24.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/46

Poročevalec:

Stefano MALLIA

Soporočevalec:

Cristian PÎRVULESCU

1.1

EESO izraža zadovoljstvo, da je Komisija objavila evropsko agendo o migracijah, ki po njegovem mnenju simbolizira na novo nastalo razumevanje potrebe po obravnavanju migracije za evropski ravni, in države članice spodbuja, naj skupaj podprejo izvajanje te agende.

1.2

Naloga, s katero se mora EU spoprijeti takoj, je sedanje kaotične razmere spraviti pod nadzor in zagotoviti primerno ravnanje z ljudmi, ki iščejo mednarodno zaščito. EESO podpira takojšnjo vzpostavitev t. i. kritičnih točk (angl. hotspots) za podporo državam, ki se soočajo z velikim pritokom migrantov, in vztraja, da jim je treba dati na voljo potrebne vire in pomoč.

1.3

Po mnenju EESO sedanja situacija od EU zahteva oblikovanje resnično skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo zagotavljal usklajene postopke v vsej EU. Sem spadajo tudi enoten azilni status, vzajemno priznavanje rešenih prošenj za azil, deljena odgovornost, prizadevanja za premestitve in ponovne naselitve ter revizija dublinske uredbe. Poleg tega so potrebni trdni in solidarnostni sistemi za porazdelitev bremena, zlasti stalen, pravičen in zavezujoč sistem za porazdeljevanje oseb, ki iščejo zaščito, na vse države članice EU. Poiskati je treba tudi dolgoročne rešitve za primer, da se bodo množične migracije nadaljevale ali bo v prihodnje znova prišlo do tega pojava.

1.4

Prebivalstvo Evrope se stara; Evropa se zato sooča s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev, ki ga je mogoče odpraviti z migracijo. Vendar pa mora EU uvesti učinkovitejšo politiko priseljevanja. Zasnovati mora celovito, pregledno, predvidljivo in pravično politiko na področju zakonitih migracij, katere cilj je ustrezno sprejemanje prišlekov. Hkrati je treba priznati, da priseljevanje ni edini odgovor na pomanjkanje delovne sile na trgu dela in na demografske izzive ter da države članice lahko razvijejo druge, bolj primerne rešitve.

1.5

Vključevanje migrantov in beguncev je zelo velik izziv, ki se ga morajo EU in države članice lotiti tako, da vzpostavijo trdne sisteme vključevanja. Po mnenju EESO so stroški nevključevanja veliko višji kot stroški vključevanja. EESO, ki je že dolgo aktiven v Evropskem forumu za vključevanje oziroma forumu za migracije, meni, da mora biti vključevanje dvosmeren proces, v katerem imajo odločilno vlogo socialni partnerji, lokalne oblasti in civilna družba. Najpomembnejši so dostop do trga dela ali, natančneje, priznavanje kvalifikacij ter strokovno in jezikovno izobraževanje. Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju žensk.

1.6

EU mora zavarovati svoje zunanje meje. Glede na sedanje težavne varnostne razmere so bolj kot nacionalna nujna evropska prizadevanja, kar bi lahko vključevalo delitev nekaterih nacionalnih pristojnosti na tem področju.

1.7

Vse zunanje politike EU je treba racionalizirati in jih osredotočiti na pomoč državam izvora, da bodo dosegle primerno raven varnosti, stabilnosti in blaginje za svoje državljane. EESO se zelo dobro zaveda, da je to dolgoročna in izredno težavna naloga.

1.8

Okrepiti je treba sodelovanje v zvezi s ponovnim sprejemom, da se zagotovi učinkovito in pravočasno izvajanje direktive o vračanju.

1.9

Civilna družba ima ključno vlogo pri obvladovanju migracijske krize, saj na primer migrantom ob prihodu zagotavlja nujno začetno pomoč in pozneje organizira dejavnosti za njihovo vključevanje v družbo in na trg dela. Nujno je, da si vlade, lokalne oblasti in organizacije civilne družbe prizadevajo za kulturni in družbeni konsenz med evropskimi narodi glede dejstva, da je pomembno in koristno vlagati v vključevanje priseljencev v družbo in na trg dela.

1.10

Zato EESO poziva EU in države članice, naj povečajo financiranje in materialno pomoč za nevladne organizacije in organizacije civilne družbe na svojem ozemlju.

1.11

Za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev si mora kar najbolj prizadevati celotna skupnost držav. Pri tem mora biti jasno, da izdatki držav članic za sprejem in vključevanje prosilcev za azil oziroma beguncev niso trajni oziroma strukturni izdatki in da se jih torej ne sme upoštevati pri izračunu strukturnega proračunskega primanjkljaja. Zaradi sredstev, potrebnih v ta namen, se ne smejo zmanjšati sredstva, ki so na voljo za socialne cilje EU. To bi med nekaterimi sloji prebivalstva ogrozilo njihovo pripravljenost za sprejemanje beguncev.

2.1

Evropska komisija je sporočilo o evropski agendi o migracijah objavila 13. maja 2015. O njem in o predlogih za njegovo izvajanje so v času od junija do oktobra razpravljale različne sestave Sveta. EESO sporočilo pozdravlja in meni, da je celovito ter osredotočeno na najpomembnejše.

2.2

Pobude, predlagane v agendi, se še izvajajo in večina držav članic se postopoma začenja zavedati, da lahko le s skupnimi ukrepi, ki bodo temeljili na solidarnosti in deljeni odgovornosti, uspešno obvlada izzive, ki jih prinaša migracija. Da bodo ukrepi učinkoviti, pa je treba zagotoviti več sredstev iz proračuna EU in povečati prispevke držav članic. Pri tem mora biti jasno, da izdatki držav članic za sprejem in vključevanje prosilcev za azil oziroma beguncev niso trajni oziroma strukturni izdatki in da se jih torej ne sme upoštevati pri izračunu strukturnega proračunskega primanjkljaja.

2.3

EU je za trikrat povečala financiranje in sredstva za dejavnosti Poseidon in Triton, ki jih izvaja Evropska agencija za zunanje meje (Frontex). Več držav članic poleg tega povečanja angažira tudi druga sredstva (ladje in letala). Evropska komisija je 1,8 milijarde EUR iz proračuna EU namenila za ustanovitev skrbniškega sklada Evropske unije za nujne primere in za odpravo dejanskih vzrokov za nedovoljene migracije v Afriki, 60 milijonov EUR nujnih sredstev pa je namenila za pomoč najbolj obremenjenim državam članicam. Poleg tega je predlagala, da se 50 milijonov EUR nameni za program ponovnega naseljevanja, ter sprostila 30 milijonov EUR za regionalne programe za razvoj in zaščito.

2.4

Voditelji EU so obljubili, da bodo povečali sredstva za agenciji Frontex in Europol ter Evropski azilni podporni urad (EASO), namenjena okrepitvi zunanjih meja EU, pri čemer bo posebna pozornost namenjena t. i. kritičnim točkam, na katerih je treba zagotoviti identifikacijo in registracijo migrantov ter odvzem njihovih prstnih odtisov. Finančna podpora EU je nujna, če želimo zagotoviti, da bodo kritične točke delovale in bodo izpolnile svoj namen.

2.5

Na zasedanjih Sveta julija in septembra so bili sprejeti dogovori o premestitvi 160 000 migrantov iz Grčije in Italije ter ponovni naselitvi še 22 000 ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Uspešno izvajanje teh odločitev, ki je še v začetni fazi, je odločilno za uspeh kakršne koli prihodnje migracijske politike EU.

2.6

Evropska komisija je 23. septembra 2015 sprejela 40 sklepov o kršitvi zoper več držav članic, ki niso uvedle zakonodaje o skupnem evropskem azilnem sistemu. EESO te sklepe pozdravlja, vendar izraža zaskrbljenost, ker se je morala Komisija zateči k temu mehanizmu, če je želela države članice prepričati, da morajo pravilno izvajati pravo EU na tem ključnem področju.

2.7

Na mednarodni ravni je bilo sprejetih več odločitev, ki bi lahko izboljšale splošno situacijo. Sem spada povečanje proračunskih sredstev EU za zagotavljanje takojšnje nujne pomoči beguncem, okrepitev dialoga in sodelovanja s tretjimi državami, kot so Libanon, Jordanija in Turčija ter države kandidatke z Zahodnega Balkana, povečanje humanitarne pomoči v letu 2016 in uvedba skrbniškega sklada za nujne primere za Afriko. Zaradi sredstev, potrebnih v ta namen, se ne smejo zmanjšati sredstva, ki so na voljo za socialne cilje EU. To bi med nekaterimi sloji prebivalstva ogrozilo njihovo pripravljenost za sprejemanje beguncev. EESO pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet 23. septembra 2015 potrdil skupen akcijski načrt s Turčijo kot del celovitega programa za sodelovanje, ki temelji na deljeni pristojnosti, vzajemnih zavezah in doseganju rezultatov.

3.1.1

Načelo pametnih meja je dobrodošlo in že zdavnaj nujno. Glavni izziv v zvezi s trdnejšimi in pametnejšimi mejami je zagotoviti, da človekove pravice migrantov ne bodo kršene. Poleg tega ne bi smeli omajati načela nevračanja, tudi če bo to težka naloga, saj razlikovanje med begunci in ekonomskimi migranti ni vedno jasno in tudi ne enostavno. Pametne meje morajo v celoti spoštovati temeljne pravice in svoboščine.

3.1.2

Schengenski sporazum je eden od stebrov EU in za evropsko povezovanje ni samo simboličnega pomena; gre za eno najbolj oprijemljivih pravic, ki jih uživajo evropski državljani, saj jim daje resničen občutek Evrope brez meja. EESO želi, da se schengenski režim začne spet čim hitreje normalno izvajati, in države članice izrecno poziva k sprejetju vseh mogočih ukrepov, s katerimi bodo preprečile, da bi se ta sistem za stalno porušil.

3.1.3

Doslej je bil dosežen sporazum o premestitvi 160 000 beguncev v EU. Hitro izvajanje tega sporazuma bi omogočilo zbrati veliko dragocenih izkušenj, na podlagi katerih bi lahko pripravili dolgoročne rešitve za primer, da se bo množični pritok beguncev nadaljeval ali bo v prihodnje znova prišlo do takega razvoja. Po mnenju EESO je potrebna večja zavezanost; množične migracije, ki potekajo po vsem svetu, namreč še veliko let ne bodo ponehale.

3.1.4

Uvedba trdnega in na solidarnosti temelječega sistema rešitev za primer, da se bodo množične migracije v prihodnje nadaljevale, je v interesu vseh držav članic. Eden od takojšnjih ukrepov mora biti vzpostavitev stalnega, pravičnega in zavezujočega sistema za delitev tveganja, na podlagi katerega se osebe, ki iščejo zaščito, porazdelijo na vse države EU. Temeljiti mora na stalnem ključu za porazdelitev migrantov, ki bi upošteval vrsto meril, kot so velikost gospodarstva in ozemlja države, BDP, možnosti za zaposlovanje, potrebe po kvalificiranih delavcih ter obstoj skupin prebivalstva iste narodnosti oz. iz iste etnične skupnosti in manjšin v državi gostiteljici. Takšen ključ za porazdelitev bi bilo treba v rednih presledkih posodabljati. Upoštevati je treba tudi želje prosilcev za azil, če izhajajo iz dejstev, ki bi olajšala vključevanje (npr. znanje jezika, družina prosilca je že v državi ipd.). Upajmo, da bo tako konec nenehnih in neenotnih zasedanj Sveta, ki so okrnila podobo Evrope.

3.1.5

EESO pozdravlja predlog o uporabi mehanizma Unije na področju civilne zaščite ter mobilizaciji podpornih skupin za upravljanje migracij in skupin za hitro posredovanje na mejah, ki bodo pomagale državam članicam pri obvladovanju izrednih razmer.

3.1.6

EESO pozdravlja tudi povečanje financiranja EU za agenciji Frontex in Europol ter Evropski azilni podporni urad v letu 2015 in dejstvo, da jim bo v letu 2016 za pomoč v najbolj obremenjenih državah na voljo 600 milijonov EUR več. Ta prizadevanja je treba dopolniti z učinkovito politiko vračanja. Doslej je bilo zgolj približno 38 % oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da ne potrebujejo zaščite, vrnjenih v matične države.

3.1.7

EU mora pomoč državam v razvoju vse bolj pogojevati z notranjimi reformami in spodbujati učinkovito sodelovanje pri migracijskih vprašanjih, zlasti glede zakonitih migracij (vključno z začasnim priseljevanjem in vizumi) in politike vračanja. Vseeno pa je pomembno, da države članice EU spoštujejo zavezo, da bodo 0,7 % bruto nacionalnega dohodka namenile za razvojno pomoč.

3.1.8

EESO pozdravlja predlog za okrepitev diplomatskih prizadevanj, namenjenih vključitvi držav izvora in tranzita v skupne ukrepe za obvladovanje izzivov na obravnavanem področju. Prvi prelomni datum v okviru teh prizadevanj je bil vrh o migracijah 11. in 12. novembra 2015 v Valletti.

3.1.9

V zvezi s tem je treba poudariti, da mora EU svojim partnerjem tudi prisluhniti, ravno tako kot mora z njimi komunicirati, in da jih mora obravnavati kot enakovredne partnerje. Med EU in njenimi partnericami v Afriki in na Bližnjem vzhodu je namreč še vedno veliko nesporazumov in razlik v dojemanju, tako glede ciljev, ki jih je treba doseči, kot tudi načina, kako jih uresničiti.

3.1.10

EESO pozdravlja zavezo EU o tesnejšem sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, kot so Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in mednarodni Rdeči križ. Vendar pa opaža, da mnoge države članice EU ne izpolnjujejo svojih obveznosti, kar se med drugim odraža v obžalovanja vrednem pomanjkanju njihove podpore za Svetovni program za hrano.

3.1.11

EESO pozdravlja tudi predlog Komisije o povečanju humanitarne pomoči za 300 milijonov EU v letu 2016 za pokrivanje temeljnih potreb beguncev.

3.1.12

EESO podpira načelo vzajemnega priznavanja rešenih prošenj za azil. V skladu s členom 78 PDEU mora EU oblikovati skupno politiko o mednarodni zaščiti, ki zagotavlja „enoten status azila,“ … „ki velja v celotni Uniji“. Če nobena agencija EU ne dodeljuje takšnega statusa, ki bi veljal v vsej EU, je edina alternativa vzajemno priznavanje nacionalnih odločb.

3.1.13

EESO izrecno podpira namero Komisije, da do marca 2016 poda predloge za reformo dublinske uredbe. Podpira tudi njeno zavezo za predstavitev novega svežnja o zakonitih migracijah v istem času, vključno z revidirano direktivo o modri karti.

3.1.14

Za zaščito zunanjih meja EU so potrebna skupna prizadevanja, pri katerih države članice združijo fizične in intelektualne vire.

3.1.15

EESO podpira takojšnjo uvedbo t. i. kritičnih točk, vendar je treba na njih zagotoviti dovolj kadrovskih in drugih sredstev, ki jih potrebujejo za učinkovito delovanje. V državah, kot sta Italija in Grčija, v katere vsak dan prispe na tisoče beguncev, je mogoče samo z obsežnim združevanjem finančnih in fizičnih virov preprečiti popoln kaos.

3.1.16

EESO tako kot UNHCR izraža resno zaskrbljenost zaradi sedanjih postopkov registracije in izbire na kritičnih točkah, takoj po prihodu priseljencev na meje EU.

3.2.1

EU bo lahko spravila migracijske tokove na obvladljivo raven samo, če si bo resnično prizadevala za odpravo številnih problemov, s katerimi se spopadajo države izvora. Za dosego dolgoročnega cilja, tj. stabilnosti, miru in blaginje v teh državah, bodo potrebna prizadevanja, kakršnih doslej še ni bilo, ne le Evrope, temveč tudi celotne mednarodne skupnosti. EU si mora prizadevati za okrepitev mednarodnih prizadevanj, zlasti v okviru ZN.

3.2.2

EU mora povečati svojo institucionalno prisotnost v ključnih državah izvora in tranzita, in sicer tako, da začasno ali za stalno ustanovi posebne migracijske centre za obdelavo prošenj za azil. Več ciljnega ukrepanja in pomoč potrebujejo države, kot so Alžirija, Maroko, Mali, Libija, Libanon in Turčija.

3.2.3

Po mnenju EESO je eden glavnih ciljev agende začetek migracijske politike EU, ki omogoča zakonito migracijo, hkrati pa spodbuja učinkovito vključevanje migrantov. EESO pričakuje prve zakonodajne in politične predloge na teh področjih in je pripravljen podpreti Evropsko komisijo pri njihovi pripravi.

3.2.4

EESO spodbuja države članice, naj v celoti spoštujejo in aktivno izvajajo Ženevsko konvencijo iz leta 1951 ter naj se uprejo pritiskom za zmanjšanje ravni zaščite in storitev, ki jih zagotavljajo beguncem.

3.2.5

EESO podpira skupno azilno politiko s poenostavljenimi in usklajenimi postopki. Takšna politika mora izhajati iz skupne opredelitve statusa begunca in pravic, ki jih daje ta status, s čimer bi preprečili, da bi begunci iskali najugodnejšo obravnavo.

3.2.6

Sistem informacij o državi izvora (Country of Origin Information, COI) je treba še razviti. Prošnje za azil, ki jih vložijo državljani iz iste države in za katere je mogoče domnevati, da so izpostavljeni isti situaciji, so pogosto rešene različno. Sistem bi moral biti dovolj prožen in zanesljiv, da bi omogočal sprotno preučevanje in obdelavo dogodkov v državah izvora. Stalno bi bilo treba izboljševati sodelovanje med varnostnimi službami držav članic, saj so pomemben vir informacij.

3.2.7

Večjo prednost je treba nameniti organizaciji zakonitih migracij, vizumski politiki, digitalizaciji procesa, priznavanju kvalifikacij in pridobivanju mobilnosti na področju izobraževanja.

3.2.8

EU bi morala tesneje sodelovati pri izvajanju ukrepov za vračanje migrantov in za njihovo ponovno vključevanje. Pilotni projekt vračanja migrantov v Pakistan in Bangladeš je z vidika sedanjih perečih razmer zgolj drugotnega pomena. EESO izrecno priporoča načrtovanje in izvajanje podobnih projektov, za katere je treba zagotoviti ustrezno finančno in institucionalno podporo.

3.2.9

Okrepitev mejnih kontrol v državah tranzita in patrulj na morju ter uničevanje plovil tihotapcev sta lahko v pomoč, vendar to ni edini način za trajnostno obravnavo tega problema. EU bo na pravi poti samo, če bo zavzela celostni pristop, s katerim bo bolje izkoristila svoje različne instrumente in precejšnje vire.

3.3.1

Civilna družba ima odločilno vlogo pri obvladovanju migracijske krize. Njeni akterji lahko bistveno pomagajo zagotavljati nujno prvo oskrbo migrantov ob njihovem prihodu. Še večjo vlogo pa ima lahko civilna družbe takrat, ko so potrebna dolgoročnejša prizadevanja za vključevanje migrantov v družbo. Civilna družba deluje na podlagi medčloveških stikov, ki so zelo pomembni v vseh fazah obravnave in nameščanja beguncev.

3.3.2

EESO izraža pohvalo za solidarnost, ki so jo pokazali nekateri deli civilne družbe in posamezniki, ki prostovoljno pomagajo prosilcem za azil. Vendar pa teh pozitivnih in spontanih dejanj ni toliko, da bi z njimi lahko učinkovito obvladali izzive. EESO poziva države članice EU, naj priznajo in cenijo vlogo civilne družbe, in sicer tako, da povečajo pomoč nacionalnih nevladnim organizacijam in civilni družbi ter s tem zagotovijo bolj strukturiran in učinkovit odziv. Vlade držav članic nosijo posebno odgovornost za to, da najdejo ustrezne organizacije civilne družbe na svojem ozemlju, se povežejo z njimi, povečajo njim namenjeno podporo in jim tako omogočijo okrepitev njihovih zmogljivosti.

3.3.3

EESO poleg tega priporoča Evropski komisiji, naj si prizadeva za to, da države članice v okviru sporazumov o partnerstvu dobijo več sredstev iz strukturnih skladov, da bodo lahko več sredstev Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj usmerile v obvladovanje migracijskih tokov in v prizadevanja za vključevanje migrantov. Ta sredstva bi morale prejeti predvsem nevladne in lokalne organizacije, in sicer v precej večjem obsegu, kot pa se trenutno zagotavljajo iz Sklada za azil, migracije in vključevanje.

3.3.4

EESO opozarja na Evropski forum za migracije, ki je nasledil Evropski forum za vključevanje; slednjega sta leta 2009 ustanovila EESO in Evropska komisija. Forum je platforma za dialog med evropskimi institucijami in civilno družbo na področjih priseljevanja, azila in vključevanja migrantov.

4.1

EESO meni, da je pomembno in izredno nujno zagotoviti pregleden, predvidljiv in pravičen sistem zakonite migracije v EU. Prebivalstvo Evrope se stara in raste samo za približno 0,2 % na leto, kar je precej pod ravnjo, ki je potrebna za obnavljanje prebivalstva. Evropa bo po ocenah do leta 2050 izgubila približno 30 milijonov ljudi v delovno aktivnem obdobju; če ne bomo hitro ukrepali, se bo razmerje odvisnosti v večini držav članic naglo povečevalo, produktivnost bo upadla, podjetja bodo zaprla svoja vrata, stroški ohranjanja storitev, zlasti za starajoče se prebivalstvo, pa se bodo zelo povišali.

4.2

EU lahko s kolektivnim in organiziranim ukrepanjem, ki temelji na solidarnosti, sedanje razmere spremeni v priložnost, da spreobrne trenutna demografska gibanja in se izogne njihovim družbeno-gospodarskim posledicam. Vključevanje migrantov na trg dela vodi h gospodarski rasti in spodbuja njihovo neodvisnost. Politike, ki zanemarjajo vključevanje, breme podpore migrantov prenašajo na javne službe, kar lahko povzroči socialna trenja s hudimi posledicami.

4.3

EESO priznava, da je vključevanje močno odvisno od vključevanja na trg dela. Vendar pa je v zvezi s posledicami priseljevanja za trg dela veliko dejavnikov, ki jih je treba še pojasniti. Sem spadajo učinek zaposlovanja priseljencev na raven plač, razpoložljivost delovnih mest, obremenitev za davčni sistem (zdravstvo in izobraževanje) ter posledice multikulturnosti.

4.4

Odbor je že pripravil raziskovalno mnenje (1), ki je bilo podlaga za ministrsko konferenco v Zaragozi leta 2010 (2). Na tej je bila sprejeta pomembna deklaracija o vključevanju migrantov na trg dela in izzivih za evropske in nacionalne oblasti ter socialne partnerje.

4.5

Študije kažejo, da migranti h gospodarstvu prispevajo več, kot mu vzamejo, da je njihov učinek na davčne sisteme minimalen in da Evropi pomagajo pri obvladovanju demografskega primanjkljaja ter spodbuditvi gospodarske rasti. Vendar pa vse regije Evrope ne občutijo enako posledic migracije, zato je treba te posledice na lokalni ravni skrbno preučiti. Poleg tega je izrazita razlika med urejenim prihajanjem migrantov v okviru izvajanja posamezne politike in nenadnim valom tisočih migrantov, ki ga je le težko upravljati in ki – kot se je zgodilo v zadnjih tednih – močno obremeni lokalne, regionalne in nacionalne strukture.

4.6

Vključevanje migrantov na trg dela je odvisno od vrste dejavnikov, kot so stopnja brezposelnosti v državi gostiteljici, kvalifikacije migrantov, priprave na prihod (učenje jezika in formalno usposabljanje), ter organizacije in strukture, ki jih je država gostiteljica vzpostavila za lažje vključevanje priseljencev, tudi beguncev, na trg dela. To so področja, na katerih ima civilna družba odločilno vlogo.

4.7

Vendar pa obstajajo tudi drugi dejavniki, ki ovirajo hitro vključevanje, kot so priznavanje kvalifikacij, birokratske ovire, premalo preglednosti, napačno dojemanje migrantov v javnosti, izkoriščanje, pravne ovire zaradi zastarelih zakonov in neizvajanje ali počasen prenos zakonodaje EU.

4.8

Sindikati in združenja delodajalcev bistveno pomagajo pri obvladovanju izziva, ki ga pomeni vključevanje priseljencev na trg dela. EESO predlaga, naj socialni partnerji v celoti sodelujejo pri pripravi, razvoju, izvajanju in spremljanju politike vključevanja ter z njo povezanih ukrepov na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

4.9

Vlade, lokalne in regionalne oblasti ter socialni partnerji morajo sodelovati, da bi dosegli družbeni konsenz o načinih in sredstvih za vključevanje migrantov v gospodarstvo in družbo, predvsem pa da bi preprečili konflikte med različnimi prikrajšanimi skupinami.

4.10

Civilna družba je odločilnega pomena za podporo migrantom, da pridobijo dostop do izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve, ter za boj proti diskriminaciji v izobraževanju, na trgu dela in v družbi kot celoti.