14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/2

1.

Svet PNZ je 6. decembra 2013 sprejel novo strategijo o evropskem e-pravosodju 2014–2018 (1). V tej strategiji so opredeljeni splošna načela in cilji evropskega e-pravosodja ter določene splošne smernice za vzpostavitev ustreznega novega večletnega evropskega akcijskega načrta za e-pravosodje v prvi polovici leta 2014.

2.

V tem akcijskem načrtu iz priloge je seznam projektov, katerih izvajanje je načrtovano v obdobju 2014–2018, ob katerih so navedeni udeleženci, ukrepi za praktično izvajanje teh projektov in po možnosti okvirni časovni razpored, da bi Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) v praksi lahko spremljala izvajanje akcijskega načrta.

3.

Cilj tega drugega večletnega evropskega akcijskega načrta za e-pravosodje je na podlagi dosedanjega dela nadaljevati pozitivni razvoj na nacionalni in evropski ravni. To delo bi bilo treba obravnavati tudi v okviru širšega razvoja v smeri evropskega območja pravice in kot del trenutnih pogovorov o prihodnjem razvoju območja pravosodja in notranjih zadev.

4.

Države članice so v pogovorih, ki jih je jeseni 2013 organiziralo litovsko predsedstvo in so se nadaljevali v času grškega predsedovanja v prvi polovici leta 2014, dosegle precejšnje soglasje glede nadaljnjega razvoja e-pravosodja kot enega od temeljev učinkovitega delovanja pravosodja v državah članicah in na evropski ravni.

5.

Izvajanje strategije zahteva celosten akcijski načrt, ki je bil pripravljen s ciljem izboljšati splošno delovanje sistemov e-pravosodja v državah članicah in na evropski ravni.

6.

Ob upoštevanju strategije o evropskem e-pravosodju 2014–2018 (2) ter brez poseganja v nacionalne projekte in razvoj na področju e-pravosodja je evropski portal za e-pravosodje, ki ga na svojem strežniku gosti in upravlja Komisija v skladu s smernicami Sveta, ključen za zagotavljanje e-pravosodja na evropski ravni.

7.

Ta cilj je naveden v priloženem seznamu projektov s področja dostopa do informacij v pravosodju, dostopa do sodišč in izvensodnih postopkov v čezmejnih primerih ter komunikacije med pravosodnimi organi.

8.

Razvoj evropskega e-pravosodja bi moral vključevati ukrepe s področja e-pravosodja na evropski in nacionalni ravni.

9.

Pri vseh novih in obstoječih projektih v zvezi z e-pravosodjem bi bilo treba posebno pozornost nameniti doseganju čim širše osnove za sodelovanje, da bi izpolnili pričakovanja uporabnikov ter zagotovili dolgoročno vzdržnost in stroškovno učinkovitost teh projektov. Novi projekti, pripravljeni v okviru evropskega e-pravosodja, morajo zato omogočati udeležbo vseh držav članic Evropske unije, vse države članice pa bi bilo treba spodbujati, naj prostovoljno sodelujejo pri vseh projektih.

10.

Da bi to dosegli, bi morala nove projekte z morebitnim vplivom na evropsko e-pravosodje, ki jih načrtujejo države članice in niso vključeni v Prilogo, po možnosti najprej obravnavati Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje), ki bi na splošno ocenila praktične in druge zadevne vidike projekta. S tem bi zagotovili tudi ustrezno upoštevanje potreb in stališč drugih držav članic in Komisije ter preprečili podvajanje.

11.

Pri načrtovanju prihodnjega dela bi bilo treba najti ustrezno ravnotežje med inovacijami in konsolidacijo. Zaradi stroškovne učinkovitosti in ob upoštevanju omejenih virov, ki so na voljo, bi bilo treba pred uvedbo kakršnih koli novih projektov nadaljevati in razširiti obstoječe projekte, ki bi vključevali čim večje število držav članic. Znaten napredek, dosežen v zadnjih letih na tem področju v državah članicah, vseeno nakazuje, da bi bilo treba spodbujati nove nastajajoče in inovativne projekte v pravosodju.

12.

Države članice bi morale med seboj prostovoljno sodelovati, da bi zagotovile financiranje predlaganih projektov.

13.

Komisija bo še naprej financirala razvoj, delovanje in prevajanje portala evropskega e-pravosodja in zagotavljala možnosti za financiranje projektov z dodano vrednostjo v zvezi z e-pravosodjem, na primer v okviru programa za pravosodje (2014–2020) (3) ali v okviru drugih programov, kot sta instrument za povezovanje Evrope (4) ali program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (5) oziroma program, ki ga bo nasledil.

14.

Da bi zagotovili usklajen pristop, bi morala Komisija na začetku vsakega šestmesečnega obdobja še naprej pripravljati redni delovni načrt.

15.

Na portalu e-pravosodje bi morale biti še naprej na voljo splošne informacije za državljane, podjetja, pravne strokovnjake in pravosodne organe v zvezi z zakonodajo in pravno prakso EU in držav članic, pa tudi dostop do strani EUR-Lex in N-Lex.

16.

Omogočati bi moral tudi dostop do posebnih informacij na področju pravosodja na nacionalni, evropski in mednarodni ravni.

17.

Da bi izboljšali učinkovitost portala e-pravosodje, bo poleg tega izvedena raziskava o potrebah uporabnikov. Izvesti bi bilo treba tudi dodatne ukrepe za uporabnikom prijaznejši portal.

18.

Informacije o sistemih, razvitih v okviru pobud pravnih strokovnjakov, kot so odvetniki, notarji in pravosodni uradniki, ali povezovanje teh sistemov bi bilo treba ob posvetovanju z zadevnimi deležniki še vedno obravnavati kot ustrezne za objavo na portalu e-pravosodja. V prihodnje bi morali upoštevati tudi pobude drugih zadevnih deležnikov, kot so mediatorji ali strokovnjaki s področja pravosodja.

19.

V zvezi z vsebino informacij, objavljenih na portalu, so ponudniki vsebin, zlasti države članice in Komisija, odgovorni za natančnost in posodabljanje informacij na zadevnih vsebinskih straneh. Ponudniki vsebin bi morali vsaj enkrat letno pregledati in po potrebi posodobiti informacije, ki jih objavijo.

20.

Portal evropskega e-pravosodja bi moral prek povezovanja zagotavljati tudi enotno točko dostopa do informacij iz nacionalnih registrov s področja pravosodja, ki jih upravljajo nacionalni javni ali strokovni organi, ki omogočajo lažje upravljanje pravosodja in dostop do njega, če so v državah članicah potrebni tehnični in pravni predpogoji za tovrstno povezovanje.

21.

Ukrepanje na tem področju bi moralo biti usmerjeno zlasti v povezovanje registrov, ki so pomembni za državljane, podjetja, pravne strokovnjake in sodstvo.

22.

Še naprej bi bilo treba razvijati učinkovita sredstva za čezmejno izmenjavo pravnih informacij ter zlasti podatkov v zvezi z evropsko ali nacionalno zakonodajo, pravno prakso in pravnimi glosarji (kot je Legivoc).

23.

To vprašanje se lahko obravnava z različnimi projekti, s katerimi bi izboljšali izmenjavo in semantično interoperabilnost pravnih podatkov po vsej Evropi in zunaj nje. Enotna identifikacija, skupni metapodatki in ontologije pravnih informacij so osnovni temelji evropske pravne semantične mreže.

24.

Začetek izvensodnega postopka pred sodiščem, zlasti v čezmejnih primerih, bi bilo treba olajšati z možnostjo elektronskega komuniciranja med sodišči in strankami v postopku ter pričami, izvedenci in drugimi udeleženci.

25.

Poleg tega bi bilo treba razširiti uporabo video- in telekonferenc ali drugih ustreznih sredstev za komuniciranje na daljavo pri zaslišanjih, kadar je to ustrezno, da potovanja na sodišče zaradi udeležbe v sodnih postopkih ne bi bila več potrebna, zlasti v čezmejnih primerih.

26.

Pravosodni in zadevni pravni strokovnjaki v državah članicah (kot so odvetniki, notarji in pravosodni uradniki) bi morali biti vključeni v prihodnje razprave o e-pravosodju, da bi zagotovili, da oblikovane rešitve ustrezajo dejanskim potrebam njihovih morebitnih ciljnih skupin.

27.

Taka ureditev bi omogočala neposreden stik s temi strokovnimi sektorji, katerim je e-pravosodje prvotno namenjeno, da bi razpravljali o vprašanjih skupnega interesa in razširjali informacije o najnovejšem razvoju na področju e-pravosodja.

28.

V strategiji za evropsko e-pravosodje je določena vzpostavitev mehanizma za sodelovanje s pravosodnimi in pravnimi strokovnjaki. V zvezi s tem bo organizirano letno srečanje s predstavniki pravosodnih in pravnih strokovnjakov (kot so odvetniki, notarji in pravosodni uradniki), da bi omogočili redno izmenjavo stališč s temi ciljnimi poklicnimi skupinami (6). Ta srečanja bodo organizirana v obliki posebnih točk dnevnega reda rednih sej Delovne skupine za e-pravo (e-pravosodje).

29.

Predstavniki pravosodnih in pravnih strokovnjakov bi morali biti čim bolj povezani z delovnim področjem neformalnih skupin in strokovnih skupin Komisije, kar zadeva projekte, ki so v njihovem neposrednem interesu.

30.

Evropski pravosodni mreži s področja civilnih in gospodarskih ter kazenskih zadev imata pomembno vlogo pri razvoju e-pravosodja, tesno sodelovanje z obema mrežama pa bi bilo treba nadaljevati.

31.

Nadaljevati bi bilo treba razvoj elektronske komunikacije med pravosodnimi organi držav članic, zlasti v okviru instrumentov, ki so sprejeti v evropskem pravosodnem prostoru na področju civilnega, kazenskega in upravnega prava (na primer z videokonferencami ali varno elektronsko izmenjavo podatkov).

32.

V zvezi s tem bi se moral portal e-pravosodje še naprej razvijati kot učinkovito orodje vseh pravnih strokovnjakov in pravosodnih organov z zagotavljanjem platforme in posameznih funkcij za učinkovito in varno izmenjavo informacij, tudi prek mreže e-CODEX.

33.

Nekateri vidiki, povezani s prihodnjim ukrepanjem, so bolj splošne narave in zajemajo različna področja v okviru e-pravosodja. Razvoj projektov IT velikega obsega, kot je e-CODEX, je bil uspešen, zagotoviti pa bi bilo treba vključitev rezultatov projekta e-CODEX v portal e-pravosodje in njihovo nadaljnje izvajanje (7).

34.

Projekti, ki bodo vključeni v akcijski načrt iz priloge, so bili razdeljeni v dve različni kategoriji – projekti „A“ in „B“ (8):

35.

Projekti s seznama „A“ pomenijo najpomembnejšo prednostno nalogo. To so projekti, ki izpolnjujejo enega od naslednjih meril:

36.

Projekti „B“ so projekti, ki ne spadajo v kategorijo „A“, vendar:

37.

Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) bo med spremljanjem izvajanja tega akcijskega načrta določila projekte „B“ iz odstavka 36, ki bi jih bilo treba prednostno izvajati, in sicer ob upoštevanju razpoložljivih kadrov in finančnih sredstev ter načel ukrepanja iz odstavka 9.

38.

Da bi omogočili potrebno prilagodljivost izvajanja tega akcijskega načrta, se lahko Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) ob upoštevanju razvoja dogodkov odloči za uvedbo novih pobud ali premestitev projektov iz ene kategorije v drugo.

39.

Da bi zagotovili dosledno uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri izvajanju nove zakonodaje EU na področju pravosodja, bi moral biti portal e-pravosodje vključen v vse prihodnje zakonodajne instrumente, ki bodo sprejeti na tem področju, ne da bi pri tem posegali v pristojnosti ustrezne delovne skupine Sveta. Zato bi bilo treba vse prihodnje zakonodajne instrumente pred sprejetjem pregledati, delovna skupina pa bi morala po potrebi imeti možnost svetovanja, da bi zagotovili dosledno upoštevanje morebitne uporabe sistemov e-pravosodja.

40.

Na področju e-pravosodja bi bilo treba ob ustreznem spoštovanju institucionalnih pravil, določenih na ravni EU, še naprej sodelovati z državami, ki niso članice EU. Slednje bi morali spodbujati k uporabi tehnoloških rešitev in informacijskih modelov, primerljivih s tistimi, ki se na tem področju uporabljajo v EU, da bi ustvarili interoperabilno okolje za prostovoljno sodelovanje v prihodnosti.

41.

Države pristopnice in druge zainteresirane države, ki niso članice EU, bi lahko sodelovale tudi v zvezi s posebnimi točkami, ki bodo določene v okviru e-pravosodja, kot so videokonference in razprave v okviru projekta e-CODEX.

42.

Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) bi morala preučiti vprašanje, kakšne stike bi bilo treba vzpostaviti s posameznimi državami, ki niso članice EU.

43.

Dodatno bi bilo treba preučiti rešitev za konsolidacijo rezultatov izvajanja tega akcijskega načrta, kot so rezultati projekta e-CODEX. Poudariti je treba tudi, da se bo v okviru izvajanja tega drugega akcijskega načrta uporabljala splošna delovna struktura, vzpostavljena v večletnem evropskem akcijskem načrtu za e-pravosodje za obdobje 2009–2013 (odstavki 57–63).

44.

Delovna skupina bo vsaj enkrat na pol leta spremljala izvajanje akcijskega načrta, ki bi ga bilo treba prilagoditi, če bi to zahtevali prihodnje potrebe in razvoj dogodkov. Upoštevati bi bilo treba, da bo izvajanje ukrepov iz priloge povzročilo znatne stroške in/ali povečanje upravnega bremena za države članice in Komisijo. Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) bi zato morala biti pazljiva pri prednostnem razvrščanju projektov.

45.

Da bi delo na zadevnih področjih hitreje napredovalo, se lahko sestanejo neformalne skupine držav članic, ki sodelujejo v posameznih projektih. Podrobnosti glede organizacije dela teh neformalnih skupin so določene v ločenem dokumentu.

46.

Svet bo ocenil dejavnosti izvajanja v prvi polovici leta 2016 in predlagal morebitno ukrepanje za izboljšanje delovanja e-pravosodja.

47.

Coreper/Svet naj na seji 6. junija 2014 odobri ta akcijski načrt.