52013JC0022

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

NA POTI K CELOVITEMU PRISTOPU EU K SIRSKI KRIZI

UVOD

Sirski konflikt se je v zadnjih mesecih okrepil s tako hitrostjo, da se je humanitarna katastrofa razširila na celotno regijo. Ta konflikt ne povzroča le človeškega trpljenja, ampak tudi uničuje tradicionalno strukturo sirske družbe ter resno ogroža stabilnost sosednjih držav, zlasti Libanona in Jordanije, pri čemer se zdi, da se še ne bo tako kmalu končal.

V tem skupnem sporočilu se predlaga celovit pristop Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) kot odziv na konflikt ter njegove posledice za Sirijo in njene sosednje države.

Od začetka konflikta smo priča znatnemu upadu varnosti prebivalstva, pri čemer je bilo od junija 2013 več kot 93 000 smrtnih žrtev, število beguncev pa je doseglo 1,6 milijona. Po najskromnejših ocenah 6,8 milijona ljudi potrebuje pomoč, 4,25 milijona jih je razseljenih, Urad visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR) pa napoveduje, da se bo do konca letošnjega leta število beguncev povečalo na 3,45 milijona. Znatno so se poslabšale tudi razmere na področju človekovih pravic v Siriji. Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija ZN za Sirijo je v svojem poročilu iz junija 2013 obsodila nove ravni nasilnosti konflikta ter kot prva dokumentirala sistematska obleganja, uporabo kemičnih bojnih strupov in prisilno razseljevanje. Preiskovalna komisija opozarja, da so vladne sile in povezana milica zagrešile zločine proti človeštvu in vojne zločine ter grobo kršile mednarodne človekove pravice in humanitarno pravo. Prav tako obstajajo dokazi o vojnih zločinih in drugih resnih zlorabah, ki so jih storile protivladne oborožene skupine, vendar ne v tako hudi obliki in obsegu, kot so zločini sirskih organov. Generalni sekretar ZN je v svojem poročilu Varnostnemu svetu iz junija 2013 navedel, da so tako svobodna sirska vojska (ki domnevno rekrutira otroke) kot tudi vladne sile, vključno s sirskimi oboroženimi silami, obveščevalnimi službami in režimsko milico, sodelovale pri hudih kršitvah nad otroki.

Prva prednostna naloga EU je spodbujati politično rešitev, katere cilj je prenehanje nasilja. Sirija se že tretje leto sooča s krizo, pri čemer kljub določenemu napredku sirskih vladnih sil na zadevnem območju še vedno obstaja velika verjetnost, da se bo konflikt zavlekel, saj nobena stran ne more doseči dokončne vojaške prevlade. Do zdaj še ni bilo velikega napredka pri doseganju soglasja v Varnostnem svetu Združenih narodov (VSZN). Vendar je nedavni sporazum med ameriškim državnim sekretarjem Kerryjem in ruskim zunanjim ministrom Lavrovom glede ponovnega začetka pogajanj na podlagi poročila iz Ženeve iz junija 2012 ter organizacije mednarodne mirovne konference o Siriji („Ženeva II“) dal nov zagon političnemu procesu.

Vzporedno s prizadevanji na politični fronti je EU uporabila vse svoje instrumente, da bi prispevala k širšemu mednarodnemu odzivu. Tako je EU največja donatorka humanitarne pomoči. Do zdaj je bilo s strani držav članic in iz proračuna EU za humanitarno pomoč namenjenih 678 milijonov EUR. Poleg tega je EU izkoristila 175 milijonov EUR iz drugih nehumanitarnih proračunskih instrumentov. Skupno je bilo v okviru odziva na krizo namenjenih že več kot 850 milijonov EUR. Vendar tudi ta visoki znesek ne zadostuje za izpolnitev množičnih in vse večjih humanitarnih potreb.

Glavni izziv, s katerim se EU sooča pri zagotavljanju pomoči, je zapleteno in nevarno okolje, v katerem se mednarodno humanitarno pravo vse prepogosto ne upošteva. EU v skladu s humanitarnimi načeli sodeluje z vsemi stranmi v konfliktu ter vzpostavlja tesnejše povezave z lokalnimi skupnostmi in njihovimi lokalnimi sveti, da bi pomagala izpolniti osnovne potrebe, kot so zdravniška pomoč, prehranska varnost, oskrba z električno energijo in vodo ter druge storitve. Ta pomoč bi se morala zagotavljati na vse možne načine, s čimer bi se omogočil učinkovit dostop.

Posledice vedno bolj nepredvidljivega in nestabilnega sirskega konflikta je mogoče občutiti tudi zunaj sirskih meja. Libanon in Jordanija, ki sta se že pred izbruhom spopadala z znatnimi izzivi, sta se zdaj znašli v popolnoma novem položaju, ki ogroža njuno notranjo stabilnost. Tudi Turčiji in Iraku grozi možnost političnih težav, ki so neposredno povezane z etnično, versko in politično pripadnostjo beguncev, čeprav imata večjo zmogljivost socialno-ekonomske absorpcije kot Libanon in Jordanija.

Zaradi dramatičnih dogodkov in hitro rastočih potreb je nujno zagotoviti celovit sveženj ukrepov za odzivanje, ki je sorazmeren z izzivi. Ta sveženj ukrepov za odzivanje bi moral združiti politike in instrumente EU ter njenih držav članic, da bi se usklajeno in celovito obravnavale nujne humanitarne potrebe, obvladala in rešila sirska kriza, spodbujala dostop do pravosodja in odgovornost, ohranila stabilnost sosednjih držav ter da bi si mednarodna skupnost po doseženem trajnem miru dolgoročno prizadevala za obnovo.

EU je v dobrem položaju, da odločilno prispeva, saj lahko izkoristi i) svoje politične odnose in težo pri različnih zainteresiranih straneh, od katerih mnoge pričakujejo pomembno vlogo EU; ii) svojo sposobnost spodbujanja usklajevanja; ter (iii) svoje izkušnje z zagotavljanjem humanitarne pomoči, obravnavanjem varnostnih vprašanj ter fazami po konfliktu in fazami obnove.

V skupnem sporočilu so predlagani glavni elementi celovitega odziva EU na krizo ter izpostavljeni že sprejeti ukrepi in pobude visoke predstavnice in Evropske komisije.

1.           CELOVIT ODZIV EU

Celovit odziv EU bi moral biti namenjen a) podpori za politično rešitev, ki bi omogočila trajno rešitev krize; b) preprečevanju regionalne destabilizacije zaradi širjenja konflikta na sosednje države; c) obravnavi dramatičnih humanitarnih razmer in pomoči prizadetemu prebivalstvu ter d) obravnavi posledic konflikta za EU in v njej.

Načrtovani ukrepi: · podpora politične rešitve z ostrim stališčem EU na prihodnji mednarodni konferenci „Ženeva II“, · sodelovanje z opozicijo, da bi se udeležila konference „Ženeva II“ in da bi jo zastopali zakoniti sogovorniki, ki lahko prevzamejo obveznosti, · nadaljevanje dela, da se vsem območjem, prizadetim v konfliktu, zagotovi dostop do humanitarne pomoči, · opredelitev nadaljnjih izjem k sistemu sankcij, da bi se zagotovila podpora sirskemu prebivalstvu, · povečanje finančne pomoči iz proračuna EU za 400 milijonov EUR leta 2013, da bi se izpolnile prednostne potrebe prizadetega prebivalstva v Siriji in celotni regiji, · povečanje podpore gostiteljskim skupnostim v sosednjih državah Sirije, da bi se podprla in povečala njihova zmogljivost oskrbe beguncev, · nadaljnji pozivi Združenim narodom k obravnavi trditev o kršitvah človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in temeljnih svoboščin, · spodbujanje solidarnosti do posebej ranljivih oseb, ki jih je morda potrebno preseliti, · preprečevanje radikalizacije med državljani EU in obravnavanje vprašanja „tujih borcev“ EU, ki odpotujejo na konfliktno območje, · priprava na fazo obnove in rehabilitacije po konfliktu.

1.1         Prizadevanje za politično rešitev konflikta

Prva prednostna naloga EU bi morala biti, da podpre politično rešitev konflikta, ki bi omogočila prehod na demokratični proces, in pri tem poskuša izboljšati slabe humanitarne razmere. EU bi morala podpreti vsa prizadevanja za zagotovitev, da v takem procesu ne prevladajo akterji, ki želijo doseči sektaške cilje.

EU bi morala še naprej dejavno podpirati prizadevanja Združenih držav in Rusije za obnovitev političnih pogajanj na podlagi poročila iz Ženeve iz junija 2012. Visoka predstavnica je že izrazila svojo močno podporo za ta prizadevanja. EU bi morala biti tudi pripravljena na vsak način podpreti ZN ter skupnega posebnega predstavnika ZN in Lige arabskih držav. Poleg tega bi morala glede na morebitno konferenco „Ženeva II“ pripraviti znaten prispevek in zagotoviti ostro stališče EU.

EU bi morala v okviru priprave na prihodnjo konferenco tesno sodelovati z Združenimi državami in Rusijo, da bi se ustvarili ugodni pogoji za politično rešitev pod vodstvom Sirije. V zvezi s tem bi bilo treba najprej poiskati skupni pristop predstavnikov obeh strani, ki morajo biti zakoniti sogovorniki, ki lahko prevzamejo obveznosti. EU bi morala z razpoložljivimi načini spodbujati obe strani k udeležbi v pogajanjih v okviru mirovne konference. Pripravljena je pomagati različnim oddelkom Narodne koalicije sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil, da se pripravijo na konferenco.

EU bi morala še naprej sodelovati z Narodno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil, hkrati pa bi morala biti pripravljena na sodelovanje z drugimi manjšimi skupinami in jim pomagati, da se dokažejo kot usposobljeni sogovorniki. Pri podpiranju Narodne koalicije sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil bi morala spodbujati večjo vključenost ter zagotavljati spoštovanje človekovih pravic.

EU bi morala v okviru mirovne konference o Siriji oblikovati ukrepe za povečanje zaupanja, ki bi se izvajali postopoma ter katerih cilj bi bil spodbujanje dostopa do humanitarne pomoči in neoviranega dostopa humanitarnih delavcev, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, izpustitev političnih zapornikov, vrnitev opazovalcev ZN ter postopna uvedba prekinitve ognja.

EU bi se morala usklajevati z Združenimi državami in Rusijo ter še naprej sodelovati s člani VSZN in drugimi ključnimi državami na obeh straneh konflikta, zlasti Turčijo, Saudovo Arabijo, Katarjem, Egiptom, Irakom, Jordanijo in Iranom.

1.2         Sodelovanje s tretjimi državami in nevladnimi organizacijami

Glavni sogovorniki vključujejo Združene države, Rusijo, Turčijo, Saudovo Arabijo, Katar, Egipt, Svet za sodelovanje v Zalivu in Ligo arabskih držav. V političnem in vojaškem okviru bo treba še priznati in obravnavati vlogo Irana.

Libanonski voditelji so se junija 2012 v deklaraciji iz Baabde, ki so jo sprejele vse glavne politične sile, zavezali k politiki distanciranja. Vendar povečano delovanje Hezbolaha znotraj Sirije, domnevno zaradi zaščite libanonskih prebivalcev in svetišč, oskrba z orožjem iz Libanona in libanonski borci, ki podpirajo sirsko opozicijo, kršijo uradno politiko distanciranja. Nekatere sirske opozicijske skupine in Hezbolah so zaradi vse pogostejših čezmejnih incidentov poostrili svoja stališča. EU je obsodila nespoštovanje libanonskega ozemlja v sirskem konfliktu in bo okrepila sporočilo, da mora biti celotni Libanon še naprej zavezan politiki distanciranja in da jo mora v celoti spoštovati. Poleg tega bo proučila možnosti krepitve zmogljivosti libanonskih državnih varnostnih služb, s čimer bi se povečala stabilnost Libanona in celotne regije.

Zalivske države in Turčija so pomembni partnerji pri iskanju trajne rešitve. EU bo še naprej dejavno sodelovala z njimi ter poudarjala potrebo po temeljiti oceni kakršne koli vpletenosti v konfliktu in njenih posledic, vključno v zvezi s končnimi prejemniki vojaške in politične podpore EU. Poleg tega bo poudarjala potrebo po nujni podpori sedanjih prizadevanj za obnovitev ženevskega procesa in izkoriščanju razpoložljivih načinov za zagotavljanje nevojaške pomoči.

EU bo vse partnerje in sogovornike še naprej opozarjala na nujno potrebo po političnem procesu in pogajanjih, da bi se konflikt čim hitreje rešil in da bi se omejilo njegovo nadaljnje širjenje po regiji.

1.3         Pravosodje in odgovornost

EU že od začetka krize sodeluje na večstranskih forumih, da bi zagotovila obravnavo sedanjih sistematskih kršitev človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in temeljnih svoboščin. Ob tesnem sodelovanju z državami v regiji je prevzela vodilno vlogo v Svetu Združenih narodov za človekove pravice, v okviru katerega je organizirala tri posebna zasedanja o Siriji in ustanovila neodvisno preiskovalno komisijo ZN.

EU bi morala zagotoviti, da je njena zaskrbljenost zaradi pogostih kršitev človekovih pravic obravnavana kot sestavni del procesa reševanja konflikta. Pri spodbujanju najpomembnejših elementov poročila iz Ženeve bi bilo treba poudarjati zavezanost k odgovornosti in nacionalni spravi, zlasti potrebo po celovitem svežnju ukrepov za prehodni pravosodni sistem, vključno z nadomestilom ali rehabilitacijo za žrtve konflikta ter ukrepi za nacionalno spravo. EU bi morala tudi opozarjati na potrebo po sprejetju učinkovitih ukrepov za zagotovitev zaščite ranljivih skupin, da bi se preprečile nadaljnje kršitve.

EU bi morala ohraniti svoje stališče, da bi v primeru neustreznega obravnavanja zaskrbljenosti zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu na nacionalni ravni razmere moralo obravnavati Mednarodno kazensko sodišče. Ker lahko VSZN obravnavo razmer v Siriji kadar koli posreduje Mednarodnemu kazenskemu sodišču, bi morala EU še naprej pozivati VSZN, naj čim prej obravnava razmere v Siriji z vseh vidikov, tudi glede tega vprašanja.

Glede na to, kako pomembno je dokumentirati storjene kršitve na zadevnem območju, vključno z morebitno uporabo kemičnih bojnih strupov in orožja, da bi se zagotovili učinkoviti ukrepi proti odgovornim storilcem, bi morala EU še naprej podpirati preiskovalno komisijo. Poleg tega bi morala sirske organe ponovno pozvati k celovitemu sodelovanju s preiskovalno komisijo, med drugim tudi tako, da bi ji odobrili popoln, takojšen in neomejen dostop do sirskega ozemlja. Preiskovalni komisiji bi bilo treba omogočiti neovirano delo tudi na območjih, ki jih nadzoruje opozicija.

1.4.        Sankcije

EU je začela v svoj sistem sankcij uvajati izjeme, da bi podprla opozicijo in sirsko prebivalstvo. Tako so bile izjeme, ki jih odobrijo nacionalni pristojni organi držav članic, uvedene za gospodarske ukrepe v sektorjih nafte, plina in bančništva. Med procesom odobritve bo potekalo posvetovanje z Narodno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil. Izjeme bi morale pomagati sirskemu civilnemu prebivalstvu, zlasti pri izpolnjevanju humanitarnih potreb, podpiranju osnovnih storitev, obnovi ter ponovni vzpostavitvi običajne gospodarske dejavnosti ali drugih civilnih dejavnosti. Potekajo prizadevanja za zagotovitev učinkovitega izvajanja in določitev morebitnih nadaljnjih izjem, ki bi koristile sirskemu prebivalstvu. V skladu z izjavo Sveta, sprejeto 27. maja, bodo od 1. junija za morebiten izvoz orožja v Sirijo veljali strogi pogoji v okviru nacionalnih politik. Pri zagotavljanju kakršne koli druge vrste pomoči bi bilo treba spoštovati sklepe Sveta za zunanje zadeve in obstoječi okvir EU (skupno stališče glede nadzora izvoza orožja).

1.5.        Kemične in biološke nevarnosti

Zaradi poročil o uporabi kemičnih in bioloških orožij v Siriji vlada vedno večja zaskrbljenost. EU bo še naprej pozivala k odobritvi vstopa inšpektorjev ZN v državo, da bi preiskali vse tovrstne navedbe. Da bi preprečila in odkrila ta uničujoča dejanja, ki imajo potencialno smrtne posledice za prebivalstvo v regiji, ter se odzvala nanje, zdaj proučuje možnosti za nadaljnje usklajevanje in sodelovanje med državami članicami EU, zadevnimi mednarodnimi organi (OCHA, ICRC, SZO, INTERPOL in OPCW) in strateškimi partnerji.

Nedavni stiki z ameriško administracijo, ki so bili namenjeni povečanju usklajevanja med EU in Združenimi državami na področju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih materialov, zlasti v zvezi s posebno podporo za Jordanijo, kažejo na pozitiven razvoj in prednosti izboljšanega sodelovanja na tem področju.

EU bo še naprej pozivala Sirijo, naj čim prej pristopi h Konvenciji o kemičnem orožju in ratificira Konvencijo o biološkem orožju. EU opozarja, da bi bila vsakršna uporaba kemičnih orožij s strani kogar koli in pod kakršnimi koli pogoji nesprejemljiva ter popolnoma v nasprotju s pravnimi normami in standardi mednarodne skupnosti. Sirski organi imajo posebno odgovornost, v okviru katere morajo zagotavljati, da so njihova kemična orožja varno shranjena, dokler se ne izvede neodvisna preveritev, da so uničena, in da ne preidejo v last katerega koli drugega državnega ali nedržavnega akterja.

1.6.        Krepitev pomoči

Komisija bo leta 2013 namenila dodatnih 400 milijonov EUR za humanitarno ter drugo gospodarsko in razvojno pomoč, s čimer bo obravnavala nujne potrebe in posledice krize v Siriji in sosednjih državah, zlasti v Libanonu in Jordaniji. V ta namen bo črpala iz obstoječih rezerv in prerazporejenih sredstev za zunanjo pomoč. Države v regiji potrebujejo humanitarno pomoč, pomoč za odzivanje na krizo in pomoč za razvoj sodelovanja, da bi pomagale beguncem in drugim osebam, ki potrebujejo zaščito, ter prebivalstvu gostiteljskih skupnosti in da bi podprle zdravstveni in izobraževalni sistem, ki je tik pred razpadom.

Komisija spodbuja agencije ZN, nevladne in mednarodne organizacije ter druge donatorje, naj prednostno razvrstijo operacije pomoči, se osredotočijo na najranljivejše skupine ter okrepijo usklajevanje in s tem zagotovijo čim boljšo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev. V poznejši fazi bi bilo mogoče ustanoviti skrbniški sklad EU za Sirijo, ki bi deloval kot orodje za izboljšanje in usklajevanje prispevkov vseh donatorjev EU ter drugih zainteresiranih donatorjev.

EU si bo po najboljših močeh prizadevala zagotoviti, da bo načrtovanje in izvajanje njenega odziva ustrezalo dogodkom na zadevnem območju. To vključuje pregled vseh instrumentov zunanje pomoči, uporabo hitrih kriznih postopkov za gospodarsko in razvojno (nehumanitarno) pomoč v najbolj prizadetih sosednjih državah ter možnost makroekonomske podpore.

Komisija je že predlagala, da bi se Jordaniji dodelila makrofinančna pomoč EU v višini 180 milijonov EUR. Komisija bo poleg že načrtovanih operacij proučila tudi možnost uporabe drugih instrumentov EU.

V zadnjih petih letih se je 344 sirskih študentov in članov akademskega osebja udeležilo programa EU Erasmus Mundus. Poleg tega je leta 2013 štipendijo do zdaj prejelo 21 sirskih študentov (vključno z razseljenimi študenti), v akademskem letu 2013–2014 pa naj bi nove štipendije prejelo približno 40 študentov. Komisija in države članice bi morale zagotoviti ustrezne rešitve, ko ti študenti prenehajo prejemati štipendije, ki bi zlasti preprečile, da bi se bili prisiljeni vrniti v Sirijo. Komisija bo še naprej ponujala štipendije sirskim študentom beguncem in iskala načine, kako povečati število štipendij.

EU potrjuje načelo spoštovanja in zaščite svetovne kulturne dediščine ter izraža globoko zaskrbljenost zaradi škode, ki je bila povzročena predmetom kulturne dediščine, arheološkim najdiščem in spomenikom neprecenljive zgodovinske vrednosti v Siriji.

Poleg tega bo EU okrepila svojo javno diplomacijo z državami v regiji, mednarodnimi partnerji in splošno javnostjo, da bi jih ustrezno obveščala o svojem odzivu na sirsko krizo ter pomagala zagotoviti, da drugi donatorji izpolnijo svoje zaveze in obljube o financiranju.

1.7.        Skrb za ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito

Od začetka krize aprila 2011 do konca leta 2012 je približno 32 000 oseb, ki so trdile, da so sirski državljani, zaprosilo za zaščito v EU, pri čemer se ocenjuje, da je leta 2013 to do zdaj storilo še 7 500 oseb. Trenutno se zdi, da vlada splošno soglasje, da se Sircev v EU ne glede na njihov pravni status ne bi smelo vrniti v Sirijo. Nedavno je visoki komisar za begunce v dopisu, naslovljenem na Komisijo in države članice, pozval, naj dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov 10 000 sirskim beguncem iz držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter naj preselijo dodatnih 2 000 sirskih državljanov, večinoma še posebej ranljivih beguncev, vključno s hudo obolelimi osebami in invalidi. Komisija poziva države članice, naj se pozitivno odzovejo na ta poziv in tem ljudem omogočijo preselitev ali dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov. Poleg tega Komisija poziva države članice, naj bodo velikodušne pri dodeljevanju vizumov iz humanitarnih razlogov osebam, ki so razseljene zaradi sirske krize in imajo družinske člane v EU, ter naj sprejmejo vse Sirce, ki prispejo do zunanjih meja Unije. Trenutno je v enajstih državah, ki so del schengenskega območja, določeno, da morajo imeti sirski državljani letališke tranzitne vizume. Glede na trenutne okoliščine Komisija meni, da Sirije ni primerno dodati na skupni seznam držav, za katere velja zahteva po letališkem tranzitnem vizumu, kot so nekatere države članice zahtevale v okviru letnega pregleda nacionalnih zahtev po letališkem tranzitnem vizumu, ki še vedno poteka.

Komisija je na podlagi ocene razmer na zadevnem območju, ki jo je opravil UNHCR, pripravljena proučiti možnost nadaljnjih ukrepov, ki so morda potrebni za zmanjšanje obremenitve zaradi vedno večjega števila beguncev, ki zdaj začasno bivajo v sosednjih državah Sirije. Poleg tega Komisija uvaja regionalni program zaščite, ki bo začel delovati do konca leta 2013 in katerega cilj je okrepiti dolgoročno zmogljivost sosednjih držav Sirije, da bi jim pomagala pri oskrbi beguncev v skladu z mednarodnimi standardi. Program, katerega trenutni skupni proračun znaša 13,2 milijona EUR, pri čemer je 10 milijonov EUR namenjenih iz proračuna EU, preostalih 3,2 milijona EUR pa so namenile države članice, ki nameravajo v programu sodelovati, bo vključeval učinkovite elemente zaščite, kot so registracija, krepitev upravne zmogljivosti in zastopanje, ter ukrepe, ki bodo neposredno koristili beguncem, na primer izboljšanje dostopa do nekaterih socialno-ekonomskih pravic, kot je izobraževanje ali zdravstvena oskrba. Natančen obseg programa bo odvisen od pripravljenosti gostiteljskih sosednjih držav Sirije na izvajanje nekaterih ukrepov.

Komisija namerava skupaj z Evropskim azilnim podpornim uradom nadaljevati razprave z državami članicami o stanju Sircev v EU, da bi zagotovila večjo stopnjo konvergence med pristopi držav članic k obravnavi sirskih prosilcev za azil, zlasti v zvezi z oceno njihovih prošenj za azil.

1.8.        Preprečevanje radikalizacije in obravnava „tujih borcev“

EU mora še naprej pozorno spremljati morebitno tveganje, ki ga državljani EU, ki odpotujejo v Sirijo kot tuji borci, lahko predstavljajo za varnost EU. Komisija bo še naprej podpirala ukrepe, katerih cilj je ljudi odvračati od radikalizacije in od tega, da bi zapustili EU in odpotovali v Sirijo kot tuji borci, tako da bo povečala število protipobud in zagotavljala pomoč državam članicam pri obravnavanju morebitnega tveganja, ki ga lahko državljani EU predstavljajo ob vrnitvi. To bo potekalo v povezavi z delom, ki ga je Komisija začela v okviru mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji, ki temelji na ukrepih za preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njemu. Komisija spodbuja države članice, naj bolje izkoristijo drugo generacijo schengenskega informacijskega sistem za učinkovitejše spremljanje gibanja tujih borcev. Komisija bo prav tako še naprej sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom za sprejetje predloga direktive o evidenci podatkov o potnikih EU, saj je obdelava podatkov iz evidence podatkov o potnikih orodje za odkrivanje gibanja tujih borcev, ki letijo iz ali v EU. Poleg tega bi bilo mogoče bolje izkoristiti instrumente EU in orodja, ki so na voljo v okviru mednarodnih sporazumov, kot je program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, ki omogoča sledenje plačil, povezanih s terorističnimi gibanji. Komisija bo tudi še naprej spodbujala izvajanje analize tveganja, katere cilj je določiti največja tveganja za varnost EU, ki izhajajo iz vse pogostejšega pojava tujih borcev, in podpreti določitev morebitnih omilitvenih ukrepov. To bo potekalo ob sodelovanju s Centrom EU za analizo obveščevalnih podatkov (IntCen), Europolom in agencijo Frontex.

Svet za pravosodje in notranje zadeve se je na zasedanju 7. junija 2013 na podlagi poročila koordinatorja EU za boj proti terorizmu odločil sprejeti skupne ukrepe za obravnavo tega tveganja. To bi lahko vključevalo izmenjavo informacij in najboljših praks, izvajanje bolj poglobljene analize motivacije tujih borcev, tesnejše sodelovanje s tretjimi državami ter izboljšano uporabo in usklajevanje obstoječih instrumentov, mrež in agencij.

1.9.        Načrtovanje za prihodnost in izboljšanje usklajevanja

EU je začela pripravljati načrte za obdobje po konfliktu, ki med drugim vključujejo sodelovanje na področjih miru in varnosti, obnove in rehabilitacije, volitev, pravosodja in pravne države ter humanitarnih zadev.

Potrebe bodo temeljile na ocenah ZN ali morda na oceni potreb za ukrepanje po konfliktu. Komisija na podlagi satelitskih posnetkov že izvaja oceno škode, da bi določila potencialne stroške obnove, pri čemer predhodne navedbe kažejo na obsežno škodo na območjih, ki so najbolj prizadeta zaradi konflikta, zlasti v Aleppu. Ocena poteka v okviru osrednje skupine donatorjev za Sirijo ter se izvaja skupaj z Združenimi državami in Japonsko. Poleg tega je EU pripravljena leta 2014 in v prihodnjih letih nameniti še več (humanitarne in nehumanitarne) pomoči ne glede na to, ali bo leta 2013 prišlo do tranzicije ali pa se bo kriza nadaljevala.

Za čim boljše usklajevanje prizadevanj za pomoč skozi celotno obdobje krize ter da bi se omogočila vidnejša in dejavnejša vloga EU, Komisija in visoka predstavnica predlagata, da nadaljnje ukrepe usmerja in spremlja skupina, ki jo bodo sestavljale službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje ter ki bo nadzorovala in usklajevala dejavnosti EU. Vzporedno s tem namerava EU okrepiti svojo vlogo koordinatorja donatorjev gospodarske in razvojne pomoči za Sirijo, zlasti pa za Libanon in Jordanijo, saj ima sirska kriza na ti državi največji gospodarski vpliv, ter povezovati glavne donatorje, ZN in mednarodne finančne institucije pri načrtovanju tranzicije, saj imajo pri tem vsi posebne primerjalne prednosti. EU bo še naprej dejavno sodelovala v delovni skupini za gospodarsko okrevanje v okviru skupine „prijateljev Sirije“.

2.           PODPORA EU V SIRIJI IN SOSEDNJIH DRŽAVAH

Zaradi konflikta vsaj 6,8 milijona ljudi potrebuje pomoč, 4,25 milijona pa jih je razseljenih. Nevarne razmere in dostop so še vedno glavna ovira za zagotavljanje pomoči. Od konca leta 2011 so se kot neposreden odziv na krizo iz proračuna EU financirali ukrepi znotraj in zunaj Sirije v skupni vrednosti 440 milijonov EUR (od tega je bilo za humanitarno pomoč namenjenih 265 milijonov EUR, za nehumanitarno pomoč pa 175 milijonov EUR). Poleg tega so države članice EU zagotovile dodatnih 413 milijonov EUR.

2.1.        Sirija

Humanitarna pomoč

ZN so 7. junija 2013 izdali revidirane pozive Siriji in sosednjim državam, pri čemer so ocenili, da bo do konca leta pomoč potrebovalo 10 milijonov Sircev, tj. polovica prebivalstva Sirije, in na novo pozvali k sredstvom v višini 4,4 milijarde USD (3,3 milijarde EUR).

Ker je zaradi vedno težjega dostopa zagotavljanje humanitarne pomoči vse bolj oteženo, se vedno več Sircev zateka v sosednje države. Skratka, če bo dostop znotraj Sirije popolnoma onemogočen, bo treba humanitarno pomoč EU in mednarodno humanitarno pomoč nameniti ljudem, ki so zaradi tega razseljeni. V zvezi s tem EU preskuša nadomestne načine za zagotavljanje pomoči znotraj Sirije. Pričakuje se, da bo teh načinov več, ko bodo sosednje države vse bolj osredotočene na spodbujanje zagotavljanja humanitarne pomoči znotraj Sirije.  

Izvedeni ukrepi: · iz proračuna EU je bilo za humanitarno pomoč namenjenih 124 milijonov EUR, · v Siriji se s humanitarnim financiranjem EU podpirajo storitve nujne zdravstvene pomoči, zaščite, oskrbe s hrano in vodo, sanitacije, higienske storitve, storitve v zvezi z zagotavljanjem zavetja ter logistične storitve. Zunaj sirskih meja se s financiranjem zagotavlja, da begunci prejmejo življenjsko pomembno pomoč, na primer v obliki zdravstvenih storitev, hrane, zavetja, higienskih pripomočkov, storitev oskrbe z vodo in sanitacije ter zaščite, · humanitarno financiranje EU usmerjajo Rdeči križ in Rdeči polmesec, različne mednarodne nevladne organizacije ter humanitarne agencije ZN, vključno z UNHCR in organizacijami, katerih pooblastila se nanašajo predvsem na zagotavljanje zaščite in pomoči otrokom, kot sta na primer UNICEF in organizacija za pomoč otrokom Save the Children, · pomoč se je zagotovila tudi Turčiji in Jordaniji, in sicer z uporabo mehanizma EU za civilno zaščito, v okviru katerega so bila državam poslana reševalna vozila, odeje, grelniki in druge potrebščine v skupni vrednosti 1 milijona EUR, · evropsko središče za odzivanje v izrednih razmerah je v Jordanijo in Libanon odposlalo skupine strokovnjakov, da bi ocenili potrebe sirskih beguncev po pomoči. To je bilo izvedeno ob tesnem sodelovanju s strokovnjaki za humanitarno pomoč in lokalnimi organi. Načrtovani ukrepi: · povečanje humanitarne pomoči za 250 milijonov EUR, s čimer bi skupna pomoč za Sirijo in njene sosednje države do konca leta 2013 dosegla 515 milijonov EUR, · nadaljnje zagotavljanje pomoči ter strokovnega znanja in izkušenj prek mehanizma EU za civilno zaščito in evropskega središča za odzivanje v izrednih razmerah.

Gospodarska in razvojna pomoč

Sedanja pomoč iz proračuna EU je usmerjena predvsem v zagotavljanje podpore in krepitev zmogljivosti za zagovornike človekovih pravic in mlade aktiviste ter v zagotavljanje dostopa do nekaterih nehumanitarnih storitev, kot so izobraževanje, psihološka in socialna podpora ali podpora pri zagotovitvi pogojev preživetja. Komisija je v teh nehumanitarnih sektorjih opredelila nadaljnje ukrepe, ki bi jih bilo mogoče financirati. Ti ukrepi vključujejo poklicno usposabljanje, zdravstvene storitve, podporo za neodvisne in svobodne medije, ohranjanje kulturne dediščine, spodbujanje dialoga, pripravo na tranzicijo ter krepitev zmogljivosti sirskih organizacij civilne družbe. Poleg tega je komisija za pilotno delo skupaj z agencijami držav članic nedavno odobrila nova sredstva (10 milijonov EUR iz instrumenta za stabilnost) za severne regije Sirije.

V prihodnosti bo stopnja gospodarske in razvojne pomoči, ki bi jo bilo mogoče zagotoviti znotraj Sirije, neposredno odvisna od političnega in vojaškega razvoja konflikta. Čeprav je nujno potrebno utrditi in razširiti načine za zagotavljanje pomoči, da bi se civilnemu prebivalstvu čim prej zagotovilo še več pomoči, so lahko prizadevanja donatorjev zaradi sovražnosti med sprtima stranema znatno ovirana ali se lahko celo popolnoma prenehajo. V sedanjih okoliščinah so glavni izziv še vedno načini izvajanja, pri čemer je pozorno spremljanje prejemnikov pomoči ključnega pomena, saj bi bilo mogoče tako pomoč zlorabiti za poslabšanje konflikta.

Ocenjujejo se nove možnosti za usmerjanje več nehumanitarne gospodarske in razvojne pomoči, ki bi lahko izpolnila potrebe prebivalstva. V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012[1] se prek nedavno ustanovljenih lokalnih upravnih svetov na območjih severne Sirije, ki jih zaseda opozicija, proučujejo drugi načini za zagotavljanje podpore sirskemu prebivalstvu.  

Izvedeni ukrepi: · iz proračuna EU je bilo za gospodarsko in razvojno pomoč, vključno s primeri v nadaljevanju, namenjenih 53 milijonov EUR, · znotraj Sirije sta se začela dva projekta (v vrednosti 10 milijonov EUR), ki ju izvaja Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje ter sta načeloma namenjena palestinskim beguncem in zagotavljanju podpore sirskemu prebivalstvu. Cilj prvega projekta (v vrednosti 7,3 milijona EUR) je mladim zagotoviti spretnosti in znanja ter zagotoviti njihovo sodelovanje v lokalnih skupnostih, tako da se jim omogoči, da začnejo lokalne razvojne pobude, ki bi pomagale zmanjšati učinek krize. Drugi projekt (v vrednosti 2,7 milijona EUR) je namenjen zagotavljanju socialne pomoči najranljivejšim gospodinjstvom, prizadetih zaradi zvišanj cen hrane in drugih osnovnih storitev, ki so posledica krize, · sodelovanje z Unicefom (5,7 milijona EUR) za pomoč ranljivim in razseljenim otrokom pri dostopu do izobraževanja v Siriji, · izvajanje drugih projektov prek nevladnih organizacij, namenjenih krepitvi zmogljivosti akterjev sirske civilne družbe za izvajanje majhnih projektov znotraj Sirije. Komisija zagotavlja tudi podporo za človekove pravice (podpora zagovornikom človekovih pravic, spremljanje kršitev človekovih pravic) in medijski sektor. Načrtovani ukrepi: · povečanje podpore, ki se že zagotavlja za obravnavo vse večjih potreb znotraj Sirije, vključno s humanitarno pomočjo, in na vse potencialne načine, · nadaljnja podpora nevladnim organizacijam pri zagotavljanju osnovnih storitev, vključno z zdravstveno oskrbo in izobraževanjem, ter podpora za neodvisne medije, · nadaljnja podpora ZN pri zagotavljanju osnovnih storitev, vključno z zdravstveno oskrbo, izobraževanjem in ohranjanjem kulturne dediščine, · podpora opozicijskim akterjem pri učinkovitejšem usklajevanju pomoči za civilno prebivalstvo ter pomoč lokalnim svetom pri ponovni vzpostavitvi in ohranitvi nujnih osnovnih storitev, kot so na primer zdravstvene storitve, oskrba z električno energijo, komunalne storitve ali dostop do kmetijskih proizvodnih sredstev.

2.2.        Libanon

V nobeni drugi državi tveganja širjenja sirskega konflikta zunaj meja Sirije niso tako visoka kot v Libanonu. Libanonska meja je še naprej popolnoma prehodna za vse begunce, ki jih je zdaj že več kot 513 000. Država se sooča z veliko begunsko krizo, pri čemer begunci zdaj predstavljajo več kot 10 % libanonskega prebivalstva, do konca leta pa naj bi se ta delež povečal na 25 %. Od tega je 70 % beguncev žensk in otrok. Organi se sami niso sposobni spopasti s krizo, ki ima obsežne humanitarne, politične, varnostne in socialno-ekonomske posledice.     

Izvedeni ukrepi: · iz proračuna je bilo za (humanitarno in nehumanitarno) pomoč skupno namenjenih 113 milijonov EUR, · humanitarna pomoč je usmerjena v registracijo beguncev, zdravstvene dejavnosti (vključno z nujno zdravstveno oskrbo za ranjence), oskrbo s hrano, distribucijo nujnih potrebščin (šotori, žimnice, odeje, grelniki itd.), zagotavljanje zavetja, oskrbo z vodo in sanitacijo, pravno pomoč ter logistiko, · začeli so se izvajati različni projekti v podporo organizacij UNHCR, UNICEF, UNWRA, organizacij civilne družbe in libanonske vlade v vrednosti 45 milijonov EUR, ki so namenjeni obravnavi srednje- in dolgoročnih potreb sirskih beguncev, vključno s podporo za izobraževanje, obnovo in rehabilitacijo. Načrtovani ukrepi: · nadaljnje povečanje humanitarne pomoči v okviru dodatnih 250 milijonov EUR. Do konca julija bo izvedena tranša v višini 20 milijonov EUR, · začetek pobude v višini 40 milijonov EUR za nadaljnjo podporo dejavnostim na področjih izobraževanja, obnove in rehabilitacije ter za podporo prizadevanjem vlade za usklajevanje, · imenovanje vojaškega strokovnjaka EU za delegacijo EU, ki bo svetoval v zvezi z varnostnimi vprašanji in podprl libanonske oborožene sile, · preusmeritev programov (v višini do 75 milijonov EUR), ki se trenutno izvajajo na področjih izobraževanja, obnove, rehabilitacije in vzpostavitve pogojev preživetja, da bi se upoštevale posledice sirske krize.

Zaradi razmer obstaja velika nevarnost, da se bo že tako občutljivo politično in makroekonomsko stanje še poslabšalo. Januarja 2013 sta libanonska vlada in UNHCR ocenila, da skupni letni stroški sprejemanja beguncev znašajo več kot 700 milijonov USD. Čeprav je bil učinek sirske krize na celotno gospodarsko dejavnost raznolik, je jasno, da bo libanonski proračun pod velikim bremenom. V sedanjem predlogu proračuna za leto 2013 je predviden primanjkljaj v višini 3,5 milijarde USD.

Poleg tega je zaradi sedanje politične negotovosti in vse večje polarizacije ogrožena tudi libanonska uradna politika distanciranja. Sektaško nasilje na severu Libanona, hudi čezmejni spopadi in ponavljajoče se kršitve libanonske teritorialne celovitosti spravljajo državo v nevaren položaj.

EU je od začetka krize Libanonu namenila podporo v višini 113 milijonov EUR. Vendar je zaradi vedno slabših razmer potreben dodaten izreden odziv EU, ki zajema srednje- in dolgoročne ukrepe za stabilizacijo Libanona. Nujno je treba obvarovati državo pred nekaterimi lokalnimi in regionalnimi akterji, ki si prizadevajo razširiti sirski konflikt na libanonsko ozemlje. Reševanje konflikta mora biti osrednji cilj odziva EU. Prizadevanja za oblikovanje vlade in izvajanje konkretnih ukrepov, vključno z upravljanjem pritoka beguncev, je treba podpreti, da bi se preprečila nevarnost političnega vakuuma. Zaradi prestavljenih volitev in podaljšanja mandata parlamenta za 17 mesecev obstaja nevarnost, da bo prišel do izraza demokratični primanjkljaj Libanona in se bo razširila sektaška polarizacija.

V okviru celovitega svežnja pomoči, ki se izvaja, si je treba prizadevati tudi za krepitev zmogljivosti libanonskih organov za spopadanje s krizo, vključno s podporo socialne infrastrukture, ter za krepitev usklajevanja med ministrstvi in med donatorji. Hkrati bo treba okrepiti tudi humanitarno pomoč, da bi se obravnavale vse večje potrebe beguncev. Pomoč EU se preusmerja v izobraževanje, zdravstveno oskrbo in ranljive skupine, vključno s palestinskimi begunci iz Sirije. Pri tem je treba upoštevati tudi možnost izgradnje begunskih taborišč, ki so jo nedavno predlagali libanonski organi, in s tem povezana neizogibna varnostna tveganja. Pri obravnavi težav Libanona je pomembno proučiti vse možnosti, med drugim tudi vključitev mednarodnih finančnih institucij.

Celovit odziv EU mora vključevati tudi podporo za libanonske oborožene sile. Te so ključni steber libanonskega varnostnega aparata, vendar delujejo brez vladne/vojaške obrambne strategije. Libanonske oborožene sile so zelo spoštovane in se zaradi svoje medverske strukture štejejo za nepristranske ter nevtralne. Potrebna sta nadaljnji dialog in sodelovanje za krepitev zmogljivosti libanonskih oboroženih sil za nepristransko zagotavljanje varnosti v Libanonu.

2.3.        Jordanija

Kljub vedno težjim makroekonomskim razmeram je imela Jordanija pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore vse večjemu številu beguncev, ki poskušajo pobegniti pred grozodejstvi (do začetka junija je bilo pri UNHCR registriranih ali v postopku registracije več kot 472 000 beguncev).

Izvedeni ukrepi: · iz proračuna je bilo za (humanitarno in nehumanitarno) pomoč namenjenih 87 milijonov EUR, · humanitarna pomoč je usmerjena v zdravstvene dejavnosti (vključno z nujno zdravstveno oskrbo za vojne ranjence), oskrbo s hrano, distribucijo nujnih potrebščin (šotori, žimnice, odeje, grelniki itd.), zagotavljanje zavetja, oskrbo z vodo in sanitacijo, psihološko in socialno podporo ter zaščito, · začeli so se izvajati različni projekti v podporo organizacijam UNICEF in UNESCO v vrednosti 20,9 milijona EUR, ki so namenjeni zagotavljanju dostopa ranljivih Sircev, zlasti otrok, in gostiteljskih skupnosti do formalnega in neformalnega izobraževanja ter drugih storitev. Načrtovani ukrepi: · nadaljnje povečanje humanitarne pomoči v okviru dodatnih 250 milijonov EUR. Do konca julija bo izvedena tranša v višini 20 milijonov EUR, · povečanje podpore za gostiteljske skupnosti na severu Jordanije in zagotavljanje vodstva pri usklajevanju mednarodne pomoči za te skupnosti, · zagotavljanje gospodarske in razvojne pomoči v višini 25 milijonov EUR, pri čemer bo 20,4 milijona EUR namenjenih za proračunsko podporo jordanskim organom, da bodo lahko krili stroške zagotavljanja izobraževanja sirskim otrokom beguncem v jordanskih mestih, ki so še posebej prizadeta zaradi begunske krize, 4,6 milijona EUR pa za UNICEF; uporaba dodatne tranše v višini 25 milijonov EUR v drugi fazi.

Ocena stroškov vlade za leto 2013 je do zdaj temeljila na skupnem številu beguncev, tj. 660 000. Ocenjuje se, da bi skupni stroški zagotavljanja podpore takemu številu beguncev za vladni proračun in mednarodne organizacije znašali 1,4 milijarde USD.

Od leta 2011 so se gospodarski pogoji v Jordaniji zaradi regionalnih pretresov ter šibkejšega regionalnega in globalnega gospodarskega okolja poslabšali. Ocenjuje se, da so od začetka sirskega konflikta stroški gostovanja sirskih beguncev presegli 600 milijonov EUR (približno 3 % BDP). Jordanski organi so se zaradi nevarnosti znatnega zmanjšanja mednarodnih rezerv v prvi polovici leta 2012 z Mednarodnim denarnim skladom dogovorili o 36-mesečnem aranžmaju „stand-by“ v višini 2 milijardi USD.

EU je od začetka krize Jordaniji namenila podporo v skupni višini 87 milijonov EUR. Jasno je, da je potrebna nadaljnja podpora. Poleg nujno potrebne dodatne humanitarne pomoči iz proračuna EU, za katero se ocenjuje, da znaša med 50 in 75 milijoni EUR, bi bilo treba v okviru odziva EU na prošnjo Jordanije za pomoč zagotoviti predvsem sektorsko proračunsko podporo v obliki dodatne pomoči za obstoječe programe, zlasti na področju izobraževanja.

Poleg tega se Svet in Parlament močno spodbujata k sprejetju odločitve o predlogu Komisije za dodelitev makrofinančne pomoči Jordaniji v višini 180 milijonov EUR, kar bi hkrati prispevalo k ublažitvi jordanskih gospodarskih težav.

2.4.        Turčija

V 17 turških sprejemnih centrih je bilo od začetka krize sprejetih več kot 380 000 sirskih beguncev, veliko (po nekaterih ocenah 370 000) pa je tudi takih, ki so vstopili na turško ozemlje, ne da bi bili takoj registrirani v taboriščih, in zdaj prebivajo v različnih mestih v državi. UNHCR je ocenil, da bi se lahko število beguncev v Turčiji do konca leta 2013 povečalo na 1 milijon. Turčija je napovedala izgradnjo 5 novih taborišč, ki bi lahko skupaj sprejela dodatnih 60 000 beguncev, pri čemer bo eno od taborišč namenjeno Sircem (kristjanom). Turški organi imajo zgledne visokokakovostne sprejemne centre in zagotavljajo ustrezno humanitarno pomoč.

Turčija se je morala do zdaj spopadati z znatno finančno obremenitvijo v višini približno 600 milijonov EUR, in sicer brez večje podpore mednarodne skupnosti. EU se je zavezala, da bo zagotovila sveženj ukrepov v skupni vrednosti 27 milijonov EUR, namenjen predvsem podpori UNHCR ter lokalnim organizacijam in skupnostim pri oskrbi beguncev. Organi so se morali spopadati z vse večjimi pritiski na lokalno skupnost in napetostmi znotraj nje (med drugim glede dostopa do zdravstvenih in izobraževalnih storitev). Te napetosti se bodo morda povečale, ko bo začel veljati nov zakon o tujcih in mednarodni zaščiti, ki bi moral prej ali slej omogočiti beguncem, da iščejo zaposlitev na odprtem trgu. Poleg tega je turško prebivalstvo na splošno zaskrbljeno zaradi izpostavljenosti Turčije sirski krizi, še posebej po bombnem napadu v turškem mestu Reyhanli v severni provinci Hatay, v katerem je bilo ubitih več kot 50 ljudi. Nadaljnje prizadevanje Turčije za registracijo beguncev in dostop mednarodnih nevladnih organizacij bi lahko prispevala k temu, da bi Turčija prejela več sredstev.

2.5.        Irak

Irak je do začetka junija sprejel približno 158 000 beguncev, pri čemer jih je bila večina sprejetih na severu države (regija Kurdistan). Nujen odziv na humanitarne potrebe beguncev se trenutno omogoča s podporo iraškega ministrstva za preseljevanje in razseljevanje ob sodelovanju z UNHCR in drugimi agencijami ZN. Iraška meja v provinci Anba je večino časa zaprta, pri čemer jo lahko dnevno prečka omejeno število oseb. Od maja 2013 je zaprt tudi glavni mejni prehod med Sirijo in kurdsko regijo v Iraku.

Irak se spopada s hudo politično krizo. Sektaške napetosti so vedno večje, kar je razlog za zaskrbljenost v državi, v kateri politično življenje temelji na občutljivem ravnovesju med etničnimi skupinami in sektaši. Obstaja nevarnost, da bo iraški politični proces, ki se je začel po letu 2003, spodletel.

Učinki sirske krize, ki resno vplivajo na iraško politično življenje in varnost, dodatno prispevajo k poslabšanju notranjih razmer. Potrjene so bile povezave med Al Kaido v Iraku, ki je odgovorna za večino terorističnih napadov, in radikalnimi elementi v Siriji, zlasti skupino Jabhat al-Nusra.

Po drugi strani bi lahko imelo poslabšanje krize v Iraku, tj. v državi, v kateri se je razkol med šiiti in suniti ponovno poglobil, zelo velike regionalne posledice. Zato bi morala EU okrepiti svoje stike z iraškimi organi in predstavniki vseh političnih strank ter podpreti vsako lokalno pobudo, ki bi lahko prispevala k večji stabilnosti.

3.           SKLEPNE UGOTOVITVE

Razmere v Siriji so s humanitarnega vidika najhujše razmere, s katerimi se svet danes sooča. EU ima humanitarno in moralno dolžnost pomagati ljudem v stiski. Zato sta se Komisija in visoka predstavnica zavezali, da bosta pripravili znaten sveženj pomoči. Komisija bo iz letošnjega proračuna namenila dodatnih 400 milijonov EUR za humanitarne, gospodarske in razvojne potrebe v Siriji in sosednji regiji, zlasti v Jordaniji in Libanonu, s čimer se bo dosedanji skupni prispevek EU povečal na več kot 1,25 milijarde EUR.

Vendar tako hude krize in človeškega trpljenja v Siriji in sosednjih državah ni mogoče odpraviti z več denarja. Zato je ključnega pomena, da se hitro najde trajna politična rešitev, ki bo zagotovila prenehanje nasilja in omogočila oblikovanje prehodne vlade, v kateri bi bile zastopane vse strani. To je mogoče doseči le z dialogom. Zagotavljati pomoč pri iskanju take politične rešitve je osrednji cilj ukrepov EU, na katerem temelji celovit pristop iz tega skupnega sporočila.

Politična in finančna podpora EU je takojšnja in dolgoročna. V tem sporočilu je poudarjena odločnost EU, da podpre tiste, ki si prizadevajo za mir in demokracijo v regiji, ter ublaži trpljenje in bedo, ki sta posledica konflikta. EU je v dobrem položaju, da odločilno prispeva, in sicer tako, da združi instrumente in politike, ki so ji na voljo. Glede na vse večjo regionalno nestabilnost in humanitarne potrebe to sporočilo hkrati pomeni poziv drugim donatorjem, naj okrepijo svoja prizadevanja za odziv na krizo. 

Priloga 1

Skupno financiranje EU kot odziv na sirsko krizo (z dne 11. 6. 2013) ||

Oblika pomoči || Že zagotovljena pomoč || Skupaj || Dodatna pomoč || SKUPAJ

Sirija || Jordanija || Libanon || Turčija || Irak || Regionalna pomoč

Humanitarna pomoč EU || 124 || 63 || 66 || 6 || 6 || 0 || 265 || 400 || 840

Nehumanitarna pomoč EU (gospodarska, razvojna in stabilizacijska pomoč) || 53 || 24 || 48 || 22 || 7 || 21 || 175

Proračun EU SKUPAJ || 178 || 87 || 113 || 27 || 14 || 21 || 440 || 400 || 840

Odstotek || 40 % || 20 % || 26 % || 6 % || 3 % || 5 % ||

Prispevek držav članic EU (humanitarna pomoč) || || || || || || || 413 || || 413

EU SKUPAJ (proračun EU + države članice) || || || || || || || 853 || 400 || 1 253

Priloga 2

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1         Naslov predloga/pobude

Skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko: „Na poti k celovitemu pristopu EU k sirski krizi“

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[2]

Zunanji odnosi

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[3].

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Evropa v svetu: uveljavljanje politične vloge EU na svetovnem prizorišču

1.4.2.     Posebni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB:

19.08 Evropska sosedska politika in odnosi z Rusijo

23.02 Humanitarna pomoč

Posebni cilji, ki se nanašajo na dejavnost v strukturi ABM – 19.08

1. Ustvarjanje razmer za tesno sodelovanje med EU in njenimi sosednjimi državami ter za regionalno in večstransko povezovanje.

2. Podpora sosednjim državam EU pri gospodarskih in sektorskih reformah ter spodbujanje nadaljnjega povezovanja z EU in med sosednjimi državami.

3. Spodbujanje demokracije, človekovih pravic in pravne države ter pomoč pri reševanju sporov v sosedstvu EU.

Posebni cilji, ki se nanašajo na dejavnost v strukturi ABM – 23.02

1. Zagotavljanje hitre in učinkovite zdravstvene in humanitarne pomoči EU na podlagi potreb ljudi, ki se soočajo z neposrednimi posledicami naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, ter zagotavljanje pomoči žrtvam dolgotrajnih kriz.

1.5.        Trajanje ukrepa in finančni vpliv

x Časovno omejen predlog/pobuda

– x   trajanje predloga/pobude od leta 2013,

– x   finančni vpliv v letu 2013.

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.        Načrtovani načini upravljanja proračuna za leto 2013[4]

x Centralizirano neposredno upravljanje s strani Komisije.

x Centralizirano posredno upravljanje s prenosom izvršilnih nalog na:

– x   izvajalske agencije,

– ¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[5],

– x   nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– x   osebe, ki se jim zaupa izvedba specifičnih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

x Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

x Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Uporabljajo se pravila o spremljanju in poročanju, kot so določena z zadevno pravno podlago.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

1) Pomanjkanje politične in upravne stabilnosti v partnerskih državah lahko privede do težav pri načrtovanju programov, zamud pri dodelitvi sredstev in poslabšanja učinkovitosti.

2) Pomanjkljivo razširjanje informacij lahko ovira reševanje težav, povezanih z upravljanjem pomoči.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Načrtovani načini nadzora so v skladu z notranjimi nadzornimi standardi Komisije, kot so določeni v načrtih upravljanja zadevnih služb.

Na področju humanitarne pomoči je vzpostavljen učinkovit sistem nadzora, ki temelji na uporabi zunanjih strokovnjakov, ki izvajajo predhodne ocene projektov, spremljanje in vrednotenja. Za humanitarne projekte se uporablja zunanja revizija.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe

Zaščita finančnih interesov Evropske unije ter boj proti goljufijam in nepravilnostim sta sestavni del zadevne pravne podlage. Za upravno spremljanje pogodb in plačil bo odgovoren zadevni odredbodajalec, medtem ko je za humanitarno pomoč odgovoren sedež, ki mu  pomagajo področni strokovnjaki generalnega direktorata za humanitarno pomoč (GD ECHO). Posebna pozornost se bo namenila vrsti odhodkov (upravičenost odhodkov), spoštovanju proračunov (dejanski odhodki) ter preverjanju dopolnilnih informacij in zadevne dokumentacije (dokazi o odhodkih).

3.           OCENJENI FINANČNI VPLIV PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [Poimenovanje………………………...……….] || dif./nedif. ([6]) || držav Efte[7] || držav kandidatk[8] || tretjih držav || v smislu člena 21(2)(b) finančne uredbe

23.02.01 || HUMA – Humanitarna pomoč || dif. || NE || NE || NE || NE

19.08.01 || ENPI – Finančno sodelovanje s sredozemskimi državami || dif. || NE || NE || NE || NE

19.04.01 || EIDHR – Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice || dif. || NE || NE || NE || NE

3.2.      Ocenjeni vpliv na odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Povzetek

|| || Ocenjeni vpliv na odhodke

Razdelek večletnega finančnega okvira || || || Razdelek 4 – Zunanji odnosi

|| || || 2013 || || 2014

Odobritve za poslovanje || || || ||

|| || || || ||

23.02.01 – Humanitarna pomoč || obveznosti || (1) || 250 000 || || –

|| plačila || (2) || 140 000 || || 110 000

|| || || || ||

|| || || || ||

19.08.01 – ENPI – Finančno sodelovanje s sredozemskimi državami || obveznosti || (3) || 145 000 || || –

|| plačila || (4) || 75 400 || || 69 600

|| || || || ||

19.04.01 – EIDHR – Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice || obveznosti || (5) || 5 000 || || –

|| plačila || (6) || 2 600 || || 2 400

|| || || || ||

|| || || || ||

Odobritve za poslovanje skupaj || obveznosti || (1 + 3 + 5) || 400 000 || || –

|| plačila || (2 + 4 + 6) || 218 000 || || 182 000

|| || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov || || – || || –

|| || || || ||

Odobritve skupaj || obveznosti || (1 + 3 + 5) || 400 000 || || –

|| plačila || (2 + 4 + 6) || 218 000 || || 182 000

3.2.1. Ocenjeni vpliv na odobritve za upravne zadeve

3.2.1.1.  Povzetek

– X  Predlog/pobuda ne zahteva uporabe odobritev za upravne zadeve.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– X  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ¨ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– X  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Dodatna sredstva za dejavnosti iz te ocene se bodo v celoti financirala s prerazporeditvijo in spremembo sredstev iz instrumentov za zunanje odnose, ki so del razdelka 4 večletnega finančnega okvira, kar bo koristilo zlasti instrumentoma HUMA in ENPI v letu 2013.

Dodatnih 400 milijonov EUR bo namenjenih iz različnih instrumentov za zunanje odnose v okviru razdelka 4, kot je prikazano v spodnji tabeli.

– ¨  Za predlog/pobudo je treba uporabiti instrument prilagodljivosti[9].

3.2.4.     Prispevki tretjih strani

– X V predlogu/pobudi ni predvideno sofinanciranje tretjih strani.

– ¨ V predlogu/pobudi je predvideno sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

3.3.        Ocenjeni vpliv na prihodke

– X  Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima naslednji finančni vpliv:

– ¨  na lastna sredstva,

– ¨  na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[10]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje vpliva (glej točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

[…]

Navedite metodo za izračun vpliva na prihodke.

[…]

[1]               Evropski svet v svojih sklepih poziva Svet za zunanje zadeve, „naj preuči vse možnosti za podporo in pomoč opoziciji ter omogoči večjo podporo za zaščito civilistov“.

[2]               ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[3]               Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[4]               Podrobnosti o načinih upravljanja in sklicevanja na finančno uredbo so na voljo na spletni strani BudgWeb na naslovu: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[5]               Kot je navedeno v členu 185 finančne uredbe.

[6]               Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[7]               EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[8]               Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[9]               Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[10]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.