OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Prosti pretok varnih potrošniških proizvodov je eden izmed temeljev Evropske unije. Je pomemben steber enotnega trga in potrošnike pri nakupu proizvodov navdaja z zaupanjem.

Ta predlog uredbe o varnosti potrošniških proizvodov, ki bo nadomestila Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov[1] („direktiva o splošni varnosti proizvodov; DSVP“), zadeva proizvedene neživilske potrošniške proizvode. Predlog uredbe tako kot DSVP določa, da morajo biti potrošniški proizvodi „varni“, poleg tega pa določa tudi nekatere obveznosti gospodarskih subjektov in vsebuje določbe za razvoj standardov, ki podpirajo splošno varnostno zahtevo.

Vendar bosta delovanje predlagane uredbe in njena povezava z drugo zakonodajo Unije znatno racionalizirani in poenostavljeni, obenem pa bosta še vedno zagotavljali visoko raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov.

Prekrivanje pravil o nadzoru trga in obveznosti gospodarskih subjektov, določenih v več zakonodajnih dokumentih Unije (DSVP, Uredba (ES) št. 765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov[2] ter sektorska usklajevalna zakonodaja Unije, ki zajema tudi potrošniške proizvode) so povzročili tako pri gospodarskih subjektih kot tudi pri nacionalnih organih ter so resno ogrozili učinkovitost dejavnosti nadzora trga v Uniji.

Namen tega predloga je pojasniti regulativni okvir za potrošniške proizvode ob upoštevanju zakonodajnega razvoja v zadnjih letih, kot je nov zakonodajni okvir za trženje proizvodov, sprejet leta 2008[3], uskladiti sektorsko usklajevalno zakonodajo Unije z novim okvirom[4] in začetek uporabe nove uredbe o evropski standardizaciji s 1. januarjem 2013[5].

Predlog je del „svežnja ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga“, ki vključuje tudi predlog uredbe za nadzor enotnega trga in večletni akcijski načrt za nadzor trga za obdobje 2013–2015. V Aktu za enotni trg (2011)[6] sta bila revizija DSVP in načrt nadzora trga predstavljena kot sklop pobud, ki bodo prispevale k povečanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Akt za enotni trg II[7], sprejet leta 2012, potrjuje „sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga“ kot ključni ukrep za „izboljšanje varnosti proizvodov, ki krožijo v EU, z večjo skladnostjo in boljšim izvajanjem pravil o varnosti proizvodov in nadzoru trga“.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Komisija je od leta 2009 do leta 2011 organizirala obširna javna posvetovanja o reviziji DSVP glede področja uporabe ocene učinka. Po opredelitvi področja uporabe ocene učinka je Komisija nadaljevala z drugim krogom javnega posvetovanja, ki se je osredotočilo na štiri glavna področja za izboljšanje ureditve varnosti proizvodov v EU: (i) postopke za podeljevanje standardov v okviru DSVP za neusklajene proizvode, (ii) usklajevanje ocen varnosti, (iii) sodelovanje in usklajevanje pri nadzoru trga, vključno z delovanjem hitrega informacijskega sistema EU (RAPEX) in spletnih distribucijskih kanalov, ter (iv) usklajevanje s paketom za prosti pretok blaga.

Drugi krog javnega posvetovanja o ugotovljenih težavah in rešitvah, ki jih je predlagala Komisija, je potekal od maja do decembra 2010. Med 18. majem in 20. avgustom 2010 je Komisija organizirala spletno javno posvetovanje o navedenih štirih področjih. Komisija je odziv želela sprožiti s štirimi posvetovalnimi dokumenti in devetimi spletnimi vprašalniki, namenjenimi različnim skupinam zainteresiranih strani. Odzvalo se je 55 nacionalnih organov, in sicer iz vseh držav članic EU, razen ene, ter iz Norveške, Islandije in Švice. K posvetovanju je prispevalo več različnih zainteresiranih strani, med njimi več poslovnih združenj, sedemnajst potrošniških organizacij in več kot petdeset posameznih gospodarskih subjektov (med njimi tudi več MSP). Komisija je na devet spletnih vprašalnikov skupno prejela 305 odgovorov. Poleg tega je trinajst podjetij in potrošniških organizacij predložilo ločena stališča. Med posvetovanjem so bile opravljene tudi številne predstavitve in izmenjave z zainteresiranimi stranmi (s podjetji in potrošniškimi organizacijami).

Drugi krog javnega posvetovanja se je končal z mednarodno konferenco zainteresiranih strani o „pregledu direktive o splošni varnosti proizvodov“ 1. decembra 2010, Komisija pa je ob tej priložnosti od zainteresiranih strani prejela povratne informacije o ključnih sklepih javnega spletnega posvetovanja.

Tretji krog javnega posvetovanja je potekal od januarja do marca 2011, in sicer v obliki ciljnih srečanj zainteresiranih strani s sodelovanjem strokovnjakov na zadevnih področjih. Ta srečanja so zajemala strukturne teme, vključno z organizacijo usklajevanja nadzora trga, vplivom nove opredelitve obveznosti gospodarskih subjektov (zlasti obveznosti glede sledljivosti), postopki za določanje mandatov, ki vodijo k vzpostavitvi evropskih standardov v skladu z DSVP, in načini za vzpostavitev jasnih in razumljivih struktur za predpise o varnosti neživilskih proizvodov.

Eden od rezultatov javnega posvetovanja in dialoga z zainteresiranimi stranmi je bil prenos pravil o nadzoru trga s sedanje DSVP v novo samostojno uredbo o nadzoru trga, ki jo je treba razviti in sprejeti skupaj s sedanjim predlogom za revizijo DSVP.

Ocena učinka, ki jo je pripravila Komisija, tako zajema vidike, povezane tako s tem predlogom kot tudi s predlogom nove uredbe o nadzoru trga. Odbor Komisije za oceno učinka je septembra 2012 podal pozitivno mnenje.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Področje uporabe in opredelitev pojmov

Predlagana uredba jasno razmejuje področje njene uporabe v primerjavi s sektorsko usklajevalno zakonodajo Unije. Medtem ko se splošno načelo, da morajo biti vsi neživilski potrošniški proizvodi varni, uporablja na splošno, se podrobnejše obveznosti gospodarskih subjektov uporabljajo samo za tiste gospodarske subjekte, za katere ne veljajo ustrezne obveznosti iz usklajevalne zakonodaje, ki ureja določen proizvodni sektor. Komisija namerava pripraviti smernice, ki bodo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, pomagale ugotoviti, katera zakonodaja se uporablja za potrošniške proizvode, ki jih proizvajajo ali distribuirajo.

Oddelek opredelitve pojmov je bil posodobljen in po potrebi poravnan z novim zakonodajnim okvirom za trženje proizvodov[8].

· Splošna varnostna zahteva in obveznosti gospodarskih subjektov

Zahteva, da morajo biti vsi potrošniški proizvodi varni, kadar se dajejo na trg ali so dostopni na trgu Unije, je temelj zakonodaje EU na področju varnosti proizvodov. Ta splošna zahteva za varnost proizvodov, določena že v GPSD, še vedno velja. Vendar bo njeno izvajanje v praksi precej poenostavljeno zaradi uvedbe jasne povezave s sektorsko zakonodajo ter poenostavitvijo pravil o standardih.

Za potrošniške proizvode, ki so skladni s sektorsko usklajevalno zakonodajo Unije, katere cilj je zagotoviti zdravje in varnost oseb, se domneva, da so varni tudi v skladu s predlogom te uredbe. Če niso v skladu z veljavno usklajevalno zakonodajo, ki se uporablja, zanje ne velja domneva o varnosti, vendar bi lahko te razmere popravili z ureditvijo sektorske zakonodaje v povezavi s prihodnjo uredbo o nadzoru enotnega trga.

Poleg tega predlog določa osnovne obveznosti gospodarskih subjektov (proizvajalci, uvozniki, distributerji), vključenih v dobavno verigo potrošniških proizvodov, če za te ne veljajo ustrezne zahteve iz sektorske usklajevalne zakonodaje Unije. Obveznosti temeljijo na referenčnih določbah iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov[9] in med drugim obravnavajo vprašanja, povezana z označevanjem, identifikacijo proizvodov, popravnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru nevarnih proizvodov, in obveščanjem pristojnih organov. Proizvajalci bodo morali sorazmerno z možnimi tveganji za proizvode zanje sestaviti tudi tehnično dokumentacijo, ki vsebuje potrebne informacije, ki dokazujejo varnost proizvoda.

Predlog, ki temelji tudi na Sklepu št. 768/2008/ES, od gospodarskih subjektov zahteva identifikacijo subjektov, ki so jim dobavili proizvod in katerim so ga dobavili sami. Kadar je to upravičeno zaradi tveganj, povezanih s posebnimi vrstami proizvodov, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sprejme ukrepe, ki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da vzpostavijo ali uporabljajo elektronski sistem sledljivosti.

· Uporaba evropskih standardov

Tudi predlog nove uredbe tako kot DSVP daje prednost uporabi standardov v podporo izvajanju splošne varnostne zahteve. Vendar je bil postopek za identifikacijo obstoječih evropskih standardov ali za zahtevo za razvoj evropskih standardov, v skladu s katerimi bi se lahko domnevalo, da je proizvod varen, znatno poenostavljen in poravnan z Uredbo (EU) št. 1025/2012, ki določa nov glavni okvir evropske standardizacije[10]. To poudarja pomen, ki ga Komisija pripisuje pristopu sourejanja, in bo povečalo uporabo evropskih standardov, ki podpirajo predlagano uredbo.

· Prenos pravil o nadzoru trga in sistemu RAPEX v novo uredbo o nadzoru trga

V skladu s ciljem, da bi okrepili in racionalizirali nadzor trga za vse proizvode, usklajene ali neusklajene ter namenjene potrošnikom ali za poklicno uporabo, so bile določbe v zvezi z nadzorom trga in sistemom RAPEX, ki so trenutno vključene v DSVP, prenesene v predlog za novo uredbo o nadzoru trga. Navedena nova uredba bo pomenila enotirni sistem, ki bo vključeval vsa pravila o nadzoru trga, združena v en sam instrument in v katerem bo sistem RAPEX edini sistem obveščanja o proizvodih, ki predstavljajo tveganje. Nadaljnje informacije so navedene v predlogu uredbe o nadzoru trga proizvodov.

· Pristojnost Unije, subsidiarnost, sorazmernost in pravna oblika

Predlog temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa isto pravno podlago za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, v skladu s katero je bila sprejeta veljavna DSVP. Pri urejanju varnosti proizvodov Unija izvaja deljene pristojnosti v skladu s členom 4(2) PDEU.

Na notranjem trgu, kjer lahko proizvodi prosto krožijo, se lahko pravila o varnosti proizvodov sprejmejo samo na ravni Unije. To je potrebno, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov (v skladu s členom 169 PDEU) in da bi državam članicam preprečili sprejetje različnih ureditev za proizvode, kar bi povzročilo razdrobitev enotnega trga. Skladno z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti, kot sta določena v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, ta predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

Predlog je v obliki uredbe, ki je ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in natančna pravila, ki se bodo začela uporabljati na enoten način in hkrati po vsej Uniji. S tem načinom se bo preprečil različen prenos v državah članicah, kar lahko privede do različnih ravni varovanja zdravja in varnosti ter ustvari ovire na notranjem trgu. Zaradi nadomestitve nacionalnih ukrepov za prenos bo to področje zelo poenostavljeno, saj bo gospodarskim subjektom omogočeno, da poslujejo na podlagi enotnega regulativnega okvira namesto v mozaiku nacionalnih zakonov držav članic.

· Temeljne pravice

V skladu z Listino EU o temeljnih pravicah je namen tega predloga zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi (člen 35 Listine) in varstva potrošnikov (člen 38), in sicer z zagotavljanjem visoke stopnje varnosti potrošniških proizvodov, ki so dostopni na trgu Unije. Predlog sicer vpliva na svobodo gospodarskih subjektov, da opravljajo svojo dejavnost (člen 16), vendar so obveznosti, naložene proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem potrošniških proizvodov, potrebne za zagotavljanje visoke stopnje varnosti navedenih proizvodov.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima drugih proračunskih posledic, razen tistih, povezanih s pravilnim izvajanjem uredbe, ki je v obliki DSVP že del pravnega reda Unije. Proračunske posledice so že predvidene v obstoječih ali predlaganih programih in upoštevajo predlog Komisije za novi večletni finančni okvir. Podrobni podatki so navedeni v oceni finančnih posledic, ki je priložena temu predlogu.

5.           POENOSTAVITEV TER PAMETNA UREDITEV

Ta predlog prispeva k poenostavitvi zakonodaje EU in je skladen z načeli pametne pravne ureditve. Komisija je pri pripravi tega predloga opravila pregled napredka, storjenega pri sektorski zakonodaji, katerega namen je zagotoviti varnost proizvodov in ki običajno ne razlikuje med potrošniškimi proizvodi in proizvodi za poklicne uporabnike. V nasprotju s stanjem pred 10 ali 15 leti uporaba druge ravni obveznosti za gospodarske subjekte, ki jih že ustrezno ureja sektorska zakonodaja, ni potrebna. Obenem so obveznosti za tiste, ki proizvajajo, uvažajo ali distribuirajo potrošniške proizvode, ki jih ne ureja posebna zakonodaja, v veliki meri poravnane z obveznostmi, ki se uporabljajo za usklajene proizvode.

Ta pristop bo zmanjšal upravno breme in stroške usklajevanja za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja. V prihodnosti bodo ta lahko zlahka opredelila niz pravil, ki se uporabljajo za njihovo komercialno dejavnost, tako da bodo prihranila pri stroških, ki jih povzroča pravna negotovost.

Zaradi vsebine in ciljev predlagane uredbe mikropodjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES[11], ne morejo biti izvzeta iz zahtev uredbe, ker se morajo pravila za varovanje zdravja in varnosti oseb uporabljati ne glede na velikost gospodarskega subjekta. Vendar bodo mikropodjetja verjetno imela največ koristi od poenostavitev, ki jih bo prinesla nova zakonodaja, ki ustreza namenu in nadomešča dve zastareli direktivi. Komisija se je zavezala, da bo zagotovila dodatne smernice za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, ter za potrošnike, da jim pomaga zlahka prepoznati njihove pravice in obveznosti.

2013/0049 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varnosti potrošniških proizvodov ter razveljavitvi Direktive Sveta 87/357/EGS in Direktive 2001/95/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov[13] določa, da morajo biti potrošniški proizvodi varni in da morajo organi za nadzor trga v državah članicah ukrepati proti nevarnim proizvodom ter si informacije o njih izmenjevati prek sistema Skupnosti za hitro izmenjavo informacij RAPEX. Direktivo 2001/95/ES je treba temeljito pregledati, da se izboljša njeno delovanje in se zagotovi usklajenost s spremembami v zakonodaji Unije glede nadzora trga, obveznosti gospodarskih subjektov in standardizacije. Zaradi jasnosti bi bilo treba Direktivo 2001/95/ES razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(2)       Uredba je ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in natančna pravila, ki državam članicam ne omogočajo različnih razlag pri prenosu. Z uredbo se zagotovi tudi istočasno izvajanje pravnih zahtev po vsej Uniji.

(3)       Ta uredba mora prispevati k doseganju ciljev iz člena 169 PDEU. Zlasti bi morala zagotoviti delovanje notranjega trga v zvezi s proizvodi, namenjenimi potrošnikom, z določitvijo enotnih pravil v zvezi s splošno varnostno zahtevo, ocenjevalnimi merili in obveznostmi gospodarskih subjektov. Ker so pravila o nadzoru trga, vključno s pravili o sistemu RAPEX, določena že v Uredbi (EU) št. […/…] [o nadzoru trga proizvodov][14], ki se uporablja tudi za proizvode iz te uredbe, v tej uredbi niso potrebne dodatne določbe o nadzoru trga ali sistemu RAPEX.

(4)       Zakonodaja Unije o živilih, krmi in povezanih področjih določa posebno ureditev, ki zagotavlja varnost zajetih proizvodov. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za navedene proizvode, razen materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, če tveganja, ki jih predstavljajo, niso zajeta v Uredbi (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27 oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili[15], ali v drugi posebni zakonodaji za živila, ki zajema samo kemijska in biološka tveganja, povezana z živili.

(5)       Zdravila je treba pred dajanjem na trg oceniti, kar vključuje tudi posebno analizo tveganj in koristi. Zato bi morala biti izključena iz področja uporabe te uredbe.

(6)       Ta uredba ne bi smela zajemati storitev. Vendar bi se za zagotavljanje doseganja varovanja zdravja in varnosti potrošnikov morala uporabljati za proizvode, ki so dobavljeni ali potrošnikom dostopni v okviru opravljanja storitev, vključno s proizvodi, ki so jim potrošniki neposredno izpostavljeni med zagotavljanjem storitev. Opremo, s katero se potrošniki prevažajo ali potujejo in ki jo upravlja ponudnik storitev, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ker jo je treba obravnavati v povezavi z varnostjo storitev.

(7)       Kljub razvoju sektorske usklajevalne zakonodaje Unije, ki obravnava varnostne vidike posebnih proizvodov ali kategorij proizvodov, je praktično nemogoče sprejeti zakonodajo Unije za vse potrošniške proizvode, ki obstajajo ali jih je mogoče razviti. Zato je še vedno potreben horizontalni zakonodajni okvir za zapolnitev vrzeli in zagotavljanje varstva potrošnikov, ki sicer ni zagotovljena, zlasti za doseganje visoke ravni varovanja zdravja in varstva potrošnikov, kot zahtevata člena 114 in 169 PDEU.

(8)       Za potrošniške proizvode iz te uredbe bi bilo treba področje uporabe njenih različnih delov jasno razmejiti od sektorske usklajevalne zakonodaje Unije. Medtem ko bi se morale splošna zahteva za varnost proizvodov in povezane določbe uporabljati za vse potrošniške proizvode, se obveznosti gospodarskih subjektov ne bi smele uporabljati, kadar usklajevalna zakonodaja Unije vsebuje enake obveznosti, kot je zakonodaja Unije o kozmetiki, igračah, električnih napravah ali gradbenih proizvodih.

(9)       Da bi zagotovili skladnost med to uredbo in sektorsko usklajevalno zakonodajo Unije v zvezi z obveznostmi gospodarskih subjektov, bi morale določbe glede proizvajalcev, pooblaščenih predstavnikov, uvoznikov in distributerjev temeljiti na referenčnih določbah iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov[16].

(10)     Področje uporabe te uredbe ne bi smelo biti omejeno na katero koli prodajno tehniko za potrošniške proizvode, torej bi moralo zajemati tudi prodajo na daljavo.

(11)     Ta uredba bi se morala uporabljati za rabljeno blago, ki znova vstopi v dobavno verigo med komercialno dejavnostjo, razen za rabljene proizvode, za katere potrošnik ne more razumno pričakovati, da izpolnjujejo najnaprednejše varnostne standarde, kot so starine.

(12)     Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za potrošniške proizvode, ki niso živila, vendar so jim podobna in se zlahka zamenjajo za živila tako, da jih potrošniki, zlasti otroci, lahko dajo v usta, jih sesajo ali zaužijejo, kar lahko povzroči na primer zadušitev, zastrupitev, predrtje ali zaprtje prebavnega trakta. Navedene proizvode, podobne živilom, je doslej urejala Direktiva Sveta 87/357/EGS z dne 25. junija 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z izdelki, ki zaradi zavajajočega videza ogrožajo zdravje ali varnost potrošnikov[17], ki bi jo bilo treba razveljaviti.

(13)     Varnost proizvodov bi bilo treba oceniti ob upoštevanju vseh pomembnih vidikov, zlasti njihovih značilnosti in predstavitve, pa tudi kategorij potrošnikov, ki bodo proizvode najverjetneje uporabljale, pri čemer se upošteva njihova ranljivost, zlasti otrok, starejših in invalidnih oseb.

(14)     Da bi preprečili prekrivanje varnostnih zahtev in nasprotja z drugo zakonodajo Unije, bi bilo treba domnevati, da je proizvod, ki je skladen s sektorsko usklajevalno zakonodajo Unije, katere cilj je varovanje zdravja in varnosti oseb, varen v skladu s to uredbo.

(15)     Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost proizvodov v povezavi z njihovimi ustreznimi vlogami v dobavni verigi, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov.

(16)     Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so na trgu dostopni samo tisti proizvodi, ki so varni in v skladu s to uredbo. Treba je določiti jasno in sorazmerno delitev obveznosti, ki ustreza vlogi vsakega subjekta v postopku dobave in distribucije.

(17)     Uvozniki so odgovorni, da so proizvodi iz tretjih držav, ki jih dajo na trg Unije, v skladu z zahtevami iz te uredbe. Zato bi morale biti v to uredbo vključene posebne obveznosti uvoznikov.

(18)     Distributerji omogočajo dostopnost proizvodov na trgu, potem ko jih na trg da proizvajalec ali uvoznik, ter bi morali delovati skrbno in zagotoviti, da njihovo ravnanje s proizvodom ne vpliva negativno na skladnost proizvoda s to uredbo.

(19)     Vsak gospodarski subjekt, ki da proizvod na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni proizvod na tak način, da vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(20)     Zagotavljanje identifikacije in sledljivosti proizvodov skozi celotno dobavno verigo prispeva k opredelitvi gospodarskih subjektov ter k sprejemu učinkovitih popravnih ukrepov proti nevarnim proizvodom, kot so ciljni odpoklici. Identifikacija in sledljivost proizvoda tako zagotavljata, da potrošniki in gospodarski subjekti dobijo točne informacije o nevarnih proizvodih, kar povečuje zaupanje na trgu in preprečuje nepotrebne motnje v trgovini. Proizvodi bi zato morali biti opremljeni z informacijami, ki omogočajo njihovo identifikacijo ter identifikacijo proizvajalca in, če se uporablja, uvoznika. Proizvajalci bi morali pripraviti tudi tehnično dokumentacijo v zvezi z njihovimi proizvodi, za kar lahko izberejo najprimernejši in stroškovno najbolj učinkovit način, na primer prek elektronskih sredstev. Poleg tega bi morali gospodarski subjekti identificirati subjekte, ki so jim dobavili proizvod oziroma katerim so proizvod dobavili sami. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[18] se uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(21)     Oznaka porekla dopolnjuje osnovne zahteve po sledljivosti v zvezi z imenom in naslovom proizvajalca. Oznaka države porekla še zlasti pomaga pri identifikaciji dejanskega kraja proizvodnje v tistih primerih, v katerih ni mogoče stopiti v stik s proizvajalcem oziroma je njegov naslov drugačen od naslova proizvodnega obrata. Takšne informacije lahko olajšajo nalogo organov za nadzor trga pri sledenju proizvodu do dejanskega kraja proizvodnje in omogočajo stike z organi v državah porekla v okviru dvostranskega ali večstranskega sodelovanja v zvezi z varnostjo potrošniških proizvodov, da se sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi.

(22)     Da bi olajšali učinkovito in dosledno uporabo splošne varnostne zahteve iz te uredbe, je pomembno, da se uporabijo evropski standardi, ki zajemajo nekatere proizvode in tveganja tako, da se domneva, da je proizvod, ki ustreza takemu evropskemu standardu in sklicevanje na katerega je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, v skladu z navedeno zahtevo.

(23)     Kadar Komisija ugotovi potrebo po evropskem standardu, ki zagotavlja skladnost nekaterih proizvodov s splošno varnostno zahtevo iz te uredbe, bi morala uporabiti zadevne določbe Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji[19], da od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo ali identifikacijo standarda, ki je primeren za zagotavljanje, da so proizvodi, ki so z njim skladni, tudi varni. Sklicevanja na te evropske standarde bi bilo treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(24)     Postopke za zahtevo evropskih standardov, ki bi podpirali to Uredbo, in za formalne ugovore nanje bi bilo treba določiti v tej uredbi in poravnati z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Da bi zagotovili splošno usklajenost evropske standardizacije, bi bilo treba po ustreznem posvetovanju s strokovnjaki iz držav članic s področja varnosti proizvodov zahteve za evropske standarde ali ugovore nanje predstaviti odboru, ustanovljenemu z navedeno uredbo.

(25)     Evropski standardi, sklicevanja na katera so bila objavljena v skladu z Direktivo 2001/95/ES, bi morali še naprej zagotavljati domnevo o skladnosti s splošno varnostno zahtevo. Pooblastila za standardizacijo, ki jih Komisija izda v skladu z Direktivo 2001/95/ES, bi bilo treba šteti za zahteve za standardizacijo, izdane v skladu s to uredbo.

(26)     Kadar ni ustreznih evropskih standardov ali drugega priznanega načina za ocenjevanje varnosti proizvodov, bi bil treba pri oceni varnosti proizvodov upoštevati priporočila Komisije, sprejeta v ta namen v skladu s členom 292 PDEU.

(27)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede izjeme za obveznost obveščanja organov za nadzor trga o proizvodih, ki predstavljajo tveganje, v zvezi z vrsto nosilca podatkov in njegove namestitve na proizvodu za namen sistema sledljivosti, v zvezi z zahtevami za standardizacijo evropskih organizacij za standardizacijo in v zvezi s sklepi o formalnih ugovorih evropskim standardom. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[20].

(28)     Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z nasprotovanjem evropskim standardom in kadar sklicevanje na evropski standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni privedel do domneve o skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz te uredbe.

(29)     Za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja in varnosti potrošnikov bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s proizvodi, za katere na proizvodu ni treba navesti imena in naslova proizvajalca in uvoznika zaradi nizke ravni tveganja, povezane s takimi proizvodi, in v zvezi z identifikacijo in sledljivostjo proizvodov, ki predstavljajo možna resna tveganja za zdravje in varnost. Zlasti je pomembno, da se Komisija med svojim pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi z ustreznimi strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so relevantni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(30)     Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti, da se izvajajo. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(31)     Da se lahko gospodarski subjekti, države članice in Komisija prilagodijo spremembam, ki jih uvaja ta uredba, je primerno zagotoviti dovolj dolgo prehodno obdobje, dokler se zahteve iz te uredbe ne začnejo uporabljati.

(32)     Ker države članice cilja te uredbe, in sicer zagotavljanje delovanja notranjega trga za proizvode, namenjene potrošnikom, ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja in varnosti potrošnikov, ne morejo zadovoljivo doseči same in ker se ta cilj zaradi obsega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(33)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti polno spoštovanje obveznosti za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov ter svobode poslovanja.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila o varnosti potrošniških proizvodov, ki se dajejo na trg ali so dostopni na trgu Unije.

Člen 2

Področje uporabe

1.           Ta uredba se uporablja za proizvode, ki so pridobljeni s proizvodnim procesom in se dajejo na trg ali so na njem dostopni, ne glede na to, ali so novi, rabljeni ali obnovljeni, in ki izpolnjujejo eno od naslednjih meril:

(a) so namenjeni potrošnikom;

(b) v razumno predvidljivih okoliščinah je verjetno, da jih bodo uporabljali potrošniki, tudi če jim niso namenjeni;

(c) potrošniki so jim izpostavljeni v okviru storitve, ki se zanje opravlja.

2.           Ta uredba se ne uporablja za proizvode, ki jih je treba popraviti ali obnoviti, preden se začnejo uporabljati, kadar so navedeni proizvodi kot taki dostopni na trgu.

3.           Ta uredba se ne uporablja za:

(a) zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini;

(b) živila;

(c) materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, če so tveganja, povezana z navedenimi proizvodi, zajeta v Uredbo (ES) št. 1935/2004 ali drugo zakonodajo Unije, ki se uporablja za živila;

(d) krmo;

(e) žive rastline in živali, gensko spremenjene organizme in gensko spremenjene mikroorganizme v zaprtih sistemih ter rastlinske in živalske proizvode, ki so neposredno povezani z njihovo nadaljnjo reprodukcijo;

(f) živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode;

(g) fitofarmacevtska sredstva;

(h) opremo, na kateri se potrošniki vozijo ali potujejo in ki jo upravlja ponudnik storitve v okviru storitve, ki se opravlja za potrošnike;

(i) starine.

4.           Poglavja od II do IV te uredbe se ne uporabljajo za proizvode, za katere veljajo zahteve za varovanje zdravja in varnosti ljudi, določene v usklajevalni zakonodaji Unije ali v skladu z njo.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(2) „varen proizvod“ pomeni vsak proizvod, ki pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe zadevnega proizvoda, vključno s trajanjem uporabe in, kadar je to primerno, njegovim dajanjem v uporabo ter zahtevami glede namestitve in vzdrževanja, ne predstavlja nobenega tveganja ali predstavlja le minimalna tveganja v skladu z uporabo proizvoda, ki se štejejo za sprejemljiva in v skladu z visoko ravnjo varovanja zdravja in varnosti ljudi;

(3) „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je to proti plačilu ali brezplačno;

(4) „dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič dostopen na trgu Unije;

(5) „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki izdeluje proizvod ali za katero se tak proizvod zasnuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod njegovim imenom ali blagovno znamko;

(6) „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

(7) „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da proizvod iz tretje države na trg Unije;

(8) „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost proizvoda na trgu;

(9) „gospodarski subjekti“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika in distributerja;

(10) „evropski standard“ pomeni evropski standard, kakor je opredeljen v členu 2(1)(b) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(11) „mednarodni standard“ pomeni mednarodni standard, kakor je opredeljen v členu 2(1)(a) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(12) „nacionalni standard“ pomeni nacionalni standard, kakor je opredeljen v členu 2(1)(d) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(13) „evropska organizacija za standardizacijo“ pomeni evropsko organizacijo za standardizacijo, kakor je opredeljena v členu 2(8) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(14) „organ za nadzor trga“ pomeni organ za nadzor trga, kakor je opredeljen v členu [3(12)] Uredbe (EU) št. […/…] [o nadzoru trga proizvodov];

(15) „odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev proizvoda, ki je že bil dostopen končnemu uporabniku;

(16) „umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev nadaljnje dostopnosti proizvoda v dobavni verigi na trgu;

(17) „usklajevalna zakonodaja Unije“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki usklajuje pogoje za trženje proizvodov;

(18) „resno tveganje“ pomeni tveganje, za katero se zahtevajo hitro ukrepanje in nadaljnji ukrepi, vključno s primeri, v katerih morda ni takojšnjih učinkov.

Člen 4

Splošna varnostna zahteva

Gospodarski subjekti dajejo na trg Unije samo varne proizvode oz. omogočajo njihovo dostopnost na trgu Unije.

Člen 5

Domneva o varnosti

Za namene te uredbe se za proizvod domneva, da je v skladu s splošno varnostno zahtevo iz člena 4 v naslednjih primerih:

(a) glede tveganj, zajetih v zahteve za varovanje zdravja in varnosti ljudi, določenih v usklajevalni zakonodaji Unije ali v skladu z njo, če izpolnjuje navedene zahteve;

(b) če ni zahtev, določenih v usklajevalni zakonodaji Unije ali v skladu z njo, iz točke (a), glede tveganj, zajetih v evropskih standardih, če izpolnjuje ustrezne evropske standarde ali dele teh standardov, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členoma 16 in 17;

(c) če ni zahtev, določenih v usklajevalni zakonodaji Unije ali v skladu z njo, iz točke (a), in evropskih standardov iz točke (b), glede tveganj, zajetih v zdravstvenih in varnostnih zahtevah, določenih v zakonodaji države članice, v kateri je proizvod dostopen na trgu, če izpolnjuje takšne nacionalne zahteve.

Člen 6

Vidiki za ocenjevanje varnosti proizvodov

1.           Če ni usklajevalne zakonodaje Unije, evropskih standardov ali zdravstvenih in varnostnih zahtev, določenih v zakonodaji države članice, v kateri je proizvod dostopen na trgu, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) člena 5, se pri ocenjevanju, ali je proizvod varen, upoštevajo zlasti naslednji vidiki:

(a) lastnosti proizvoda, vključno z njegovo sestavo, embalažo, navodili za montažo ter po potrebi za namestitev in vzdrževanje;

(b) vpliv na druge proizvode, kadar se razumno predvideva, da se bo uporabljal skupaj z drugimi proizvodi;

(c) predstavitev proizvoda, označevanje, kakršna koli opozorila in navodila za njegovo uporabo in odstranjevanje ter druge oznake ali informacije o proizvodu;

(d) kategorije potrošnikov, ki so med uporabo proizvoda izpostavljeni tveganju, zlasti ranljivih potrošnikov;

(e) videz proizvoda in zlasti, kadar je proizvod, ki sicer ni živilo, podoben živilu in se utegne zamenjati za živilo zaradi njegove oblike, vonja, barve, videza, embalaže, označevanja, obsega, velikosti ali drugih lastnosti.

Možnost doseči višjo raven varnosti ali dostopnosti drugih proizvodov, ki predstavljajo manjšo stopnjo tveganja, ni razlog za obravnavanje proizvoda kot nevarnega.

2.           Za namene odstavka 1 se pri ocenjevanju varnosti proizvoda zlasti upoštevajo naslednji vidiki, kadar so na voljo:

(f) stanje tehnike in tehnologije;

(g) evropski standardi, razen tistih, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členoma 16 in 17;

(h) mednarodni standardi,

(i) mednarodni sporazumi;

(j) priporočila ali smernice Komisije za ocenjevanje varnosti proizvoda;

(k) nacionalni standardi, pripravljeni v državi članici, v kateri je proizvod dostopen;

(l) kodeksi dobre prakse za varnost proizvodov, ki veljajo na zadevnem področju;

(m) razumna pričakovanja potrošnikov glede varnosti.

Člen 7

Označevanje porekla

3.           Proizvajalci in uvozniki zagotovijo, da je na proizvodih navedena označba države porekla proizvoda ali, kadar velikost ali narava proizvoda tega ne omogoča, navedeno označbo zagotovijo na embalaži ali v spremni listini.

4.           Za namene določitve države porekla v smislu odstavka 1 se uporabljajo pravila o nepreferencialnem poreklu blaga iz členov od 23 do 25 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti[21].

5.           Kadar je država porekla, določena v skladu z odstavkom 2, država članica Unije, se proizvajalci in uvozniki lahko sklicujejo na Unijo ali na posamezno državo članico.

POGLAVJE II

Obveznosti gospodarskih subjektov

Člen 8

Obveznosti proizvajalcev

6.           Proizvajalci pri dajanju svojih proizvodov na trg zagotovijo, da so bili zasnovani in proizvedeni v skladu s splošno varnostno zahtevo, določeno v členu 4.

7.           Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti serijske proizvodnje s splošno varnostno zahtevo iz člena 4.

8.           Proizvajalci za varovanje zdravja in varnosti potrošnikov sorazmerno z možnimi tveganji proizvoda preskušajo vzorce proizvodov, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in vodijo register pritožb, neskladnih proizvodov in odpoklicanih proizvodov ter o vsakem takšnem spremljanju obveščajo distributerje.

9.           Proizvajalci sorazmerno z možnimi tveganji pripravijo tehnično dokumentacijo. Tehnična dokumentacija vključuje, kakor je primerno:

(n) splošni opis proizvoda in njegovih bistvenih značilnosti, ki so pomembne za ocenjevanje varnosti proizvoda;

(o) analizo možnih tveganj, povezanih s proizvodom, in rešitve, sprejete za odpravo ali ublažitev takšnih tveganj, vključno z rezultati vsakršnih preskusov, ki jih je izvedel proizvajalec ali katera koli druga stran v njegovem imenu;

(p) kadar je to primerno, seznam evropskih standardov iz točke (b) člena 5 ali zdravstvenih in varnostnih zahtev, določenih v zakonodaji države članice, v kateri je proizvod dostopen na trgu, iz točke (c) člena 5, ali druge vidike iz člena 6(2), ki se uporabljajo za izpolnjevanje splošne varnostne zahteve iz člena 4.

Kadar se kateri koli od evropskih standardov, zdravstvenih in varnostnih zahtev ali drugih vidikov iz točke (c) prvega pododstavka uporablja le delno, se opredelijo deli, ki so bili uporabljeni.

10.         Proizvajalci še deset let po tem, ko je bil proizvod dan na trg, hranijo tehnično dokumentacijo in jo na zahtevo dajo na voljo organom za nadzor trga.

11.         Proizvajalci zagotovijo, da so na njihovih proizvodih označeni tip, serija ali serijska številka ali drug element za identifikacijo proizvoda, ki so brez težav vidni in čitljivi za potrošnike, kadar velikost ali narava proizvoda tega ne dopušča, pa zagotovijo, da so zahtevane informacije navedene na embalaži ali v spremni listini.

12.         Proizvajalci na proizvodu navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v spremni listini. V naslovu mora biti naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv.

13.         Proizvajalci zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki brez težav razumejo, kakor določi država članica, v kateri je proizvod dostopen, razen kadar se proizvod lahko uporablja varno in tako kot je predvidel proizvajalec brez takšnih navodil in varnostnih informacij.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh določbah, ki so jih sprejele o opredelitvi zahtevanih jezikov.

14.         Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni varen ali kako drugače ni v skladu s to uredbo, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost proizvoda, ga umaknejo ali odpokličejo, če je to primerno. Kadar proizvod ni varen, proizvajalci o tem nemudoma obvestijo tudi organe za nadzor trga države članice, v kateri so omogočili dostopnost svojih proizvodov, in jim predložijo zlasti podrobnosti o tveganju za zdravje in varnost ter morebitnih sprejetih popravnih ukrepih.

Člen 9

Pooblaščeni zastopniki

15.         Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom določi pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 8(1) in (4) niso del pooblastila pooblaščenega zastopnika.

16.         Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravi vsaj naslednje naloge:

(q) na podlagi zahteve organa za nadzor trga navedenemu organu zagotovi vse informacije in dokumentacijo, ki so potrebne za dokazovanje skladnosti proizvoda;

(r) na zahtevo organov za nadzor trga sodeluje pri vseh ukrepih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo proizvodi v okviru njihovih pooblastil.

Člen 10

Obveznosti uvoznikov

17.         Uvozniki pred dajanjem proizvoda na trg zagotovijo, da je proizvod skladen s splošno varnostno zahtevo iz člena 4 ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 8(4), (6) in (7).

18.         Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni v skladu s to uredbo, proizvod da na trg šele po tem, ko je usklajen. Kadar proizvod ni varen, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga države članice, v kateri ima sedež.

19.         Uvozniki navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o proizvodu; če to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v spremni listini. Zagotovijo, da dodatne oznake ne prekrivajo nobene informacije na oznaki proizvajalca.

20.         Uvozniki zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki brez težav razumejo, kakor določi država članica, v kateri je proizvod dostopen, razen kadar se proizvod lahko uporablja varno in tako kot je predvidel proizvajalec brez takšnih navodil in varnostnih informacij.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh določbah, ki so jih sprejele o opredelitvi zahtevanih jezikov.

21.         Uvozniki zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za proizvod, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz člena 4 ter njegovi skladnosti s členom 8(6).

22.         Uvozniki za varovanje zdravja in varnosti oseb sorazmerno z možnimi tveganji, ki jih predstavlja proizvod, preskušajo vzorce trženih proizvodov, preiskujejo pritožbe ter vodijo register pritožb, neskladnih proizvodov in odpoklicanih proizvodov ter o takšnem spremljanju obveščajo proizvajalce in distributerje.

23.         Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni varen ali kako drugače ni v skladu s to uredbo, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost proizvoda, ga umaknejo ali odpokličejo, če je to primerno. Kadar proizvod ni varen, uvozniki o tem nemudoma obvestijo tudi organe za nadzor trga države članice, v kateri so omogočili dostopnost svojih proizvodov, in jim zlasti predložijo podrobnosti o tveganju za zdravje in varnost ter morebitnih sprejetih popravnih ukrepih.

24.         Uvozniki za obdobje deset let po tem, ko je bil proizvod dan na trg, hranijo tehnično dokumentacijo in jo na zahtevo dajo na voljo organom za nadzor trga.

Člen 11

Obveznosti distributerjev

25.         Distributerji pri omogočanju dostopnosti proizvoda na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.

26.         Distributerji pred omogočanjem dostopnosti proizvoda na trgu preverijo, ali proizvajalec in uvoznik izpolnjujeta zahteve iz člena 8(6), (7) in (8) ter člena 10(3) in (4), kakor je ustrezno.

27.         Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni v skladu s to uredbo, omogoči dostopnost proizvoda na trgu šele po tem, ko je usklajen. Kadar proizvod ni varen, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika, kakor je ustrezno, in organe za nadzor trga države članice, v kateri ima distributer sedež.

28.         Distributerji zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za proizvod, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz člena 4 ter njegove skladnosti s členom 8(6), (7) in (8) ter členom 10(3) in (4), kakor je ustrezno.

29.         Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, katerega dostopnost so omogočili na trgu, ni varen ali ni v skladu s členom 8(6), (7) in (8) ter členom 10(3) in (4), kot je ustrezno, zagotovijo sprejetje popravnih ukrepov, da se zagotovi skladnost proizvoda, ga umaknejo ali odpokličejo, če je to primerno. Kadar proizvod ni varen, distributerji o tem nemudoma obvestijo tudi proizvajalca ali uvoznika, kot je ustrezno, ter organe za nadzor trga države članice, v kateri so omogočili dostopnost svojih proizvodov, in jim zlasti predložijo podrobnosti o tveganju za zdravje in varnost ter morebitnih sprejetih popravnih ukrepih.

Člen 12

Primeri, v katerih se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 8, kadar da proizvod na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni proizvod, ki je že bil dan na trg, na način, ki lahko vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

Člen 13

Izjeme glede nekaterih obveznosti proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev

30.         Obveznost obveščanja organov za nadzor trga v skladu s členom 8(9), členom 10(2) in (7) ter členom 11(3) in (5) se ne uporablja, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(s) samo omejeno število natančno opredeljenih proizvodov ni varno;

(t) proizvajalec, uvoznik ali distributer lahko dokaže, da je tveganje v celoti pod nadzorom in ne more več ogrožati zdravja in varnosti oseb;

(u) vzrok tveganja, ki ga predstavlja proizvod, je tak, da seznanitev s tem tveganjem ni koristna informacija za organe ali javnost.

31.         Komisija lahko z izvedbenimi akti določi primere, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(3).

32.         Komisija je v skladu s členom 20 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določanje proizvodov, kategorij ali skupin proizvodov, za katere zaradi njihove nizke ravni tveganja na samem proizvodu ni treba navesti informacij iz člena 8(7) in člena 10(3).

Člen 14

Identifikacija gospodarskih subjektov

33.         Gospodarski subjekti organom za nadzor trga na zahtevo sporočijo:

(v) vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil proizvod;

(w) vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili proizvod.

34.         Gospodarski subjekti lahko predložijo informacije iz prvega odstavka še 10 let po tem, ko jim je bil proizvod dobavljen, in 10 let po tem, ko so proizvod dobavili.

Člen 15

Sledljivost proizvodov

35.         Za nekatere proizvode, kategorije ali skupine proizvodov, ki zaradi svojih posebnih značilnosti ali posebnih pogojev distribucije ali uporabe lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost oseb, Komisija od gospodarskih subjektov, ki dajejo navedene proizvode na trg in omogočajo njihovo dostopnost na trgu, lahko zahteva, da uvedejo ali uporabljajo sistem sledljivosti.

36.         Sistem sledljivosti zajema zbiranje in shranjevanje podatkov v elektronski obliki in omogoča identifikacijo proizvoda in gospodarskih subjektov, ki so vključeni v njegovo dobavno verigo, ter namestitev nosilca podatkov, ki omogoča dostop do navedenih podatkov, na proizvodu, njegovi embalaži ali v spremni listini.

37.         Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za:

(x) določanje proizvodov, kategorij ali skupin proizvodov, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost oseb, kot je navedeno v odstavku 1;

(y) opredelitev podatkov, ki jih gospodarski subjekti zbirajo in hranijo z uporabo sistema sledljivosti iz odstavka 2.

38.         Komisija lahko z izvedbenimi akti določi vrsto nosilca podatkov in njegovo namestitev, kot je navedeno v odstavku 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(3).

39.         Pri sprejetju ukrepov iz odstavkov 3 in 4 Komisija upošteva:

(z) stroškovno učinkovitost ukrepov, vključno z njihovim vplivom na podjetja, zlasti mala in srednja podjetja;

(aa) združljivost s sistemi sledljivosti, ki so na voljo na mednarodni ravni.

POGLAVJE III

Evropski standardi, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti

Člen 16

Zahteve za standardizacijo, predložene evropskim organizacijam za standardizacijo

40.         Komisija lahko od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo ali opredelijo evropski standard, katerega cilj je zagotoviti, da so proizvodi, ki so skladni s takšnim standardom ali njegovimi deli, v skladu s splošno varnostno zahtevo iz člena 4. Komisija določi zahteve glede vsebine, ki jih mora izpolnjevati zahtevani evropski standard, in rok za njegovo sprejetje.

Komisija zahtevo iz prvega pododstavka sprejme z izvedbenim sklepom. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(3).

41.         Zadevna evropska organizacija za standardizacijo v enem mesecu od prejema zahteve iz odstavka 1 navede, ali jo sprejema.

42.         Kadar se zahteva financiranje, Komisija v dveh mesecih od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 zadevne evropske organizacije za standardizacijo obvesti o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda.

43.         Evropske organizacije za standardizacijo Komisijo obvestijo o dejavnostih v zvezi s pripravo evropskega standarda iz odstavka 1. Komisija skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo oceni skladnost evropskih standardov, ki so jih pripravile ali opredelile evropske organizacije za standardizacijo, z začetno zahtevo.

44.         Kadar evropski standard izpolnjuje zahteve, ki naj bi jih zajemal, in splošno varnostno zahtevo iz člena 4, Komisija sklicevanje na evropski standard nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17

Formalni ugovori na evropske standarde

45.         Ko država članica ali Evropski parlament meni, da evropski standard iz člena 16 ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki naj bi jih zajemal, in splošne varnostne zahteve iz člena 4, o tem obvesti Komisijo s podrobno obrazložitvijo in Komisija odloči:

(bb) ali bo sklicevanje na zadevni evropski standard v Uradnem listu Evropske unije objavila, ga ne bo objavila ali ga bo objavila z omejitvijo;

(cc) ali bo sklicevanje na zadevni evropski standard v Uradnem listu Evropske unije ohranila, ohranila z omejitvijo ali umaknila.

46.         Komisija na svoji spletni strani objavi informacije o evropskih standardih, za katere se uporablja odločitev iz odstavka 1.

47.         Komisija o odločitvi iz odstavka 1 obvesti zadevno evropsko organizacijo za standardizacijo in po potrebi zahteva revizijo zadevnega evropskega standarda.

48.         Odločitev iz točke (a) odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

49.         Odločitev iz točke (b) odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(3).

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 18

Kazni

50.         Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje teh kazni. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje [vstaviti datum ‑ 3 mesece pred začetkom uporabe te uredbe], takoj pa jo obvestijo o vseh nadaljnjih spremembah navedenih določb.

51.         Pri kaznih iz odstavka 1 se upošteva velikost podjetij in zlasti položaj malih in srednjih podjetij. Kazni se lahko poostrijo, če je zadevni gospodarski subjekt v preteklosti že podobno kršil določbe, za resne kršitve pa lahko vključujejo kazenske sankcije.

Člen 19

Postopek v odboru

52.         Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Vendar pa za namene členov 16 in 17 te uredbe Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

53.         Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

54.         Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

55.         Kadar je treba mnenje odbora iz drugega pododstavka odstavka 1 pridobiti s pisnim postopkom, se navedeni postopek zaključi brez rezultata, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali tako zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 20

Izvajanje pooblastila

56.         Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

57.         Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13(3) in 15(3) se Komisiji podeli za nedoločen čas od [vstaviti datum – datum začetka veljavnosti te uredbe].

58.         Pooblastilo iz členov 13(3) in 15(3) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

59.         Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

60.         Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 13(3) in 15(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom navedenega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko podaljša za dva meseca.

Člen 21

Ocenjevanje

Najpozneje [pet] let po začetku uporabe Uredbe Komisija oceni njeno uporabo ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni. S tem poročilom se oceni, če je ta uredba dosegla svoje cilje, zlasti v zvezi z izboljšanjem zaščite potrošnikov pred nevarnimi proizvodi, ob upoštevanju njenega učinka na podjetja, zlasti na mala in srednja podjetja.

Člen 22

Razveljavitev

61.         Direktiva 2001/95/ES se razveljavi z učinkom od [vstaviti datum – dan začetka uporabe te uredbe].

62.         Direktiva 87/357/EGS se razveljavi z učinkom od [vstaviti datum – dan začetka uporabe te uredbe].

63.         Sklicevanja na Direktivo 2001/95/ES in Direktivo 87/357/EGS se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 23

Prehodne določbe

64.         Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu proizvodov, zajetih v Direktivi 2001/95/ES, ki so v skladu z navedeno direktivo in so bili dani na trg pred [vstaviti datum – dan začetka uporabe te uredbe].

65.         Evropski standardi, sklicevanja na katere so objavljena v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2001/95/ES, se štejejo za evropske standarde iz točke (b) člena 5 te uredbe.

66.         Pooblastila, ki jih Komisija dodeli evropski organizaciji za standardizacijo v skladu z Direktivo 2001/95/ES, se štejejo za zahteve za standardizacijo iz člena 15(1) te uredbe.

Člen 24

67.         Ta uredba začne veljati [vstaviti datum – dan začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. […/…] [o nadzoru trga proizvodov].

68.         Uporablja se od [vstaviti datum – isti dan kot datum začetka uporabe Uredbe (EU) št. […/…] [o nadzoru trga proizvodov].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

Priloga

Korelacijska tabela

Direktiva 2001/95/ES || Direktiva 87/357/EGS || Ta uredba

Člen 1(1) || || Člen 1

Člen 1(2), prvi pododstavek || || Člen 2(1)

Člen 1(2), drugi pododstavek || || Člen 2(4)

Člen 2 || || Člen 3

Člen 2(b)(i)–(iv) || || Člen 6(1)

Člen 3(1) || || Člen 4

Člen 3(2) || || Člen 5

Člen 3(3) || || Člen 6(2)

Člen 3(4) || || –

Člen 4 || || Člena 16 in 17

Člen 5(1), prvi pododstavek || || Člen 8(8)

Člen 5(1), drugi pododstavek || || –

Člen 5(1), tretji pododstavek || || Člen 8(9)

Člen 5(1), četrti pododstavek || || Člen 8(3), (6) in (7)

Člen 5(1), peti pododstavek || || –

Člen 5(2) || || Člen 11

Člen 5(3), prvi pododstavek || || Člena 8(9) in 11(5)

Člen 5(3), drugi pododstavek || || –

Člen 5(4) || || –

Člen 6(1) || || –

Člen 6(2) in (3) || || –

Člen 7 || || Člen 18

Člen 8(1)(a) || || –

Člen 8(1)(b)–(f) || || –

Člen 8(2), prvi pododstavek || || –

Člen 8(2), drugi pododstavek || || –

Člen 8(2), tretji pododstavek || || –

Člen 8(3) || || –

Člen 8(4) || || –

Člen 9(1) || || –

Člen 9(2) || || –

Člen 10 || || –

Člen 11 || || –

Člen 12 || || –

Člen 13 || || –

Člen 14 || || –

Člen 15 || || Člen 19

Člen 16 || || –

Člen 17 || || –

Člen 18(1) || || –

Člen 18(2) || || –

Člen 18(3) || || –

Člen 19(1) || || –

Člen 19(2) || || Člen 21

Člen 20 || || –

Člen 21 || || –

Člen 22 || || Člen 22

Člen 23 || || Člen 24

Priloga I, oddelek 1 || || Člena 8(9) in 11(5)

Priloga I, oddelek 2, prvi stavek || || –

Priloga I, oddelek 2, drugi stavek || || Člen 13(1) in (2)

Priloga I, oddelek 3 || || –

Priloga II || || –

Priloga III || || –

Priloga IV || || Priloga

|| Člen 1 || Člen 6(1)(e)

|| Členi od 2 do 7 || –

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti potrošniških proizvodov

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[22]

Naslov 17 – Zdravje in varstvo potrošnikov – Poglavje 17 02: Potrošniška politika

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[23].

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog prispeva k desetletni strategiji gospodarske rasti Evropske unije „Evropa 2020“ s krepitvijo zaupanja potrošnikov v varnost proizvodov in izboljšanjem delovanja enotnega trga.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj GD SANCO: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej Uniji.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imela(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Za potrošnike: okrepljeno zaupanje, da so proizvodi, ki so na voljo na enotnem trgu, varni.

Za gospodarske subjekte: jasnejša pravila glede obveznosti, ki jih imajo proizvajalci, uvozniki in distributerji.

Za organe: jasen pravni okvir za nalaganje splošnih varnostnih zahtev in obveznosti gospodarskim subjektom ter uspešnejša identifikacija (nevarnih) potrošniških proizvodov.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Delež izsledljivih/neizsledljivih potrošniških proizvodov, ki jih zajema ta uredba, uradno sporočenih v okviru sistema RAPEX.

Število mandatov za evropske organizacije za standardizacijo in število evropskih standardov, navedenih v UL v skladu z novo uredbo.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Cilj je vzpostavitev usklajenega regulativnega okvira za varne proizvode na enotnem trgu. To bi moralo odpraviti razdrobljenost pravil za nadzor trga in obveznosti gospodarskih subjektov po različnih delih zakonodaje Unije (Direktiva 2001/95/ES, Uredba (ES) št. 765/2008 in sektorska usklajevalna zakonodaja Unije), ki povzroča zmedo tako med gospodarskimi subjekti kot tudi nacionalnimi organi in resno ovira učinkovitosti dejavnosti nadzora trga v Uniji.

Skupaj z vrsto drugih ukrepov sta akta za enotni trg I in II revizijo Direktive o splošni varnosti proizvodov kot del paketa za varnost proizvodov in nadzor trga označila kot pomembno pobudo, ki bo prispevala h krepitvi rasti in ustvarjanju delovnih mest.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Predlagana revizija Direktive 2001/95/ES, ki bo vključevala spremembe Lizbonske pogodbe, se lahko doseže samo na ravni Unije. Predlog temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), na katerega se sklicuje tudi člen 169 PDEU, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja in varnosti vseh evropskih potrošnikov in vzpostavi notranji trg za potrošniško blago.

V skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji ta predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Uporaba evropskih standardov kot pomoč pri izvajanju Direktive 2001/95/ES je težavna in zahteva veliko virov. Cilj predloga je poenostavitev teh postopkov.

Uporaba Direktive 2001/95/ES glede ukrepov za nadzor trga v zvezi s potrošniškimi proizvodi je bila zajeta tudi v sektorsko zakonodajo in ni bila vedno razumljiva, zdaj pa bo pojasnjena.

1.5.4.     Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Ta predlog je del paketa za varnost proizvodov in nadzor trga ter je tako v celoti skladen s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru proizvodov na trgu.

Ta predlog poravnava opredelitve in obveznosti gospodarskih subjektov z novim zakonodajnim okvirom, sprejetim leta 2008. Zato je skladen s „paketom poravnave“ sektorske usklajevalne zakonodaje Unije, o katerem zdaj potekajo pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu.

Določbe o evropskih standardih so skladne z nedavno sprejeto Uredbo (EU) št. 1025/2012 o evropski standardizaciji.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [DD/MM]LLLL do [DD/MM]LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[24]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

X Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– x   izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[25],

– ¨  nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Izvajanje predlagane uredbe je treba zagotoviti z neposrednim centraliziranim upravljanjem s strani Komisije.

Upravljanje predlagane uredbe lahko dopolnjujejo ukrepi s pomočjo Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike (EAHC), ki je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002[26] lahko pooblaščena za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti. Komisija je Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike pooblastila[27] za izvajanje nalog za upravljanje programov ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike za obdobje 2007–2013. Komisija zato lahko sklene Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike pooblastiti tudi za izvajanje nalog pri upravljanju programa varstva potrošnikov za obdobje 2014–2020, ki bi naj bil, če bo sprejet, pravna podlaga za javna naročila in donacije na področju varnosti proizvodov.

Predvideni program delegacije bo razširitev nalog, ki so že prenesene na Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike (EAHC).

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Odbor GPSD (ki ga bo predlagana uredba preoblikovala v odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011) in obstoječe skupine strokovnjakov ter/ali Evropski forum za nadzor trga, predviden v predlogu uredbe o nadzoru enotnega trga, bodo zagotovili redne razprave o vprašanjih, povezanih z izvajanjem nove uredbe.

Predlog predvideva, da mora Komisija pregledati njeno izvajanje ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Dva predloga (o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga), ki sta del paketa, sta v zakonodajnih pogajanjih ločena drug od drugega in ne napredujeta vzporedno.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Določbe o začetku veljavnosti so medsebojno povezane v obeh predlogih.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

GD SANCO bo uporabil vse regulativne nadzorne mehanizme ter poleg tega pripravil strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam, sprejeto 24. junija 2011, da se med drugim zagotovi, da je ves njegov notranji nadzor v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma poravnan s strategijo Komisije za boj proti goljufijam ter da je njegov pristop k obvladovanju tveganj goljufij usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznih odzivov. Po potrebi bodo vzpostavljene mrežno povezane skupine in ustrezna orodja informacijske tehnologije, ki bodo namenjeni analizi primerov goljufij, povezanih s programom varstva potrošnikov. Uvedeni bodo zlasti ukrepi, kot so:

- sklepi, sporazumi in pogodbe, ki so posledica izvajanja programa varstva potrošnikov, bodo Komisiji, vključno z uradom OLAF, in Računskemu sodišču izrecno dovolili izvajanje revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij;

- med ocenjevalno fazo razpisa za zbiranje predlogov/ponudb so predlagatelji in ponudniki preverjeni v skladu z objavljenimi izločitvenimi merili na podlagi izjav in sistema zgodnjega obveščanja;

- pravila, ki urejajo upravičenost stroškov, bodo poenostavljena v skladu z določbami finančne uredbe;

- vsi uslužbenci, vključeni v upravljanje pogodb, ter revizorji in nadzorniki, ki preverjajo izjave upravičencev na kraju samem, se bodo redno izobraževali o vprašanjih, povezanih z goljufijami in nepravilnostmi.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./ nedif. ([28]) || držav Efte[29] || držav kandidatk[30] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

Št. 3: Varnost in državljanstvo || 17.01.04.01 Upravni odhodki v podporo programu varstva potrošnikov 2014–2020 || nedif. || DA || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…...….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

Št. 3: Varnost in državljanstvo || 17 02 01 Program varstva potrošnikov 2014–2020 || dif. || DA || DA || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke[31]

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 3 || Varnost in državljanstvo

GD SANCO || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 17.02.01 || obveznosti || (1) || 1,107 || 1,189 || 1,272 || 1,356 || 1,443 || 1,530 || 7,897

plačila || (2) || 0,554 || 1,148 || 1,230 || 1,314 || 1,400 || 2,251 || 7,897

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo  iz sredstev določenih programov[32] || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice: 17.01.04.01 || obveznosti || (1a) || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,564

plačila || (2a) || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,564

|| || || || || || || || ||

Odobritve za GD SANCO SKUPAJ || obveznosti || =1+1a || 1,201 || 1,283 || 1,366 || 1,450 || 1,537 || 1,624 || 8,461

plačila || =2+2a || 0,648 || 1,242 || 1,324 || 1,408 || 1,494 || 2,345 || 8,461

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (3) || 1,107 || 1,189 || 1,272 || 1,356 || 1,443 || 1,530 || 7,897

plačila || (4) || 0,554 || 1,148 || 1,230 || 1,314 || 1,400 || 2,251 || 7,897

ŸOdobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (5) || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,564

Odobritve iz RAZDELKA 3 večletnega finančnega okvira || obveznosti || =3+ 5 || 1,201 || 1,283 || 1,366 || 1,450 || 1,537 || 1,624 || 8,461

plačila || =4+ 5 || 0,648 || 1,242 || 1,324 || 1,408 || 1,494 || 2,345 || 8,461

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

|| || || || || || ||

Ÿ Človeški viri || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 3,144

Ÿ Drugi upravni odhodki (službena potovanja, sestanki) || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,414

SKUPAJ || odobritve || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 3,558

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 3,558

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 1,794 || 1,876 || 1,959 || 2,043 || 2,130 || 2,217 || 12,019

plačila || 1,241 || 1,835 || 1,917 || 2,001 || 2,087 || 2,938 || 12,019

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

||

vrsta realizacije[33] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

POSAMEZNI CILJ: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej Uniji. || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Varnost proizvodov: znanstveni nasveti, mednarodno sodelovanje, spremljanje in ocenjevanje varnosti proizvodov, baze znanja || || 1,316 || 4 || 1,107 || 4 || 1,189 || 4 || 1,272 || 4 || 1,356 || 4 || 1,443 || 4 || 1,530 || 24 || 7,897 ||

Seštevek za posamezni cilj: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej Uniji. || 4 || 1,107 || 4 || 1,189 || 4 || 1,272 || 4 || 1,356 || 4 || 1,443 || 4 || 1,530 || 24 || 7,897 ||

STROŠKI SKUPAJ || 4 || 1,107 || 4 || 1,189 || 4 || 1,272 || 4 || 1,356 || 4 || 1,443 || 4 || 1,530 || 24 || 7,897 ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || ||

Človeški viri || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 3,144

Drugi upravni odhodki || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,069 || 0,414

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 0,593 || 3,558

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[34] večletnega finančnega okvira || || || || || || ||

Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0

Drugi upravni odhodki || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,564

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,094 || 0,564

SKUPAJ || 0,687 || 0,687 || 0,687 || 0,687 || 0,687 || 0,687 || 4,122

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

17 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 3,144

XX 01 01 02 (delegacije) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

XX 01 04 yy[35] || - na sedežu[36] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

- na delegacijah || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || ||

SKUPAJ || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 0,524 || 3,144

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Potrebni viri so navedeni brez upoštevanja nalog, ki jih bo izvedla izvajalska agencija. Predlog ne vodi do povečanja sredstev, ki so že vključena v izvajalski agenciji.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Upravni uslužbenci: zagotoviti in spremljati ustrezno izvajanje in uporabo politik EU na področju varnosti proizvodov ter poročati v zvezi s tem; spremljati razvoj politik na področju varnosti proizvodov in izmenjavati informacije med državami članicami; sodelovati in zastopati Komisijo v okviru komitologije in strokovnih skupin, ki so povezane z varnostjo proizvodov; opredeliti in pripraviti pobude v okviru uredbe o varnosti potrošniških proizvodov, da se zagotovi dosledna in visoka raven varnosti potrošniških proizvodov, zlasti mandate za standardizacijo ter ocene standardov in specifikacij kot pomoč pri uporabi Direktive. Strokovno-tehnični uslužbenci: zagotoviti upravno podporo z delovanjem odbora komitologije in strokovnih skupin; opravljati različne naloge v zvezi z vmesnikom z notranjimi in zunanjimi korespondenti in zainteresiranimi stranmi na področju varnosti proizvodov; pomagati pri objavi, upravljanju in spremljanju javnih razpisov ter izvajanju pogodb.

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X  Predlog/pobuda je v skladu z novim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, ki ga je predlagala Komisija.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. Se ne uporablja.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[37].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske. Se ne uporablja.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– X  Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

[1]               UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

[2]               UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[3]               Sestavljata ga Uredba (EC) št. 765/2008 in Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov, UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

[4]               Ki ga je sprejela Komisija 21. novembra 2011, http://ec.europa.eu/enterprise/policies/single-market-goods/internal-market-for-products/new-legislative-framework/index_en.htm.

[5]               Uredba (EU) No 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012, UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

[6]               COM(2011) 206 final.

[7]               COM(2012) 573 final.

[8]               Glej opombo 3.

[9]               UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

[10]             Glej opombo 5.

[11]             UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

[12]             UL C, , str. .

[13]             UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

[14]             UL L , , str. .

[15]             UL L 338, 13.11.2004, str. 4.

[16]             UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

[17]             UL L 192, 11.7.1987, str. 42.

[18]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[19]             UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

[20]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[21]             UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[22]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[23]             Po členu 49(6)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[24]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[25]             Po členu 185 finančne uredbe.

[26]             UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

[27]             Odločba Komisije C(2008)4943 z dne 9. septembra 2008.

[28]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[29]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[30]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[31]             Zneski so odvisni od rezultatov zakonodajnega postopka na podlagi predloga Komisije za nov večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

[32]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[33]             Realizacija pomeni zagotavljanje visoke ravni varnosti potrošniških proizvodov. Težko bi jih bilo nadalje razčleniti v količinske realizacije, ker zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov ni možno v absolutnem ali sorazmernem smislu navesti ciljnega števila za manj nevarne proizvode na trgu. Število prijav v sistemu RAPEX ne odraža nujno števila nevarnih proizvodov na trgu. Povečano število prijav v sistemu RAPEX lahko pomeni učinkovitejši nadzor trga, vendar manj nevarnih izdelkov in obratno.

[34]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[35]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[36]             Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[37]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.