52014DC0540

Kazalo

1............ Uvod. 3

2............ Transakcije, za katere jamči proračun EU.. 3

3............ Razvoj zajamčenih transakcij 5

3.1......... Transakcije, ki jih neposredno upravlja Komisija. 5

3.1.1...... Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. 5

3.1.2...... Aranžma za odpravljanje težav v plačilni bilanci 6

3.1.3...... Posojila v obliki makrofinančne pomoči 6

3.1.4...... Posojila Euratoma. 7

3.2......... Razvoj zunanjega financiranja EIB.. 7

4............ Tveganja, ki jih krije proračun EU.. 8

4.1......... Opredelitev tveganja. 8

4.2......... Sestava skupnega tveganja. 9

4.3......... Letno tveganje, ki se krije iz proračuna EU.. 11

4.3.1...... Tveganje, povezano z državami članicami 11

4.3.2...... Tveganje, povezano s tretjimi državami 12

5............ Aktivacija jamstev in razvoj Sklada. 14

5.1......... Aktivacija jamstev. 14

5.1.1...... Plačila iz gotovinskih sredstev. 14

5.1.2...... Plačila iz proračuna EU.. 14

5.1.3...... Vpoklic zneskov iz Sklada in izterjave. 14

5.2......... Razvoj Sklada. 15

1.           Uvod

Cilj tega poročila je spremljanje kreditnih tveganj za proračun EU, ki izhajajo iz danih jamstev in posojil, ki jih Evropska unija dodeli bodisi neposredno bodisi posredno prek jamstev za projekte, ki jih EIB financira zunaj Unije.

To poročilo je predloženo v skladu s členom 149 finančne uredbe[1], na podlagi katerega mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu enkrat letno poročati o proračunskih jamstvih in tveganjih, povezanih z njimi[2].

Poročilo je sestavljeno na naslednji način: v oddelku 2 so navedene ključne značilnosti transakcij, za katere jamči proračun EU, predstavljenih pa je tudi več drugih dodatnih mehanizmov kriznega upravljanja, ki ne predstavljajo nikakršnih tveganj za proračun EU. V oddelku 3 je predstavljen razvoj zajamčenih transakcij. V oddelku 4 so nato izpostavljena glavna tveganja, ki jih krije proračun EU, medtem ko je v oddelku 5 opisana aktivacija jamstev in razvoj Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: Sklad)[3].

To poročilo dopolnjuje delovni dokument služb Komisije (v nadaljnjem besedilu: delovni dokument) s podrobnimi tabelami in pojasnili. Vsebuje tudi makroekonomsko analizo držav prejemnic posojil in/ali jamstev EU, ki predstavljajo večino izpostavljenosti Sklada.

2.           Transakcije, za katere jamči proračun EU

Tveganja, ki jih krije proračun EU, so posledica različnih posojil in jamstev, ki jih je mogoče razdeliti v dve kategoriji:

– posojila, ki jih je Evropska unija odobrila za doseganje makroekonomskih ciljev, tj. posojila v obliki makrofinančne pomoči[4] (v nadaljnjem besedilu: MFA) za tretje države v sodelovanju z institucijami Bretton Woods, posojila za odpravljanje težav v plačilni bilanci[5] za države članice, ki niso del euroobmočja, in posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM)[6] za pomoč vsem državam članicam, ki se soočajo z resnimi ekonomsko-finančnimi težavami ali jih takšne težave ogrožajo zaradi izrednih dogodkov, nad katerimi nimajo nikakršnega nadzora, ter

– posojila z mikroekonomskimi cilji, tj. posojila Euratoma in predvsem financiranje transakcij s strani Evropske investicijske banke (EIB) v državah nečlanicah (v nadaljnjem besedilu: zunanje financiranje EIB), ki jih krijejo jamstva EU[7].

Zajamčeno zunanje financiranje EIB, posojila Euratoma in posojila MFA tretjim državam od leta 1994 krije Sklad, medtem ko se posojila za odpravljanje težav v plačilni bilanci in posojila EFSM krijejo neposredno iz proračuna EU.

Sklad krije neplačila posojil in jamstev za posojila, ki so bila odobrena državam nečlanicam, oziroma za projekte v državah nečlanicah. Ustanovljen je bil z namenom:

– ustvariti „likvidnostno rezervo“, ki naj bi preprečila črpanje sredstev iz proračuna EU ob vsakem neplačilu ali zapoznelem plačilu zajamčenega posojila, ter

– uvesti instrument, ki bi zagotavljal proračunsko disciplino, z določitvijo finančnega okvira za razvoj politike EU glede jamstev za posojila Komisije in EIB tretjim državam[8].

Če tretje države postanejo članice, Sklad ne krije več posojil v zvezi s temi državami in je tveganje treba kriti neposredno iz proračuna EU. Sredstva Sklada se zagotavljajo iz proračuna EU in morajo predstavljati določen odstotek neporavnanega zneska posojil in jamstev za posojila, ki jih krije Sklad. Ta t. i. ciljni odstotek trenutno znaša 9 %[9]. Če Sklad nima dovolj sredstev, se potrebna sredstva črpajo iz proračuna EU.

Drugi mehanizmi kriznega upravljanja, ki jih ne krije proračun EU

Kot odziv na krizo je bilo vzpostavljenih še več drugih mehanizmov, ki pa ne predstavljajo nikakršnih tveganj za proračun EU:

– Instrument posojil Grčiji[10], ki se financira prek dvostranskih posojil drugih držav članic euroobmočja Grčiji, ki jih centralno upravlja Evropska komisija.

– Evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF)[11]: ustanovile so ga države članice euroobmočja na podlagi sklepov, sprejetih 9. maja 2010 v okviru sestanka Sveta Ecofin. Naloga EFSF je varovanje finančne stabilnosti v Evropi z zagotavljanjem finančne pomoči državam članicam euroobmočja v okviru programa makroekonomskega prilagajanja. EFSF je bil ustanovljen kot začasen reševalni mehanizem in zagotavlja posojila Grčiji (skupaj z MDS in nekaterimi državami članicami) ter Irski in Portugalski (skupaj z MDS, nekaterimi državami članicami ter EU / Evropskim mehanizmom za finančno stabilizacijo)[12]. Oktobra 2010 je bila sprejeta odločitev, da se vzpostavi trajni reševalni mehanizem, Evropski mehanizem za stabilnost (ESM).

– Evropski mehanizem za stabilnost (ESM)[13]: pogodba o ESM je začela veljati 27. septembra 2012. Od tega datuma je ESM trajni reševalni mehanizem in glavni instrument za financiranje novih programov. EFSF vzporedno z EMS še naprej izvaja svoje tekoče programe za Grčijo, Portugalsko in Irsko, vendar od 1. julija 2013 ne sodeluje več pri novih programih financiranja ali sporazumih o posojilih. ESM je medvladna organizacija po mednarodnem javnem pravu s sedežem v Luksemburgu. V njem ima deleže 18 držav članic euroobmočja. Njegov skupni vpisani kapital znaša 702 milijardi EUR, od česar je 80 milijard EUR vplačanega kapitala (zadnja od petih tranš naj bi bila plačana do prve polovice leta 2014), 622 milijard EUR pa dodeljenega kapitala na vpoklic. Dejanska posojilna sposobnost mehanizma je 500 milijard EUR.

3.           Razvoj zajamčenih transakcij

V tem oddelku je predstavljen razvoj zajamčenih transakcij, in sicer najprej tistih, ki jih neposredno upravlja Komisija, in nato še tistih, ki jih upravlja EIB.

3.1.        Transakcije, ki jih neposredno upravlja Komisija

3.1.1.     Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo

Svet Ecofin je v svojih sklepih določil največji obseg mehanizma v višini 60 milijard EUR[14], pri čemer je pravna meja določena s členom 2(2) Uredbe Sveta št. 407/2010, ki neporavnane zneske omejuje na kritje, razpoložljivo v okviru zgornje meje lastnih sredstev.

Na podlagi sklepov Sveta o odobritvi finančne pomoči Unije Irski[15] (do 22,5 milijarde EUR) in Portugalski[16] (do 26 milijard EUR) so izplačila Irski dosegla 21,7 milijarde EUR, izplačila Portugalski pa 22,1 milijarde EUR.

Razvoj dogodkov v letu 2013

V letu 2013 ni bilo novih transakcij.

V okviru EFSM je bilo 31. decembra 2013 na voljo še 11,5 milijarde EUR od njegovega največjega obsega v višini 60 milijard EUR, in sicer za nudenje nadaljnje pomoči, če bi bilo to potrebno[17].

Razvoj dogodkov po 31. decembru 2013

Marca 2014 je bila Irski izplačana zadnja tranša v višini 800 milijonov EUR, s čimer je bil dosežen največji možni znesek posojil za to državo. Hkrati je bila Portugalski izplačana dodatna tranša v višini 1,8 milijarde EUR.

3.1.2.     Aranžma za odpravljanje težav v plačilni bilanci

Srednjeročna finančna pomoč EU v okviru aranžmaja za odpravljanje težav v plačilni bilanci je bila ponovno aktivirana novembra 2008 kot pomoč Madžarski ter nato januarja in maja 2009 kot pomoč Latviji in Romuniji za obnovitev zaupanja v trge, in sicer za skupne obveznosti v višini 14,6 milijarde EUR. Od tega zneska 1,2 milijarde EUR ne bo izplačanih, ker je rok za izplačilo že potekel.

Razvoj dogodkov v letu 2013

Kar zadeva Romunijo, je Svet 12. maja 2011 odločil, da bo poleg 5 milijard EUR že zagotovljene pomoči, za to državo zagotovil preventivno finančno pomoč v višini do 1,4 milijarde EUR[18]. Vendar izplačila niso bila potrebna in aranžma je 31. marca 2013 prenehal veljati.

Svet je 22. oktobra 2013 odločil, da se Romuniji odobri druga preventivna srednjeročna finančna pomoč[19] v obliki posojila z glavnico do 2 milijardi EUR in s povprečno zapadlostjo največ 8 let. Sredstva je mogoče zahtevati do 30. septembra 2015.

V okviru aranžmaja za odpravljanje težav v plačilni bilanci je bilo 31. decembra 2013 na voljo še 36,6 milijarde EUR od njegove zgornje meje v višini 50 milijard EUR, in sicer za nudenje nadaljnje pomoči, če bi bilo to potrebno.

Razvoj dogodkov po 31. decembru 2013

Novih transakcij ni bilo.

3.1.3.     Posojila v obliki makrofinančne pomoči

Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe sklepov o makrofinančni pomoči ne sprejema več le Svet, ampak se sprejemajo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Razvoj dogodkov v letu 2013

V tem obdobju je bilo izvedeno samo eno izplačilo v višini 100 milijonov EUR Bosni in Hercegovini (v nadaljnjem besedilu: BiH). Države upravičenke so vrnile 80,9 milijona EUR (Romunija 12,5 milijona EUR, BiH 4 milijone EUR, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija 7,4 milijona EUR, Srbija 44,76 milijona EUR, Črna gora 0,24 milijona EUR in Tadžikistan 12 milijonov EUR).

Neporavnani znesek posojil makrofinančne pomoči se je s 545,5 milijona EUR povečal na 564,6 milijona EUR v letu 2013.

Razvoj dogodkov po 31. decembru 2013

Makrofinančna pomoč Ukrajini, odobrena leta 2010[20], skupaj s sredstvi, ki so na voljo iz pomoči, odobrene v letu 2002[21], znaša 610 milijonov EUR v obliki posojil. Od tega zneska je bila prva tranša v višini 100 milijonov EUR izplačana sredi maja 2014.  

Svet je 14. aprila 2014 odločil, da Ukrajini odobri dodatno makrofinančno pomoč v obliki posojil[22] v višini do 1 milijarde EUR. Prva tranša (500 milijonov EUR) je bila izplačana junija 2014.

3.1.4.     Posojila Euratoma

Posojila Euratoma za države članice ali v določenih upravičenih državah nečlanicah (Ruska federacija, Armenija, Ukrajina) ne smejo presegati 4 milijard EUR, od katerih je porabljenih že približno 85 %. Preostalih približno 600 milijonov EUR bi se lahko uporabilo za financiranje novih projektov. Posojilo v višini 300 milijonov EUR za Ukrajino, namenjeno posodobitvi obstoječih jedrskih objektov, je bilo podpisano 7. avgusta 2013.

Razvoj dogodkov v letu 2013

V letu 2013 ni bilo izplačil. Vrnjeni znesek je znašal 19,81 milijona EUR od Bolgarije, 10 milijonov EUR od Romunije in 6,61 milijona EUR od Ukrajine.

Razvoj dogodkov po 31. decembru 2013

Brez sprememb.

3.2.        Razvoj zunanjega financiranja EIB

Razvoj dogodkov v letu 2013

Jamstvo, ki ga EU nudi EIB za zunanje financiranje EIB za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: zunanji mandat v obdobju 2007–2013), je bilo podaljšano za šest mesecev, saj do 31. decembra 2013 Svet in Evropski parlament nista sprejela sklepa o novem jamstvu EU za EIB.

V letu 2013 se je nadaljevalo neplačevanje obresti in obrokov posojila s strani sirske vlade. EIB je od Jamstvenega sklada zahteval kritje teh obveznosti (glej odstavek 5.3 v nadaljevanju).

V okviru zunanjega mandata v obdobju 2007–2013 se je podpisovanje posojil leta 2013 povečalo za 17 % in je doseglo 3 901 milijon EUR. Znesek izplačanih posojil je znašal 2 288 milijonov EUR (+ 20 % v primerjavi z 31. decembrom 2012). Tako je 31. decembra 2013 skupen znesek v okviru mandata podpisanih posojil znašal 27 062 milijonov EUR, skupen znesek v okviru mandata izplačanih posojil pa 13 590 milijonov EUR. Za prejšnje zunanje mandate EIB glej Prilogo k tabeli A1 delovnega dokumenta.

Razvoj dogodkov po 31. decembru 2013

Novi sklep o odobritvi jamstva EU za financiranje EIB zunaj Unije za obdobje 2014–2020[23] je bil sprejet aprila 2014. Sklep določa, da bi bilo treba zgornjo mejo jamstva EU razdeliti na fiksno zgornjo mejo, ki znaša največ 27 milijard EUR, in neobvezni dodatni znesek v višini 3 milijarde EUR. O aktivaciji celotnega ali delnega neobveznega dodatnega zneska se bo odločalo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom na podlagi poročila o vmesnem pregledu izvajanja tega sklepa s strani EIB in razvoja financiranja EIB. Poleg tega potekajo pogovori o novem sporazumu o jamstvu v skladu s členom 14 zadevnega sklepa.

Neporavnani zneski na dan 31. decembra 2013 za različne aranžmaje iz tega oddelka so prikazani v tabeli 1.

4.           Tveganja, ki jih krije proračun EU

4.1.        Opredelitev tveganja

Tveganje za proračun EU izhaja iz neporavnanih zneskov glavnice in obresti pri zajamčenih transakcijah.

V tem poročilu sta za ocenjevanje tveganj za proračun EU (neposrednih ali posrednih prek Sklada) uporabljeni dve metodi:

– „Skupno krito tveganje“ temelji na vsoti skupnega zneska neporavnanih glavnic pri zadevnih transakcijah na določen dan, vključno z natečenimi obrestmi[24].

– Pri proračunskem pristopu, opredeljenem kot „letno tveganje za proračun EU“, se izračuna najvišji znesek letnih plačilnih obveznosti, ki bi ga EU morala plačati v proračunskem letu, če bi bila vsa zajamčena posojila neporavnana[25].

4.2.        Sestava skupnega tveganja

Do leta 2010 je bilo največje tveganje v smislu skupnih kritih neporavnanih zneskov povezano predvsem s posojili, odobrenimi tretjim državam. Od leta 2011 je finančna kriza močno vplivala na javne finance držav članic, kar je privedlo do večje kreditne aktivnosti EU v podporo večjim potrebam po javnem financiranju v državah članicah.

Posledično se je spremenila sestava tveganja. Na dan 31. decembra 2013:

· 71 % skupnega neporavnanega zneska zajema transakcije najemanja posojil, povezane s posojili državam članicam, ki se krijejo neposredno iz proračuna EU (45 % na dan 31. decembra 2010).

Podrobna razčlenitev tveganja, ki se krije iz proračuna EU, na dan 31. decembra 2013 je prikazana v tabeli 1.

Tabela 1: Skupni neporavnani zneski, ki se krijejo iz proračuna EU, na dan 31. decembra 2013 (v milijonih EUR)

|| Neporavnane glavnice || Natečene obresti || Skupaj || %

Države članice* || || || ||

Euratom || 357 || 2 || 359 || <1 %

Plačilna bilanca || 11 400 || 223 || 11 623 || 14 %

EIB || 2 657 || 22 || 2 676 || 3 %

EFSM || 43 800 || 669 || 44 469 || 54 %

Delna vsota za države članice || 58 214 || 916 || 59 130 || 71 %

Tretje države** || || || ||

Makrofinančna pomoč || 565 || 5 || 569 || 1 %

Euratom || 29 || 0 || 29 || <1 %

EIB*** || 22 917 || 155 || 23 072 || 28 %

Delna vsota za tretje države || 23 510 || 160 || 23 670 || 29 %

Skupaj || 81 724 || 1 076 || 82 799 || 100 %

*  To tveganje neposredno krije proračun EU. To vključuje tudi posojila MFA, Euratoma in EIB, odobrena državam pred njihovim pristopom k EU. ** To tveganje krije Sklad. ***Posojila, prenesena na EU zaradi neplačevanja posojil EIB s strani Sirije, so vključena (znesek: 60 milijonov EUR).

V tabelah A1, A2, A3a in A3b delovnega dokumenta so navedeni natančnejši podatki o neporavnanih zneskih, zlasti o zgornji meji, izplačanih zneskih in stopnjah jamstva.

4.3.        Letno tveganje, ki se krije iz proračuna EU

Za leto 2014 je najvišji znesek, ki bi ga morala EU plačati (neposredno in prek Sklada), če bi bila vsa zajamčena posojila neporavnana, 7 395 milijonov EUR. To predstavlja glavnico in plačila obresti od zajamčenih posojil, ki zapadejo leta 2014, ob predpostavki, da neporavnana posojila ne zapadejo predčasno (za podrobnosti glej tabelo A2 v delovnem dokumentu).

4.3.1.     Tveganje, povezano z državami članicami

Tveganje, povezano z državami članicami, se nanaša na:

(a) posojila EIB in/ali makrofinančno pomoč in/ali posojila Euratoma, ki so bila odobrena pred pristopom k EU,

(b) posojila, odobrena v okviru aranžmaja za odpravljanje težav v plačilni bilanci, in

(c) posojila, odobrena v okviru sheme EFSM.

Tabela 2: Razvrstitev držav članic glede na letna tveganja za proračun EU v letu 2014 (v milijonih EUR)

Razvrstitev || Država || Posojila || Največje letno tveganje || Ponder države glede na letno tveganje držav članic || Ponder države glede na skupno letno tveganje držav članic in držav nečlanic

1 || Madžarska || a) + b) || 2 128,42 || 41,0 % || 28,8 %

2 || Latvija || a) + b) || 1 096,43 || 21,1 % || 14,8 %

3 || Irska || c) || 661,00 || 12,7 % || 8,9 %

4 || Portugalska || c) || 644,88 || 12,4 % || 8,7 %

5 || Romunija || a) + b) || 377,02 || 7,3 % || 5,1 %

6 || Bolgarija || a) || 87,52 || 1,7 % || 1,2 %

7 || Češka || a) || 56,44 || 1,1 % || 0,8 %

8 || Poljska || a) || 52,49 || 1,0 % || 0,7 %

9 || Hrvaška || a) || 42,62 || 0,8 % || 0,6 %

10 || Slovaška || a) || 25,78 || 0,5 % || 0,3 %

11 || Slovenija || a) || 7,44 || 0,1 % || 0,1 %

12 || Litva || a) || 4,95 ||  0,1 % || 0,1 %

13 || Ciper || a) || 3,29 || 0,1 % || <0,1 %

Skupaj || || || 5 188,29 || 100 % || 70,2 %

4.3.2.     Tveganje, povezano s tretjimi državami

Sklad krije zajamčena posojila tretjim državam z zapadlostjo vse do leta 2042. V letu 2014 bo Sklad nosil največje letno tveganje, povezano s tretjimi državami, v višini 2 206,6 milijona EUR (30 % skupnega letnega tveganja).

Spodaj je razvrščenih deset držav (od dvainštiridesetih) z največjimi skupnimi neporavnanimi zneski. Predstavljajo za 1 684 milijonov EUR ali 76,3 % letnega tveganja, ki ga nosi Sklad. Gospodarski položaj teh držav je analiziran in obrazložen v točki 3 delovnega dokumenta. Prav tako je v tabelah za posamezne države navedena kreditna sposobnost, kot so jo ocenile bonitetne agencije.

Tveganje, povezano s tretjimi državami, se nanaša na posojila EIB in/ali makrofinančno pomoč in/ali posojila Euratoma (podrobnosti so vključene v tabelah A3b in A4 delovnega dokumenta).

Tabela 3: Razvrstitev 10 najpomembnejših tretjih držav glede na letna tveganja za proračun EU v letu 2014 (v milijonih EUR).

Razvrstitev || Država || Največje letno tveganje || Ponder države glede na letno tveganje tretjih držav || Ponder države glede na skupno letno tveganje držav članic in držav nečlanic

1 || Turčija || 542,67 || 24,6 % || 7,3 %

2 || Tunizija || 221,59 || 10,0 % || 3,0 %

3 || Maroko || 217,77 || 9,9 % || 2,9 %

4 || Srbija || 195,00 || 8,8 % || 2,6 %

5 || Egipt || 184,11 || 8,3 % || 2,5 %

6 || Brazilija || 102,45 || 4,6 % || 1,4 %

7 || Južna Afrika || 74,51 || 4,6 % || 1,4 %

8 || Sirija || 72,52 || 3,3 % || 1,0 %

9 || Bosna in Hercegovina || 63,24 || 2,9 % || 0,9 %

10 || Ukrajina || 10,61 || 0,5 % || 0,1 %

|| Skupaj za vseh 10 || 1 684,47 || 76,3 % || 22,8 %

5.           Aktivacija jamstev in razvoj Sklada

5.1.        Aktivacija jamstev

5.1.1.     Plačila iz gotovinskih sredstev

Če dolžnik zamuja s plačili EU, Komisija črpa svoja gotovinska sredstva, da prepreči zamude in z njimi povezane stroške pri posojilnih transakcijah[26]. To se v letu 2013 ni zgodilo.

5.1.2.     Plačila iz proračuna EU

V primeru neplačila se kritje takega izpada zahteva iz proračuna EU. Ker v letu 2013 ni bilo zabeleženih neplačil s strani držav članic, se proračunska sredstva niso zahtevala. 

5.1.3.     Vpoklic zneskov iz Sklada in izterjave

V primeru zapoznelih plačil prejemnika posojila tretjim državam, ki jih je odobrila ali za katere jamči EU, mora Sklad pokriti neplačilo v treh mesecih od zahtevka[27].

EIB ni prejela plačil nekaterih obresti in obrokov posojil s strani sirske vlade od decembra 2011. Ker uradni zahtevki za plačilo niso bili uspešni, je EIB od maja 2012 zahtevala plačila iz Sklada. Razvoj zahtevkov za plačila iz Sklada, ki ustrezajo neplačanim posojilom v Siriji, je prikazan v tabeli 4.

Zneski, ki jih je zahtevala EIB, so bili preneseni z računa Jamstvenega sklada po odobritvi s strani služb Komisije. Ko EU zagotovi plačilo na podlagi jamstva EU, se na EU prenesejo pravice in pravna sredstva EIB. EIB v imenu EU izvede postopke izterjave v zvezi s prenesenimi vsotami.

Tabela 4: Vpoklic zneskov iz Jamstvenega sklada za neporavnana posojila v Siriji (v milijonih EUR)

Leto || Število plačanih zahtevkov || Znesek zapadlih obrokov || Kazni in natečene obresti (1) || Izterjani znesek[28] || Skupaj

2012 || 2 || 24,02 || ni relevantno || 2,15 || 21,87

2013 || 8 || 59,27 || 1,36 || 0 || 60,63

Skupaj || 10 || 83,29 || 1,36 || 2,15 || 82,50

(1) EIB zahteva plačilo kazni in natečenih obresti šele pri drugem zahtevku za plačilo za vsako posojilo posebej, obračunajo pa se od datuma, ko bi plačilo moralo biti opravljeno, do datuma, ko je plačilo opravil Jamstveni sklad.

Na dan 31. decembra 2013 so skupne neporavnane glavnice zajamčenih posojil Siriji znašale 554 milijonov EUR, zadnje posojilo pa zapade leta 2030.

5.2.        Razvoj Sklada

V skladu s pravili uredbe o Jamstvenem skladu, mora Sklad doseči ustrezno raven (ciljni znesek) v višini 9 % skupnih neporavnanih kapitalskih obveznosti, nastalih z vsemi transakcijami, vključno z natečenimi obrestmi. Vzpostavljen je mehanizem oblikovanja rezervacij, ki zagotavlja doseganje ciljnega zneska.

Na podlagi mehanizma oblikovanja rezervacij je bilo iz proračuna EU februarja 2013 v Sklad vplačanih 155,66 milijona EUR, februarja 2014 pa je zadevno vplačilo znašalo 58,43 milijona EUR.

Na dan 31. decembra 2013 so neto sredstva[29] Sklada znašala 1 981,29 milijona EUR. Razmerje med neto sredstvi in neporavnanimi kapitalskimi obveznostmi[30] (23 609,19 milijona EUR) je bilo v smislu uredbe o Jamstvenem skladu manjše od ciljnega zneska. Zato je bilo v predhodni predlog proračuna EU za leto 2015 vključenih za 144,40 milijona EUR rezervacij.

Na dan 31. decembra 2013 je imel Sklad za izterjati 82,5 milijona EUR zaostalih plačil.

[1]               Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

[2]               COM(2013) 871 final in SWD(2013) 504 final predstavljata prejšnje poročilo o jamstvih, ki jih krije proračun (stanje na dan 31. decembra 2012).

[3]               Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (Kodificirana različica), t. i. uredba o Jamstvenem skladu (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

[4]               Makrofinančna pomoč se lahko dodeli tudi v obliki nepovratnih sredstev za tretje države.

[5]               Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

[6]               Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

[7]               Sklici na pravne podlage so navedeni v tabeli A4 delovnega dokumenta.

[8]               Čeprav so zunanja tveganja nenazadnje krita iz proračuna EU, deluje Jamstveni sklad kot instrument za zaščito proračuna EU pred tveganji neplačil. Za zadnje letno poročilo o Skladu in njegovem upravljanju glej COM(2013) 661 final in priloženi delovni dokument služb Komisije (SWD(2012) 217 final).

[9]               Za celotno poročilo o delovanju Sklada in zagotavljanju ciljnega odstotka glej COM(2014) 214 final in priloženi delovni dokument služb Komisije (SWD(2014) 129 final).

[10]             Več o Instrumentu posojil Grčiji:  http://ec.europa.eu/economy_finance/assistance_eu_ms/greek_loan_facility/index_en.htm.

[11]             Več o EFSF: http://www.efsf.europa.eu.

[12]             Posojila, odobrena v okviru EU / Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, so zajamčena iz proračuna EU.

[13]             Več o ESM: http://esm.europa.eu.

[14]             Glej sporočilo za javnost o izrednem sestanku Sveta Ecofin 9. in 10. maja 2010 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/114324.pdf).

[15]             Izvedbeni sklep Sveta 2011/77/EU z dne 7. decembra 2011 o finančni pomoči Unije Irski (UL L 30, 4.2.2011, str. 348).

[16]             Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU z dne 17. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski (UL L 159, 17.6.2011, str. 88); glej tudi popravek (UL L 178, 10.7.2012, str. 15).

[17]             Za dodatne informacije o EFSM glej tudi poročilo Komisije o dejavnostih najemanja in dajanja posojil v Evropski uniji v letu 2012 (COM(2013) 752 final).

[18]             Sklep Sveta 2011/288/EU z dne 12. maja 2011 o zagotovitvi preventivne srednjeročne finančne pomoči EU Romuniji (UL L 132, 19.5.2011, str. 15).

[19]             Sklep Sveta 2013/531/EU z dne 22. oktobra 2013 o zagotovitvi preventivne srednjeročne finančne pomoči EU Romuniji (UL L 286, 29.10.2013, str. 1).

[20]             Sklep št. 388/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 179, 14.7.2010, str. 1).

[21]             Sklep Sveta 2002/639/ES z dne 12. julija 2002 o zagotavljanju dodatne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 209, 6.8.2002, str. 22).

[22]             Sklep Sveta 2014/215/EU z dne 14. aprila 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 111, 15.4.2014, str. 85).

[23]             Sklep št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 135, 8.5.2014, str. 1).

[24]             Glej tabelo 1 v poročilu.

[25]             Pri tem izračunu se domneva, da neporavnana posojila ne zapadejo predčasno, tj. upoštevajo se samo zapadla plačila (glej tabele 2 in 3a/3b poročila in tabelo A2 delovnega dokumenta).

[26]             Glej člen 12 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 130, 31.5.2000, str. 1).

[27]             Od začetka delovanja leta 1994 do datuma poročanja je Sklad prejel zahtevke v skupnem znesku 502 milijona EUR. Izterjanih je bilo 579 milijonov EUR (vključno s povrnjenim kapitalom in obrestmi, zamudnimi obrestmi za zamujena plačila ter ustvarjenimi dobički in izgubami zaradi menjalnih tečajev). Za podrobnosti glej oddelek 2.5.4 delovnega dokumenta.

[28]             Od začetka delovanja leta 1994 do datuma poročanja je Sklad izterjal 579 milijonov EUR (vključno s povrnjenim kapitalom in obrestmi, zamudnimi obrestmi za zamujena plačila ter ustvarjenimi dobički in izgubami zaradi menjalnih tečajev).

[29]             Skupna sredstva Sklada minus zapadle obveznosti (pristojbine EIB in revizijske pristojbine).

[30]             Vključno z natečenimi obrestmi.