov poslanih državam članicam z zahtevo po pojasnilih v zvezi z izvrševanjem odločb o vrnitvi, izdanih nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav; 1 uradni dopis poslan državi članici zaradi dvomov glede skladnosti novo sprejete zakonodaje z določbami tega instrumenta.	-	-Če države članice direktive ne bodo spoštovale, lahko uradnim opominom sledijo obrazložena mnenja in predložitev zadev Sodišču. -Odvisno od rezultatov ocene odgovorov na uradne dopise se lahko začnejo formalni postopki za ugotavljanje kršitev.
Zakonik o schengenskih mejah – Uredba (ES) št. 562/2006	-1 uradni dopis poslan državi članici zaradi dvomov glede skladnosti novo sprejete zakonodaje z določbami tega instrumenta.	-	-Odvisno od rezultatov ocene odgovorov na uradni dopis se lahko začne formalni postopek za ugotavljanje kršitev.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Priloga 2: Grčija – poročilo o trenutnem stanju z dne 11. oktobra 2015

I. Žariščne točke

Dosedanji ukrepi

1.Grški organi in agencija Frontex so povečali število napotitev dodatnega osebja na najbolj obremenjene otoke (Lezbos, Hios, Samos, Kos in Leros).

2.Na Lezbosu so bile znatno povečane zmogljivosti za prvi sprejem (1 480 mest za nastanitev v centru za prvi sprejem, centru za razvrščanje in začasnem objektu Karatepe), ki naj bi kmalu začele delovati v celoti.

3.Agencija Frontex in urad EASO sta pozvala k prispevanju dodatnega osebja in opreme na podlagi grškega načrta za premestitev in žariščne točke. Gre za dodatne pozive ob julijskem pozivu za dobavo več opreme za sistem Eurodac.

4.Agenciji Frontex in EU-Lisa sta začeli pilotni projekt za izboljšanje zmogljivosti za registracijo in prenos podatkov.

5.Komisija in agencije EU vzdržujejo stalne stike z državami članicami glede zagotavljanja prispevkov v naravi (strokovnjaki in oprema). Do zdaj so države članice namenile [3 %] zaprošene podpore [dokončati pred Evropskim svetom]. Vso podporo je treba zagotoviti prek namenskih struktur EU (EURTF).

6.Komisija je izvedla predhodno financiranje iz ustreznih skladov EU (Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost), vključno z nujno pomočjo.

7.Grčija je okrepila uporabo sistema Eurodac s prenosom naprav s celinskega dela na najbolj obremenjene otoke.

8.Grčija je začela odpravljati notranje ovire za črpanje namenskih sredstev EU, za kar je ustanovila organ, odgovoren za upravljanje Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost.

Kaj je še treba storiti

1.Grčija mora izvesti akcijski načrt za vzpostavitev preostalih žariščnih točk do konca novembra 2015.

2.Grčija bi morala še izboljšati zmogljivosti za registracijo v sistemu Eurodac na podlagi ugotovitev pilotnega projekta agencij Frontex/EU-Lisa.

3.Države članice bi se morale odzvati na stalni poziv agencije Frontex za prispevanje naprav za sistem Eurodac.

4.Grčija bi morala dodatno okrepiti zmogljivosti za začasno namestitev na žariščnih točkah.

5.Grčija naj na žariščnih točkah zagotovi dovolj osebja, pri čemer naj preuči možnost notranje prerazporeditve osebja v javni upravi.

6.Grčija naj izboljša učinkovitost prvega sprejema in registracije na Lezbosu z vzpostavitvijo dodatnih enot za registracijo v bližini mest izkrcanja.

7.Grčija naj vzpostavi vodstveno strukturo kriznega upravljanja, da se zagotovi vsakodnevno spremljanje žariščnih točk in izvajanja premestitev.

8.Komisija naj zagotovi, da bodo prispevki držav članic usmerjeni prek vzpostavljenih struktur EU (npr. regionalnih skupin EU za posredovanje).

9.Države članice bi se morale nemudoma odzvati na pozive agencije Frontex in urada EASO v zvezi z napotitvijo dodatnega osebja na žariščne točke.

II. Vračanje

Že izvedeni ukrepi

1.Agencija Frontex je organizirala skupni let za vračanje, ki bo kot prvi tak let po prekinitvi programa vračanja, do katere je prišlo 30. junija 2015, poletel 15. oktobra v Nigerijo.

2.Komisija je Grčiji pomagala pri sklepanju dogovora s pakistanskim veleposlaništvom v Atenah glede razjasnitve in poenostavitve postopkov vračanja v skladu s sporazumom med EU in Pakistanom o ponovnem sprejemu.

3.Do konca tega tedna bo razpisano povabilo k oddaji ponudb za nadaljevanje programa vračanja, ki ga financira Sklad za notranjo varnost.

4.Načrtovan je tudi skupni let za vračanje v organizaciji agencije Frontex, ki bo poletel v Pakistan. Pakistansko veleposlaništvo se je zavezalo k izdaji ustreznih potovalnih dokumentov za 26 pakistanskih državljanov.

5.Grčija trenutno razpolaga z zadostnimi zmogljivostmi za pridržanje pred odstranitvijo za izvajanje programa prisilne vrnitve.

Kaj je še treba storiti

1.Grčija naj hitro izpelje postopek povabila k oddaji ponudb v zvezi z vračanjem in brez odlašanja nadaljuje z izvajanjem programa vračanja.

2.Komisija in države članice naj Grčiji pomagajo pri demaršah izvornim državam v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu.

III. Premestitev

Že izvedeni ukrepi

1.Komisija je Grčiji pomagala vzpostaviti potrebne upravne postopke za učinkovito izvajanje odločitev o premestitvi.

2.Grčija je začela izvajati ukrepe za ozaveščanje, da bi upravičene prosilce za azil seznanila s prednostmi, ki jih prinaša program premestitve.

3.Pripravlja se prvi let za premestitev 30 sirskih državljanov v Luksemburg.

4.Grčija je od junija 2015 povečala zmogljivosti osebja azilne službe za 30 %, zlasti z osebjem za določen čas, ki je bilo zaposleno v okviru programa nepovratnih sredstev EGP.

5.Grčija je v okviru azilne službe ustanovila posebno enoto za premestitvene postopke.

6.Azilna služba in EASO sta se dogovorila o operativnem načrtu glede pogojev sodelovanja na žariščnih točkah in pri programu premestitve.

Kaj je še treba storiti

1.Grčija mora okrepiti komunikacijska prizadevanja v zvezi s programom premestitve.

2.Države članice morajo brez odlašanja imenovati uradnike za zvezo v Grčiji.

3.Države članice bi morale pripraviti in zagotavljati ustrezne informacijske pakete, da se poveča ozaveščenost kandidatov glede tega programa.

4.Države članice naj vzpostavijo ustrezne strukture za sprejem in ukrepe za vključevanje (stanovanja in nastanitev, zdravstveno varstvo, izobraževanje, jezikovni tečaji itd.), pri čemer naj v podporo tem naporom v celoti uporabijo instrumente z deljenim upravljanjem (Sklad za azil, migracije in vključevanje, ESS, Evropski sklad za pomoč najbolj ogroženim, EKSRP ter ESRR).

5.Grčija bi morala okrepiti zmogljivosti odprtih sprejemnih centrov.

6.Grčija naj še poveča zmogljivosti azilne službe za obdelavo, in sicer z napotitvijo dodatnega osebja EASO in UNHCR.

IV. Srednjeročni ukrepi

1.Grčija bi morala s tehnično podporo Komisije in držav članic zagotoviti, da se sistemske in strukturne pomanjkljivosti migracijskega in azilnega sistema trajnostno odpravijo v šestih mesecih.

2.Grčija naj izboljša usklajevanje upravljanja na vseh ravneh uprave, tudi pri decentralizirani upravi.

3.Grčija bi morala še okrepiti zmožnost učinkovite uporabe namenskih sredstev EU.

4.Grčija naj ob pričakovanju množičnih prihodov še poveča nastanitvene zmogljivosti na najbolj obremenjenih območjih in na celinskem delu.

5.Komisija in države članice naj na podlagi tehnične podpore Komisije Grčiji pomagajo okrepiti zmogljivosti ustreznih ministrstev in služb, vključno v zvezi s črpanjem sredstev.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Priloga 3: Italija – poročilo o trenutnem stanju z dne 11. oktobra 2015

I. Žariščne točke

Dosedanji ukrepi

1.Italijanski organi so pred dvema tednoma odprli prvo žariščno točko na Lampedusi. Žariščna točka je v celoti operativna, ob prisotnosti tako urada EASO kot agencije Frontex. Izpolnjevanje obveznosti odvzemanja prstnih odtisov v žariščni točki narašča, čeprav v nekaterih primerih migranti odvzem še naprej zavračajo.

2.Vse druge žariščne točke so že opredeljene. Večina bi lahko začela delovati v naslednjih tednih. Dve od njih, Taranto in Augusta, bosta operativni šele konec leta 2015.

3.V osnovi je na vseh žariščnih točkah predvidena prisotnost desetih strokovnjakov za odvzem prstnih odtisov, dveh ekip za izpraševanje, dveh ekip za razvrščanje in treh strokovnjakov urada EASO za zagotavljanje informacij. S tekočimi razpisi agencije Frontex in urada EASO bi morale biti pokrite vse potrebe na vseh žariščnih točkah, če bodo države članice dale na voljo dovolj strokovnjakov.

4.Od julija v Catanii že deluje regionalna skupina EU za posredovanje, ki je v celoti operativna ob prisotnosti vseh agencij. Vendar je treba v zasnovo žariščnih točk bolje vključiti delo Europola, zlasti z namenom okrepitve izmenjave informacij s strani uradnikov italijanskega javnega tožilstva in organov kazenskega pregona Europolu.

5.Da bi lahko podpirali polno delovanje pristopa žariščnih točk, italijanski organi trenutno zbirajo njihove potrebe v celovito oceno potreb, na podlagi katere bodo zaprosili za sveženj podpore iz evropskih skladov. Za 16. oktober je predviden posebni tehnični sestanek s Komisijo.

Kaj je še treba storiti

1.Preostale žariščne točke morajo postati operativne v skladu s časovnim načrtom, da bi se zagotovilo polno delovanje sistema in zmanjšal pritisk na Lampeduso. Stalno je treba spremljati stanje glede prihodov in odhodov, da se oceni morebitna potreba po nadaljnjih žariščnih točkah.

2.Italija bi morala zagotoviti polno uporabo obstoječih zmogljivosti za pridržanje, da se zagotovi skladnost s pravili o identifikaciji, ter dodatna mesta v centrih za pridržanje za zagotovitev potrebnih zmogljivosti za učinkovit postopek identifikacije in vračanja.

3.Države članice bi morale zagotoviti takojšnjo razpoložljivost strokovnjakov za namene razpisov, ki jih objavljata agencija Frontex in urad EASO. Taki strokovnjaki bi morali biti zaradi čim boljše operativnosti na voljo za dolgotrajno napotitev.

4.Italija bi morala razmisliti o reformi obstoječih pravil glede pridržanja, da bi omogočila dolgoročnejše pridržanje, če bi bilo to potrebno za izvedbo identifikacije v zapletenih primerih.

5.Italijanski organi bi morali izdati nadaljnje smernice za sorazmerno uporabo sile v primerih, ko bi migranti zavrnili identifikacijo, ki bi temeljile na navodilih Komisije.

6.Verjetno je, da bo Komisija za zagotovitev hitrega transferja migrantov z žariščnih točk v sprejemne objekte na drugi črti ali centre za pridržanje kmalu zaprošena za logistično podporo z uporabo namenske okvirne pogodbe GD za humanitarno pomoč in civilno zaščito za zakup letal.

II. Vračanje

Dosedanji ukrepi

1.Italijanski organi so vložili znatna sredstva na področju vračanja in postopek je zdaj v številnih primerih dobro uveljavljen (pri Egipčanih, Tunizijcih). Od začetka leta je bilo organiziranih 72 letov za vračanje.

2.Italija se trenutno z več podsaharskimi državami pogaja o operativnih sporazumih, da bi se zagotovilo hitro vračanje državljanov tretjih držav (zlasti v zahodno Afriko). Z Gambijo je sporazum že sklenjen, sporazumi pa so bili če predlagani tudi drugim tretjim državam. Okrepilo se je tudi sodelovanje z Nigerijo.

3.Italija redno sodeluje pri skupnih letih za vračanje, ki jih organizira agencija Frontex.

Kaj je še treba storiti

1.Italija bi morala okrepiti prizadevanja za vračanje migrantov z neurejenim statusom, ki izvirajo iz držav podsaharske Afrike. Komisija in ESZD bi morala italijanske organe podpreti pri sklepanju operativnih sporazumov s podsaharskimi državami, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno vračanje migrantov z neurejenim statusom. To lahko vključuje zagotavljanje finančne podpore za sodelovanje pri ponovnem sprejemu med Italijo in državami podsaharske Afrike.

2.Italija bi morala uvesti okvirno pogodbo za lete za vračanje na dolge razdalje (podsaharska Afrika), za katere so potrebni razpisi v višini nad 250 000 EUR. Take lete bi lahko podprla Komisija, v ta namen pa bi bilo mogoče uporabiti tudi lete za vračanje agencije Frontex.

3.Italija bi morala zagotoviti hitro obdelavo prošenj za azil, ki so očitno namenjene zavlačevanju prizadevanj za vrnitev. To bi se lahko doseglo z zagotovitvijo namenskih zmogljivosti za obravnavanje takih primerov. Premisliti bi bilo morda treba tudi o reformi pritožb z odložilnim učinkom za očitno neutemeljene primere.

4.Italija bi morala agenciji Frontex in Komisiji predstaviti jasno oceno potreb na področju vračanja, in sicer še pravočasno do tehničnega sestanka 16. oktobra 2016.

5.Skupni leti za vračanje agencije Frontex, zlasti leti v podsaharsko Afriko, bi morali imeti po potrebi postanke v Italiji.

III. Premestitev

Dosedanji ukrepi

1.9. oktobra je bil opravljen prvi let za premestitev 19 državljanov Eritreje na Švedsko. Ta let konkretno odraža dejstvo, da so postopki za izvajanje sistema za premestitev zdaj vzpostavljeni.

2.Italija je opredelila namenske centre za osebe, ki so upravičene do premestitve. Tak center v Villi Sikanii že deluje, tam pa je na voljo tudi osebje urada EASO za opravljanje razgovorov. Dva druga taka centra, v Crotoneju in Bariju, je treba brez odlašanja usposobiti za delovanje.

3.Skupaj s Komisijo so bila organizirana srečanja z uradniki za zvezo v Rimu in z drugimi evropskimi dublinskimi oddelki, da bi se olajšal postopek in bi se vsem državam članicam pojasnile tehnične podrobnosti procesa.

4.Da bi se zagotovil prevzem obstoječih zaostankov, so bile v podporo italijanskim organom pri registraciji prosilcev za premestitev po glavnih tranzitnih mestih (Rim in Milano) razporejene ekipe urada EASO.

5.Urad EASO je objavil razpis za strokovnjake za okrepitev italijanskega dublinskega oddelka (išče se 10 strokovnjakov – do zdaj so bili napoteni trije, v kratkem pa bosta še dva).

6.Vsem italijanskim prefekturam je bila izdana posebna okrožnica, s katero so bile obveščene o začetku procesa vračanja, da bi se zagotovila ozaveščenost po vsej Italiji, še preden bi posamezniki pristopili do organov.

Kaj je še treba storiti

1.Vse države članice bi morale predložiti podatke o tem, koliko mest za premestitev bodo zagotovile do konca leta. Zaveze bi morale biti sprva omejene, da bi se omogočilo postopno povečanje transferjev, preden se doseže ustaljena raven.

2.Italija bi morala zagotoviti, da se postopek premestitve, ki je bil prvič uporabljen s Švedsko, izoblikuje v standardne operativne postopke, ki se bodo uporabljali na celotnem ozemlju, morala pa bi tudi okrepiti svoj dublinski oddelek, da se omogoči hitro izvajanje procesa.

3.Italija bi morala vzpostaviti namensko podatkovno bazo v okviru dublinskega oddelka v podporo postopku ugotavljanja ujemanja podatkov in za zagotovitev hitrega izvajanja potrebnih posodobitev na področju IT.

4.Italija bi morala odpreti preostala centra, opredeljena za premestitev, urad EASO pa bi moral tja hitro napotiti strokovnjake.

5.Italija bi morala ob podpori urada EASO in UNHCR pripraviti informacije, namenjene osebam, ki bi se lahko premestile. Komisija bi ta prizadevanja lahko podprla na primer s financiranjem skupine posebnih kulturnih mediatorjev.

6.Države članice bi morale razmisliti o pripravi posebnih informativnih paketov za opredeljene kandidate za premestitev.

IV. Srednjeročni ukrepi

Italija bi morala prednostno preučiti možne načine za povečanje splošne učinkovitosti azilnega postopka za zagotovitev hitre obravnave oseb, ki niso upravičene do premestitve, in doslednosti odločitev. To bi se lahko nanašalo tudi na pritožbeni sistem z namenom njegove poenostavitve, da bi se omogočilo hitrejše odločanje na drugi stopnji.

Italija bi morala tudi preučiti, kako zagotoviti bolj enotno kakovost sprejemnih pogojev na celotnem ozemlju, s čimer bi lahko nadgradila obstoječe dobre prakse iz več regij in jih razširila na druga območja.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Priloga 4 – Zemljevid opredeljenih „žariščnih točk“ v Grčiji

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Priloga 5 – Zemljevid opredeljenih „žariščnih točk“ v Italiji

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Priloga 6 Izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema

	Direktiva o azilnih postopkih 2013/32/EU	Direktiva o pogojih za sprejem 2013/33/EU	Direktiva o zahtevanih pogojih 2011/95/EU	Uredba Eurodac EU/603/2013	Direktiva o vračanju 2008/115/ES
	Faza postopka	Faza postopka	Faza postopka	Faza postopka	Faza postopka
Avstrija		Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu Priglašen delni prenos
Belgija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu			Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Bolgarija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Obrazloženo mnenje zaradi nesporočanja o prenosu		Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Ciper	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu Priglašen delni prenos	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu Priglašen delni prenos		Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi Prejet odgovor
Hrvaška
Češka republika	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu			Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Danska	n. r.	n. r.	n. r.
Estonija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Finska
Francija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu Priglašen popoln prenos direktive – v postopku ocenjevanja	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu Priglašen popoln prenos direktive – v postopku ocenjevanja			Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Nemčija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu		Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi Prejet odgovor	Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Grčija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu		Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi Prejet odgovor	Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
	Drugi dodatni uradni opomin zaradi neustrezne uporabe
Madžarska	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu		Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi Prejet odgovor
	Uradni dopis glede skladnosti novo sprejete zakonodaje
Irska	n. r.	n. r.	n. r.		n. r.
Italija				Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi Prejet odgovor	Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi Prejet odgovor
Latvija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Litva	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Luksemburg	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Malta	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu			Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Nizozemska					Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Poljska	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Portugalska					Uradni dopis z zahtevo za pojasnila o uporabi
Romunija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Slovaška
Slovenija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Španija	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu Priglašen popoln prenos direktive – v postopku ocenjevanja	Obrazloženo mnenje zaradi nesporočanja o prenosu Priglašen delni prenos
Švedska	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu	Uradni opomin zaradi nesporočanja o prenosu
Združeno kraljestvo	n. r.	n. r.	n. r.		n. r.

40 novih sklepov od 23. septembra 2015 dalje.

Opomba: Posodobitve se nanašajo na obdobje med 24. septembrom in 10. oktobrom 2015.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Priloga 7: Finančne zaveze držav članic od 23. septembra 2015, v milijonih EUR

	Države članice	Skrbniški sklad za Sirijo	Skrbniški sklad za Afriko	Zaveze v obliki humanitarne pomoči od 23. septembra 2015				Skupaj
				Svetovni program za hrano	UNHCR	Drugo
	CY			0,02				0,02
	CZ			0,20				0,20
	DE	5,00	3,00	40,00	60,00			108,00
	ES		3,00	3,50				6,50
	FI						7,60	7,60
	IT	3,00		1,00			22,21	26,21
	LU		3,00	0,20	0,10		0,76	4,06
	LV			0,05				0,05
	PL			1,00	1,00			2,00
	UK			137,00				137,00
Zaveze skupaj		8	9	274,64				291,64
Dodatni prispevek EU		500	1 800	500,00
Potrebno skupaj		1 000	3 600	1 000,00
Primanjkljaj		492	1 791	225,36

Opomba: Posebne zaveze, sporočene do 12. oktobra 2015.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov
v okviru evropske agende o migracijah

PRILOGA 8

Finančna podpora državam članicam v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost

	Dolgoročno financiranje za obdobje 2014–2020				Prva plačila dolgoročnega financiranja v letu 2015		Nujna sredstva
	Dodelitev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF)	Dodelitev iz Sklada za notranjo varnost (ISF) – meje	Dodelitev iz Sklada za notranjo varnost (ISF) – policija	Dodelitve AMIF in ISF SKUPAJ	Prvo plačilo predfinanciranja iz AMIF (zeleno = plačano)	Prvo plačilo predfinanciranja iz ISF (zeleno = plačano)	Nujna pomoč AMIF	Nujna pomoč ISF – meje
Avstrija	70 533 977 EUR	14 383 227 EUR	12 162 906 EUR	97 080 110 EUR	4 937 378,39 EUR	1 858 229,31 EUR	6 280 000 EUR
Belgija	98 264 742,12 EUR	21 317 321 EUR	17 903 270 EUR	137 485 333,12 EUR	6 878 531,95 EUR	2 745 441,37 EUR
Bolgarija	10 006 777 EUR	40 757 630 EUR	32 002 293 EUR	82 766 700 EUR	700 474,39 EUR	5 093 194,61 EUR	4 100 000 EUR
Hrvaška	17 133 800 EUR	35 609 771 EUR	19 095 426 EUR	71 838 997 EUR	1 199 366,00 EUR	3 829 363,79 EUR	obravnavajo se dodatne zahteve	obravnavajo se dodatne zahteve
Ciper	32 308 677 EUR	34 507 030 EUR	8 117 257 EUR	74 932 964 EUR	2 261 607,39 EUR	2 983 700,09 EUR	940 000 EUR
Češka	27 685 177 EUR	15 155 484 EUR	17 029 012 EUR	59 869 673 EUR	1 937 962,39 EUR	2 252 914,72 EUR
Danska	n. r.	10 322 133 EUR	n. r.	10 322 133 EUR	n. r.	722 549,31 EUR
Estonija	10 156 577 EUR	21 781 752 EUR	13 480 269 EUR	45 418 598 EUR	710,960 39 EUR	2 468 341,47 EUR
Finska	44 138 777 EUR	37 294 528 EUR	15 682 348 EUR	97 115 653 EUR	3 089 714,39 EUR	3 708 381,32 EUR
Francija	286 590 577 EUR	107 049 342 EUR	70 114 640 EUR	463 754 559 EUR	20 061 340,39 EUR	12 401 478,74 EUR	8 980 000 EUR	1 730 000 EUR
Nemčija	221 416 877 EUR	54 948 437 EUR	79 504 401 EUR	355 869 715 EUR	15 499 181,39 EUR	9 411 698,66 EUR	7 030 000 EUR obravnavajo se dodatne zahteve
Grčija	259 348 877 EUR	194 354 388 EUR	20 489 650 EUR	474 192 915 EUR	18 154 421,39 EUR	15 039 082,66 EUR	1 180 000 EUR obravnavajo se dodatne zahteve	18 300 700 EUR obravnavajo se dodatne zahteve

	Dolgoročno financiranje za obdobje 2014–2020				Prva plačila dolgoročnega financiranja v letu 2015		Nujna sredstva
	Dodelitev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF)	Dodelitev iz Sklada za notranjo varnost (ISF) – meje	Dodelitev iz Sklada za notranjo varnost (ISF) – policija	Dodelitve AMIF in ISF SKUPAJ	Prvo plačilo predfinanciranja iz AMIF (zeleno = plačano)	Prvo plačilo predfinanciranja iz ISF (zeleno = plačano)	Nujna pomoč AMIF	Nujna pomoč ISF – meje
Madžarska	24 113 477 EUR	40 829 197 EUR	20 663 922 EUR	85 606 596 EUR	1 687 943,39 EUR	4 304 518,33 EUR	5 210 000 EUR obravnavajo se dodatne zahteve	1 490 000 EUR
Irska	22 679 077 EUR	n. r.	9 243 080 EUR	31 922 157 EUR	1 587 535,39 EUR	647 015,60 EUR
Italija	315 355 777 EUR	188 256 897 EUR	56 631 761 EUR	560 244 435 EUR	22 074 904,39 EUR	17 142 206,06 EUR	13 660 000 EUR	5 460 000 EUR
Latvija	13 751 777 EUR	15 971 704 EUR	16 941 431 EUR	46 664 912 EUR	962 624,39 EUR	2 303 919,45 EUR
Litva	9 632 277 EUR	179 829 873 EUR	16 120 656 EUR	205 582 806 EUR	674 259,39 EUR	13 716 537,03 EUR
Luksemburg	7 960 577 EUR	5 400 129 EUR	2 102 689 EUR	15 463 395 EUR	557 240,39 EUR	525 197,26 EUR
Malta	17 178 877 EUR	65 698 597 EUR	8 979 107 EUR	91 856 581 EUR	1 202 521,39 EUR	5 227 439,28 EUR
Nizozemska	127 724 077 EUR	34 119 543 EUR	31 540 510 EUR	193 384 130 EUR	8 940 685,39 EUR	4 596 203,71 EUR	2 090 000 EUR
Poljska	69 393 621,20 EUR	73 268 980 EUR	39 294 220 EUR	181 956 821,20 EUR	4 857 553,48 EUR	6 188 514,71 EUR
Portugalska	33 856 377 EUR	19 956 048 EUR	18 693 124 EUR	72 505 549 EUR	2 369 946,39 EUR	2 631 520,29 EUR
Romunija	24 430 877 EUR	61 331 568 EUR	37 150 105 EUR	122 912 550 EUR	1 710 161,39 EUR	6 893 717,11 EUR
Slovaška	13 076 477 EUR	10 092 525 EUR	13 891 478 EUR	37 060 480 EUR	915 353,39 EUR	1 678 880,21 EUR
Slovenija	14 725 477 EUR	31 304 143 EUR	9 882 037 EUR	55 911 657 EUR	1 030 783,39 EUR	2 883 032,60 EUR
Španija	259 701 877 EUR	207 894 875 EUR	54 227 207 EUR	521 823 959 EUR	18 179 131,39 EUR	18 348 545,74 EUR
Švedska	154 146 877 EUR	11 518 706 EUR	21 057 201 EUR	186 722 784 EUR	10 790 281,39 EUR	2 280 313,49 EUR
Združeno kraljestvo	392 625 577 EUR	n. r.	n. r.	392 625 577 EUR	27 483 790,39 EUR	n. r.
SKUPAJ	2 577 937 911,32 EUR	1 532 953 828 EUR	662 000 000 EUR	4 772 891 739,32 EUR	180 455 653,79 EUR	151 881 858 67 EUR	49 470 000 EUR	26 980 700 EUR

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov
v okviru evropske agende o migracijah

Priloga 9: Delovanje sporazuma med EU in Pakistanom o ponovnem sprejemu v letih 2012–2014

	Odločbe o vrnitvi, izdane državljanom Pakistana				Dejanske vrnitve državljanov Pakistana				Količnik vrnitev državljanov Pakistana
	2012	2013	2014	Skupaj	2012	2013	2014	Skupaj	2012	2013	2014	Povprečje
Skupaj EU	35 460	25 360	19 945	80 765	13 565	13 705	10 725	37 995	38,3	54,0	53,8	47,0
Združeno kraljestvo	7 125	8 240	9 790	25 155	5 625	6 210	5 605	17 440	78,9	75,4	57,3	69,3
Grčija	18 010	7 620	3 525	29 155	5 135	4 835	3 565	13 535	28,5	63,5	101,1	46,4
Francija	1 915	2 180	2 240	6 335	505	555	590	1 650	26,4	25,5	26,3	26,0
Belgija	1 420	1 535	1 005	3 960	125	175	145	445	8,8	11,4	14,4	11,2
Španija	2 540	1 370	1 800	5 710	220	155	125	500	8,7	11,3	6,9	8,8
Avstrija	1 205	1 035	:	2 240	80	230	:	310	6,6	22,2	:	13,8
Madžarska	790	665	90	1 545	690	585	95	1 370	87,3	88,0	105,6	88,7
Nemčija	375	545	810	1 730	220	185	170	575	58,7	33,9	21,0	33,2
Italija	400	520	330	1 250	35	30	25	90	8,8	5,8	7,6	7,2
Nizozemska	280	390	:	670	70	60	:	130	25,0	15,4	:	19,4
Ciper	295	330	240	865	415	290	165	870	140,7	87,9	68,8	100,6
Švedska	220	255	215	690	55	100	100	255	25,0	39,2	46,5	37,0
Hrvaška	:	185	85	270	:	55	75	130	:	29,7	88,2	48,1
Portugalska	235	105	100	440	25	5	10	40	10,6	4,8	10,0	9,1
Danska	90	85	110	285	60	45	60	165	66,7	52,9	54,5	57,9
Irska	190	70	45	305	55	20	10	85	28,9	28,6	22,2	27,9
Bolgarija	60	65	220	345	25	30	40	95	41,7	46,2	18,2	27,5
Poljska	95	45	45	185	45	20	35	100	47,4	44,4	77,8	54,1
Romunija	100	35	30	165	90	50	30	170	90,0	142,9	100,0	103,0
Finska	15	30	25	70	10	5	5	20	66,7	16,7	20,0	28,6
Slovenija	50	25	45	120	55	45	30	130	110,0	180,0	66,7	108,3
Litva	5	10	10	25	5	5	5	15	100,0	50,0	50,0	60,0
Češka	5	5	5	15	–	–	–	–	–	–	–	–
Estonija	10	5	–	15	5	5	–	10	50,0	100,0	ni bilo primerov	66,7
Malta	25	5	–	30	–	5	–	5	–	100,0	ni bilo primerov	16,7
Latvija	5	–	10	15	5	–	10	15	100,0	ni bilo primerov	100,0	100,0
Slovaška	–	–	10	10	–	–	–	–	ni bilo primerov	ni bilo primerov		100,0

Vir: Eurostat, 2015.

Top