OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Kot je predvideno v členu 214(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ta predlog določa okvir za evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč, ki naj bi omogočil skupni prispevek evropskih prostovoljcev na področju operacij humanitarne pomoči. Njegov cilj je izraziti humanitarne vrednote Unije in solidarnost z ljudmi v stiski s spodbujanjem učinkovite in prepoznavne evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč, ki prispeva h krepitvi zmožnosti Unije, da se odziva na humanitarne krize, ter krepitvi zmožnosti in odpornosti skupnosti v tretjih državah, ki so ranljive ali so jih prizadele nesreče.

Unija mora zagotoviti ustrezno humanitarno pomoč ob soočenju s povečanim številom in obsegom humanitarnih kriz, ki vključujejo tako naravne nesreče kot tudi krize, ki jih povzroči človek. Dobro pripravljeni prostovoljci lahko prispevajo k zmožnosti Unije, da zadosti tem dodatnim humanitarnim potrebam.

Tudi izboljšanje mobilizacije prostovoljcev med evropskimi državljani lahko okrepi pozitivno podobo Unije v svetu in spodbudi interes za vseevropske projekte v podporo dejavnostim humanitarne pomoči. Medtem ko se prostovoljstvo z zvezi z mnogimi dejavnostmi vse bolj uveljavlja, še vedno obstaja pomemben potencial za nadaljnji razvoj solidarnosti državljanov Unije z ljudmi v tretjih državah, žrtvami kriz, ki jih povzroči človek, ali naravnih nesreč. Evropski državljani so mnenja, da je humanitarna pomoč sektor, kjer ima prostovoljstvo največji učinek, zato močno podpirajo ustanovitev evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč. Tudi velika večina evropskih državljanov je izrazila precejšnjo podporo dejavnostim Unije pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Vendar pa je treba nadalje spodbujati komuniciranje z državljani Unije, da bi se dvignila raven ozaveščenosti o humanitarni pomoči Unije in njeni prepoznavnosti[1].

Predlog temelji na sporočilu iz leta 2010 z naslovom Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč[2]. To sporočilo predstavlja vodilna načela, vrzeli in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za pozitiven prispevek k humanitarni pomoči Unije. Z namenom preizkušanja nekaterih od možnih značilnosti programa se je začela izvajati vrsta pilotnih projektov, izkušnje, ki so bile tako pridobljene, pa so bile upoštevane v tem predlogu.

Svet[3] in Evropski parlament[4] sta izrazila močno podporo pobudi, pri čemer sta ponovno poudarila ključno vlogo Unije pri spodbujanju prostovoljstva in določitvi nekaterih izmed ključnih elementov enote.

Predlog bi prispeval k ciljem zunanje politike Unije in zlasti k ciljem humanitarne pomoči Unije za ohranjanje življenj, preprečevanje in blaženje človeškega trpljenja ter ohranjanje človeškega dostojanstva. Okrepil bi koristi za skupnosti gostiteljice v tretjih državah in učinek, ki ga imajo dejavnosti prostovoljcev na same prostovoljce. Poleg tega so izkušnje, ki jih bodo prostovoljci pridobili z usposabljanjem in priložnostnim učenjem, velika naložba v človeški kapital, ki bo izboljšala njihovo zaposljivost v svetovnem gospodarstvu in tako prispevala k ciljem strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

Posebna pozornost je bila namenjena zagotovitvi tesnega usklajevanja ukrepov prostovoljske enote za humanitarno pomoč, politike Unije na področju humanitarne pomoči in ukrepov v okviru zunanjih politik EU, zlasti na področju razvojnega sodelovanja. Prostovoljska enota za humanitarno pomoč bi morala ob osredotočenosti na cilje Unije na področju humanitarne pomoči prispevati tudi k mnogim drugim notranjim politikam Unije, na primer na področju učenja, mladine in aktivnega državljanstva.

Prostovoljska enota za humanitarno pomoč bo zapolnila vrzeli, ki jih obstoječi evropski programi, kot je Evropska prostovoljska služba, ne pokrivajo. Dejansko dejavnosti Evropske prostovoljske službe potekajo predvsem na območju Evrope, pri čemer se osredotočajo na spodbujanje mladih do 30. leta starosti, da bi se okrepila socialna kohezija in medsebojno razumevanje znotraj Unije, ter niso zasnovane na humanitarnih načelih. Cilji prostovoljske enote za humanitarno pomoč, njeno področje delovanja in dejavnosti ustrezajo specifičnim potrebam humanitarnih dejavnosti in operacij.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Od prve predložitve predloga za prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč v osnutku ustavne pogodbe EU so bili opravljeni dva zunanja pregleda v letih 2006 in 2010 ter vrsta posvetovanj z širokim izborom zainteresiranih strani, da bi se ocenil sedanji položaj prostovoljstva na področju humanitarne pomoči, izpostavili obstoječe vrzeli in izzivi ter določili cilji in prednostna področja ukrepanja.

Z zainteresiranimi stranmi, vključno z glavnimi organizacijami za humanitarno pomoč (nevladnimi organizacijami, Rdečim križem in Rdečim polmescem, agencijami Združenih narodov), osrednjimi prostovoljskimi organizacijami, posameznimi prostovoljci, predstavniki držav članic in drugimi relevantnimi akterji so bila opravljena posebna posvetovanja na dveh temu namenjenih konferencah[5] in v okviru javnega spletnega posvetovanja. Poleg tega so države članice v okviru Delovne skupine Sveta za humanitarno pomoč in pomoč v hrani[6] obravnavale različna vprašanja v povezavi s prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč. Posvetovanja so vključevala tudi javni spletni forum o primernem poimenovanju enote. Temeljita analiza je privedla do odločitve, da je primerno poimenovanje za pobudo „EU Aid Volunteers“. To poimenovanje se bo v nadaljnjem besedilu uporabljalo za poimenovanje pobude in posameznih prostovoljcev, ki bodo napoteni na humanitarne operacije.

Pripravljeno je bilo poročilo o oceni učinka, da se pregledajo možnosti politike in njihovi morebitni učinki. Ta postopek je spremljala usmerjevalna skupina za oceno učinka, v katero so bile vključene ustrezne službe Komisije[7], opiral pa se je tudi na izid zunanje pripravljalne študije. Upoštevale so se pridobljene izkušnje in sklepne ugotovitve z dveh seminarjev[8], ki so ju organizirali koordinatorji pilotnih projektov.

Vse pripombe zainteresiranih strani so se v celoti upoštevale in se odražajo v poročilu o oceni učinka.

Ocena učinka

Glavni ugotovljeni problemi so:

(1) pomanjkanje strukturiranega pristopa EU k prostovoljstvu;

(2) šibka prepoznavnost humanitarnih ukrepov EU in solidarnost EU z ljudmi v stiski;

(3) pomanjkanje doslednega mehanizma za določitev in izbor po državah članicah;

(4) nezadostna razpoložljivost usposobljenih prostovoljcev za humanitarno pomoč;

(5) pomanjkljivosti glede zmožnosti hitrega odzivanja na področju humanitarne pomoči;

(6) šibke zmožnosti organizacij gostiteljic.

V oceni učinka so bile pregledane mnoge možnosti politike, ki so rezultat kombinacij različnih modulov in načinov upravljanja:

možnost 1, ki vključuje: (1) razvoj standardov za določitev, izbor in usposabljanje prostovoljcev in (2) razvoj mehanizmov certificiranja za organizacije pošiljateljice;

možnost 2, ki vključuje modula možnosti 1 in (3) podporo usposabljanju za prostovoljce EU na področju humanitarne pomoči, (4) vzpostavitev registra EU za usposobljene prostovoljce, (5) razvoj standardov in mehanizma certificiranja za upravljanje prostovoljnega dela v organizacijah gostiteljicah;

možnost 3, ki vključuje vse module možnosti politike 2 in (6) podporo za napotitev prostovoljcev EU, (7) krepitev zmožnosti organizacij gostiteljic v tretjih državah, (8) vzpostavitev mreže EU za humanitarne prostovoljce. Ta možnost bi se izvajala v partnerstvu z organizacijami za humanitarno pomoč, ki naj bi prostovoljce določile, izbrale in napotile;

možnost 4 vključuje vse module možnosti politike 3, ki jih izvaja Evropska komisija v okviru neposrednega upravljanja.

Na osnovi te ocene o morebitnih gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkih je bila možnost 3 priporočena kot najbolj uspešna in učinkovita možnost za obravnavo ugotovljenih problemov.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ta predlog določa postopke in pravila za delovanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, kakor je predvideno v členu 214(5) Pogodbe. Sledi načelu omogočanja in je omejen na bistvene elemente, ki so nujni za izvajanje uredbe, vključujejo pa podrobnejšo opredelitev njenih splošnih in operativnih ciljev, načel in ukrepov, ki jo sestavljajo, določb o finančni pomoči ter splošnih določb za njeno izvajanje.

Predlog uveljavlja načelo humanitarne pomoči (člen 4) in opredelitev humanitarne pomoči iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči[9]. Poleg odziva na krizo obravnava tudi na preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnovitvene operacije ter dejavnosti humanitarne pomoči, katerih cilj je povečati zmožnosti skupnosti in okrepiti njihovo odpornost proti krizam.

Glavni elementi predloga se nanašajo na različne ukrepe prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki jih je mogoče podpreti s finančno pomočjo, izvajajo pa jih različni upravičenci na podlagi letnega delovnega programa Komisije (člen 21). V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003[10] namerava Komisija za upravljanje programa pooblastiti izvajalsko agencijo.

Predlog podrobneje opredeljuje naslednje vrste ukrepov:

– Standardi glede kandidatov in prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers (člen 9)

Komisija bo razvila standarde, s katerimi bodo določeni okvir politike in minimalne zahteve za zagotovitev uspešnosti, učinkovitosti in doslednosti novačenja kandidatov za prostovoljce in njihovih priprav ter napotitev in upravljanja prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, kar so glavni ukrepi te pobude. S temi standardi bo zagotovljena dolžnost skrbnega ravnanja, zlasti pa bodo z njimi določeni odgovornosti organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, minimalne zahteve za kritje dnevnic, nastanitve in drugih relevantnih stroškov, zavarovalno kritje ter drugi ustrezni elementi.

– Certificiranje (člen 10)

Organizacije pošiljateljice, ki bi želele izbrati, pripraviti in napotiti prostovoljce v okviru pobude EU Aid Volunteers, bodo morale imeti certifikat za skladnost z navedenimi standardi. Izpolnjevati bodo morale različne zahteve za upravičenost in se ravnati po diferenciranem postopku certificiranja (ki bo opredeljen v izvedbenih aktih), pri čemer se bodo upoštevali njihova narava in zmožnosti (npr. javni organi držav članic, nevladne organizacije). Tudi akterji civilne zaščite in razvojnega sodelovanja, ki delujejo na področju humanitarne pomoči, štejejo za upravičene. Za upravičene organizacije gostiteljice bo vzpostavljen diferenciran mehanizem certificiranja. Čeprav zasebna podjetja ne štejejo za upravičena kot organizacije pošiljateljice ali gostiteljice, jih je mogoče pritegniti k projektom in lahko sofinancirajo del stroškov prostovoljnega dela, da se spodbudi prostovoljstvo podjetij, h kateremu poziva sporočilo z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14[11].

– Določitev in izbor kandidatov za prostovoljce (člen 11)

Prostovoljcem v okviru pobude EU Aid Volunteers se lahko pridružijo državljani Unije in državljani, ki dolgoročno zakonito prebivajo v EU. V skladu s sporazumi iz člena 23(1) lahko vlogo za pridružitev prostovoljcem v okviru pobude EU Aid Volunteers vložijo državljani iz držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk ter iz partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike.

Na podlagi letnega delovnega programa bo Komisija objavila razpise za zbiranje predlogov certificiranih organizacij pošiljateljic o določitvi in izboru kandidatov za prostovoljce. Organizacije pošiljateljice, ki so jim bila oddana javna naročila v okviru razpisov, bodo po predhodni oceni potreb v tretjih državah, ki jo bodo opravile organizacije pošiljateljice, organizacije gostiteljice ali drugi relevantni akterji, določile in izbrale kandidate za prostovoljce, ki se bodo udeležili usposabljanja.

– Usposabljanje in priprave pred napotitvijo (člen 12)

Izbrani kandidati za prostovoljce bodo opravili prilagojeno usposabljanje, pri čemer se bodo upoštevale njihove predhodne izkušnje. Program usposabljanja bo organizirala Komisija, izvajale pa ga bodo organizacije s specifičnim strokovnim znanjem za usposabljanje. Poleg tega bodo kandidati za prostovoljce, v okviru usposabljanja in glede na njihove potrebe po usposabljanju, lahko pridobili praktične izkušnje z vajeništvom ali drugimi oblikami kratkotrajnih priprav pred napotitvijo, ki jih bodo zagotovile certificirane organizacije pošiljateljice.

– Register prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers (člen 13)

Pri kandidatih za prostovoljce bi bilo treba oceniti pripravljenost na napotitev v tretje države. Če kandidati za prostovoljce uspešno prestanejo ocenjevanje, bi jih bilo treba vključiti v register prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, upravičenih do napotitve, ki ga bo upravljala Komisija. V register bodo vključeni tudi prostovoljci, ki so že bili napoteni, če se bodo pripravljeni uvrstiti v izbor za prihodnjo napotitev.

– Napotitev prostovoljcev v okviru EU Aid Volunteers v tretje države (člen 14)

Na podlagi letnega delovnega programa bo Komisija objavila razpise za zbiranje predlogov certificiranih organizacij pošiljateljic za napotitev prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers. Organizacije pošiljateljice, ki so jim bila oddana javna naročila po odzivu na te razpise, lahko izberejo prostovoljce iz registra in jih napotijo v organizacije gostiteljice. Komisija lahko napoti prostovoljce iz registra tudi v področne urade Komisije za humanitarno pomoč ali v okviru operacij odzivanja v tretje države prek Središča za odzivanje v izrednih razmerah[12], ki koordinira odziv Unije na nesreče. Posebni pogoji za napotitev bodo opredeljeni v pogodbi med organizacijo pošiljateljico in prostovoljcem.

– Krepitev zmožnosti organizacij gostiteljic (člen 15)

V okviru tega delovanja lahko Komisija podpre ukrepe za krepitev zmožnosti organizacij gostiteljic, da se zagotovi uspešno upravljanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers in trajnostni učinek njihovega dela, vključno s spodbujanjem prostovoljstva med lokalnim prebivalstvom.

– Mreža prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers (člen 16)

Ta ukrep predvideva vzpostavitev mreže prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki jo bo upravljala Komisija. Mrežo bodo sestavljali prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers, z mrežo pa bo poenostavljen vzajemni stik med njimi. Prek mreže se bodo izvajale posebne dejavnosti, zlasti izmenjava znanja in širjenje informacij o prostovoljcih v okviru pobude EU Aid Volunteers. V okviru mreže bodo podporo prejemale tudi dejavnosti, kot so seminarji, delavnice in dejavnosti nekdanjih prostovoljcev.

– Komuniciranje, ozaveščanje in prepoznavnost (člen 17)

Ta ukrep bo podprl ukrepe javnega obveščanja, komuniciranja in ozaveščanja z namenom spodbujanja prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers in podpiranja prostovoljstva na področju humanitarne pomoči. Komisija bo razvila akcijski načrt za obveščanje in komuniciranje, ki ga bodo izvajali vsi upravičenci, zlasti organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice.

Komisija je pooblaščena, da sprejme oblike nekaterih ukrepov na podlagi delegiranih aktov (kot je predvideno v členu 25) o standardih in spremembi kazalnikov za operativne cilje; ali na podlagi izvedbenih aktov (člen 24), ki zajemajo mehanizem certificiranja in oblike programa usposabljanja).

Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 214(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti

Ker je s specifično pravno podlago iz Pogodbe določeno, da bo Unija ustanovila enoto prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, načelo subsidiarnosti ne velja.

Načelo sorazmernosti

Predlog obravnava ugotovljene vrzeli v obstoječih programih prostovoljstva in ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev ciljev predloga.

Upravna obremenitev Unije je omejena in zagotavlja pogoje, ki so potrebni za napotitev prostovoljcev na operacije humanitarne pomoči, kar vključuje razvoj standardov, mehanizme certificiranja, program usposabljanja in register za usposobljene prostovoljce. Glavni ukrepi v zvezi s prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki se nanašajo na določitev, izbor, priprave in napotitev prostovoljcev, bodo decentralizirani, izvajale pa jih bodo organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice. Komisija poleg tega namerava za upravljanje programa pooblastiti izvajalsko agencijo.

Izbira instrumenta

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Sporočilo Komisije o proračunu za strategijo Evropa 2020[13] predvideva odobritve proračunskih sredstev za ustanovitev evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (EU Aid Volunteers) v višini 239,1 milijona EUR v tekočih cenah.

2012/0245 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč

EU Aid Volunteers

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 214(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Solidarnost je temeljna vrednota Unije, obstaja pa možnost za nadaljnji razvoj izražanja solidarnosti državljanov Unije s prebivalci tretjih državah, ki so ranljivi zaradi kriz, ki jih je povzročil človek, ali naravnih nesreč, ali pa so jih te prizadele.

(2)       Prostovoljstvo je konkreten in očiten izraz solidarnosti, ki posameznikom omogoča, da svoje znanje, spretnosti in čas namenijo delu s soljudmi, ne da bi bila njihova glavna skrb dobiček.

(3)       Vizija Unije o humanitarni pomoči, vključno s skupnim ciljem, načeli in dobro prakso ter skupnim okvirom za zagotavljanje humanitarne pomoči Unije je opredeljena v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči[14]. Evropsko soglasje poudarja odločno zavezanost Unije k spoštovanju in spodbujanju osnovnih humanitarnih načel, tj. človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči bi moralo biti vodilo ukrepom evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (v nadaljnjem besedilu: prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers).

(4)       Humanitarna pomoč Unije se zagotovi v razmerah, v katerih se uporabljajo drugi instrumenti, povezani z razvojnim sodelovanjem, kriznim upravljanjem in civilno zaščito. Delo prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers bi moralo biti skladno z relevantnimi politikami in instrumenti ter se dopolnjevati z njimi, da bi bila uporaba teh instrumentov čim bolj učinkovita, hkrati pa bi moralo sistematično spodbujati humanitarna načela in dolgoročne razvojne cilje. Prizadevati bi si bilo treba za sinergije ukrepov prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, s Središčem za odzivanje v izrednih razmerah, ustanovljenim s Sklepom XX/XXXX[15], ter z Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacijami Evropske unije, da bi bilo mogoče koordinirati odziv Unije na humanitarne krize v tretjih državah.

(5)       Število, obseg in zapletenost humanitarnih kriz po svetu so se z leti močno povečali, kar je privedlo do vse večje potrebe po humanitarnih akterjih, ki bi zagotovili uspešen, učinkovit in skladen odziv ter podprli lokalne skupnosti tretjih držav, da bi te postale manj ranljive in bi se okrepila njihova odpornost proti nesrečam.

(6)       Prostovoljci lahko okrepijo operacije humanitarne pomoči in prispevajo k profesionalizaciji zagotavljanja humanitarne pomoči, če so ustrezno izbrani, usposobljeni in pripravljeni na napotitev, s čimer je zagotovljeno, da imajo potrebne spretnosti in so usposobljeni, da lahko pomagajo ljudem v stiski na najbolj učinkovit način.

(7)       Programi prostovoljstva obstajajo v Evropi in po svetu ter se osredotočajo na napotitev v tretje države. Ti programi so pogosto nacionalni programi, katerih glavni ali izključni poudarek so razvojni projekti. Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers bi se morali torej izogniti podvajanju prizadevanj in ustvariti dodano vrednost, tako da bi prostovoljcem zagotovili možnosti za skupni prispevek k operacijam humanitarne pomoči, s čemer bi krepili aktivno državljanstvo Evropske unije in spodbujali nadnacionalno sodelovanje izvajalskih organizacij, ki so udeležene pri ukrepih enote.

(8)       V trenutnih razmerah na področju humanitarnega prostovoljstva obstajajo vrzeli, ki jih prostovoljci v okviru pobude EU AID Volunteers lahko zapolnijo s prostovoljci z ustreznimi profili, ki so ob pravem času napoteni v pravi kraj. To bi bilo mogoče doseči zlasti z zagotavljanjem evropskih standardov o določitvi in izboru humanitarnih prostovoljcev, skupaj dogovorjenimi merili za usposabljanje in priprave humanitarnih prostovoljcev na napotitev, izboljšanimi registri potencialnih prostovoljcev, določenih na podlagi potreb na terenu, in z možnostmi za prostovoljce, da prispevajo k humanitarnim operacijam, ne samo z napotitvijo, ampak tudi s podporo iz zaledja in spletnimi prostovoljskimi dejavnostmi[16].

(9)       Varstvo in varnost prostovoljcev bi morala ostati najpomembnejša.

(10)     Unija izvaja svoje operacije humanitarne pomoči v partnerstvu z izvajalskimi organizacijami. Te organizacije bi morale imeti pomembno vlogo pri izvajanju pobude EU Aid Volunteers, da bi se zagotovila odgovornost akterjev na terenu zanjo in čim bolj povečala potencialna udeležba pri ukrepih prostovoljske enote. Unija bi morala izvajalskim organizacijam zaupati naloge, zlasti v zvezi z določitvijo, izborom, pripravami in napotitvijo prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v skladu s standardi, ki jih je določila Komisija. Poleg tega bi morala imeti Komisija po potrebi možnost izbire med prostovoljci, ki so bili uspešno usposobljeni in pripravljeni na napotitev.

(11)     Zasebna podjetja imajo lahko pomembno vlogo na področju humanitarnih operacij Unije in lahko prispevajo k tem operacijam, zlasti s prostovoljstvom med zaposlenimi[17].

(12)     Prostovoljstvo na področju humanitarne pomoči bi lahko pripomoglo k temu, da bi mladi ljudje ostali aktivni, prispevalo bi k njihovemu osebnostnemu razvoju in medkulturni ozaveščenosti ter izboljšalo njihovo usposobljenost in zaposljivost v svetovnem gospodarstvu. Tako bi prispevalo k pobudi Priložnosti za mlade[18] in izboru drugih ključnih ciljev Unije, kot so socialna vključenost, zaposlovanje, aktivno državljanstvo, izobraževanje in razvoj spretnosti[19].

(13)     Načela Unije v zvezi z enakimi možnostmi in nediskriminacijo nakazujejo, da bi bilo treba državljanom Unije in osebam, ki imajo status rezidenta za daljši čas v Uniji, ne glede na njihov poklic ali starost omogočiti, da sodelujejo kot aktivni državljani. Upoštevajoč specifične izzive s področja humanitarnosti, bi morali biti prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers starejši od 18 let.

(14)     Jasen pravni status je ključen predpogoj za udeležbo prostovoljcev pri napotitvi v države zunaj Unije. S pogodbo bi se morali določiti pogoji za napotitev prostovoljcev, vključno s standardi za zaščito in varnost prostovoljcev, odgovornostmi organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, zavarovalnim kritjem ter kritjem dnevnic, nastanitve in drugih relevantnih stroškov. Za upravičenost prostovoljcev do napotitve v tretje države bi morali biti izpolnjeni ustrezni pogoji glede varstva in varnosti.

(15)     Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers bi morali podpirati lokalne organizacije za humanitarno pomoč v tretjih državah. Dejavnosti te enote bi morale povečati zmožnost organizacij gostiteljic za soočanje s humanitarnimi krizami in strokovno upravljanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, kar bi pripomoglo k učinkoviti uporabi spretnosti in usposobljenosti teh prostovoljcev, ter da bi zagotovile trajnosten učinek prispevkov prostovoljcev na lokalne skupnosti, s čimer bi pomagale ljudem, ki so v stiski zaradi humanitarnih kriz in so končni upravičenci humanitarne pomoči Unije.

(16)     Finančne določbe te uredbe bi se morale uporabljati od 1. januarja 2014, saj so vezane na večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. Dodelitev finančne pomoči bi se morala izvesti v skladu z Uredbo št. xxx/2012[20], ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zaradi specifične narave delovanja prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers je primerno, da se določi, da je mogoče finančno pomoč dodeljevati fizičnim osebam, pravnim osebam javnega prava in pravnim osebam zasebnega prava. Pomembno je tudi, da se zagotovi spoštovanje pravil iz navedene uredbe, zlasti glede načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

(17)     Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklusu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter potrebne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[21] in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[22], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[23].

(18)     Udeležba tretjih držav, zlasti držav pristopnic, držav kandidatk, držav Efte in partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike, bi morala biti možna na podlagi konvencij o sodelovanju.

(19)     Da bi se zagotovili stalni dotok povratnih informacije in izboljšave, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov glede določb, ki se nanašajo na standarde za upravljanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, in spremembe kazalnikov uspešnosti. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(20)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[24]. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje mehanizma certificiranja, programa usposabljanja in letnega delovnega programa enote.

(21)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(22)     Obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te uredbe, se izvaja samo v obsegu, ki je potreben in sorazmeren za zagotavljanje nemotenega delovanja pobude EU Aid Volunteers. Komisija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[25]. Za izvajalske organizacije s sedežem v Uniji pri obdelavi osebnih podatkov velja Direktiva 95/46/ES o varstvu podatkov[26] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Cilji, področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1 Vsebina

S to uredbo se ustanavlja Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč (v nadaljnjem besedilu: prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers) kot okvir za skupne prispevke evropskih prostovoljcev na področju operacij humanitarne pomoči Unije.

S to uredbo so določena pravila in postopki za delovanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers ter pravila za zagotovitev finančne pomoči.

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

1.           napotitev prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers na operacije humanitarne pomoči v tretje države;

2.           ukrepe znotraj Unije, ki podpirajo in spodbujajo napotitev prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers na operacije humanitarne pomoči ter vključujejo priprave nanjo;

3.           ukrepe v uniji in zunaj nje, namenjene krepitvi zmožnosti organizacij gostiteljic v tretjih državah za upravljanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers.

Člen 3 Cilj

Cilj prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers je izraziti humanitarne vrednote Unije in solidarnost z ljudmi v stiski s spodbujanjem učinkovite in prepoznavne pobude EU Aid Volunteers, ki prispeva h krepitvi zmožnosti Unije, da se odziva na humanitarne krize, ter krepitvi zmožnosti in odpornosti skupnosti v tretjih državah, ki so ranljive ali so jih prizadele nesreče.

Člen 4 Splošna načela

1.           Ukrepi prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers se izvajajo v skladu z načeli humanitarne pomoči, tj. človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti, in neodvisnosti.

2.           Ukrepi prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers so odziv na potrebe lokalnih skupnosti in organizacij gostiteljic ter bi morali prispevati k profesionalizaciji zagotavljanja humanitarne pomoči.

3.           Varstvo in varnost prostovoljcev imata prednost.

4.           Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers spodbujajo skupne dejavnosti in udeležbo prostovoljcev iz različnih držav ter podpirajo skupne projekte in nadnacionalna partnerstva med izvajalskimi organizacijami, kakor je navedeno v členu 10.

Člen 5 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „prostovoljec“ pomeni osebo, ki v skladu s svobodno voljo in lastno motivacijo, ne da bi bila njena glavna skrb dobiček, sodeluje pri dejavnostih, ki koristijo skupnosti, njej in družbi na splošno;

(b) „kandidat za prostovoljca“ pomeni upravičeno osebo v smislu člena 11(1), ki se prijavlja na udeležbo pri dejavnostih prostovoljcev v okviru pomoči EU;

(c) „prostovoljec v okviru pobude EU Aid Volunteers“ pomeni kandidata za prostovoljca, ki je bil izbran, usposobljen, ocenjen kot upravičen in vpisan v register kot razpoložljiv za napotitev na operacije humanitarne pomoči v tretjih državah;

(d) „humanitarna pomoč“ pomeni dejavnosti in operacije za zagotovitev izredne pomoči na osnovi potreb, ki je namenjena ohranjanju življenj, preprečevanju in lajšanju človeškega trpljenja ter ohranjanju človeškega dostojanstva, kadar nastopijo krize, ki jih povzroči človek, ali naravne nesreče. Humanitarna pomoč obsega operacije za podporo, pomoč in zaščito v humanitarnih krizah ali takoj po njih, podporne ukrepe za zagotovitev dostopa do ljudi v stiski ali poenostavitev prostega pretoka pomoči, pa tudi ukrepe, ki so namenjeni krepitvi pripravljenosti na nesreče in zmanjševanju tveganja nesreč ter ki prispevajo h krepitvi odpornosti in zmožnosti za spopadanje s krizami in okrevanje po njih.

(e) „tretja država“ pomeni državo zunaj Unije, kjer se izvajajo dejavnosti in operacije humanitarne pomoči iz točke (d).

Člen 6 Skladnost in dopolnjevanje ukrepov Unije

1.           Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije. Posebna pozornost se namenja zagotovitvi nemotenega prehoda od pomoči, do obnove in razvoja.

2.           Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje doslednosti in skladnosti med ustreznimi nacionalnimi programi prostovoljstva in ukrepi prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers.

3.           Unija spodbuja sodelovanje z relevantnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti Združenimi narodi, ter drugimi partnerji na področju humanitarne pomoči pri izvajanju ukrepov prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers.

Člen 7 Operativni cilji

1.           Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers si prizadevajo za uresničitev naslednjih operativnih ciljev:

(a) Povečanje in izboljšanje zmožnosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči.

Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so:

– število prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki so napoteni ali pripravljeni na napotitev;

– število oseb, ki jih je dosegla humanitarna pomoč Unije.

(b) Izboljšanje spretnosti in usposobljenosti prostovoljcev na področju humanitarne pomoči in njihovih pogojev dela.

Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so:

– število usposobljenih prostovoljcev in kakovost usposabljanja glede na preglede in raven zadovoljstva;

– število certificiranih organizacij pošiljateljic, ki uporabljajo standarde za napotitev in upravljanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers.

(c) Krepitev zmožnosti organizacij gostiteljic in spodbujanje prostovoljstva v tretjih državah.

Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so:

– število in vrsta ukrepov za krepitev zmožnosti;

– število osebja v tretjih državah in prostovoljcev, ki so udeleženi pri ukrepih za krepitev zmožnosti.

(d) Spodbujanje prepoznavnosti vrednot Unije na področju humanitarne pomoči.

Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so:

– raven znanja prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers o humanitarni pomoči EU;

– raven ozaveščenosti o prostovoljcih v okviru pobude EU Aid Volunteers pri ciljnem prebivalstvu Unije, pri skupnostih iz tretjih držav, ki so udeležene pri pomoči ali ki jo prejemajo, in pri drugih humanitarnih akterjih.

(e) Krepitev skladnosti in doslednosti prostovoljstva po državah članicah z namenom izboljšanja priložnosti za državljane Unije, da se udeležijo dejavnosti in operacij humanitarne pomoči.

Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so:

– število certificiranih organizacij pošiljateljic;

– širjenje in ponovna uporaba standardov o upravljanju prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v drugih programih prostovoljstva.

2.           Kazalniki iz odstavka 1(a) do (e) se po potrebi uporabljajo za spremljanje, ocenjevanje in preverjanje uspešnosti. Kazalniki so okvirni in se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 25, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih z merjenjem napredka.

POGLAVJE II UKREPI PROSTOVOLJCEV V OKVIRU POBUDE EU AID VOLUNTEERS

Člen 8 Ukrepi prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers

Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers si prizadevajo uresničiti cilje iz členov 3 in 7 z naslednjimi vrstami ukrepov:

– razvojem in vzdrževanjem standardov za kandidate za prostovoljce in prostovoljce v okviru pobude EU Aid Volunteers;

– razvojem in vzdrževanjem mehanizma certificiranja za organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice;

– določitvijo in izborom kandidatov za prostovoljce;

– vzpostavitvijo programa usposabljanja in podpore za usposabljanje in vajeništvo;

– vzpostavitvijo, vzdrževanjem in posodabljanjem registra za prostovoljce v okviru pobude EU Aid Volunteers;

– napotitvijo prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v tretje države na dejavnosti in operacij humanitarne pomoči;

– krepitvijo zmožnosti organizacij gostiteljic:

– vzpostavitvijo in upravljanjem mreže prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers;

– komuniciranjem, ozaveščanjem in prepoznavnostjo;

– pomožno dejavnostjo, ki spodbuja odgovornost, preglednost in učinkovitost prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers.

Člen 9 Standardi glede kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers

1.           Komisija v skladu s členom 25 sprejme delegirane akte, da bi vzpostavila standarde za:

(a) določitev in izbor kandidatov za prostovoljce za napotitev na operacije humanitarne pomoči ter njihove priprave;

(b) upravljanje in napotitev prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v tretje države.

2.           S temi standardi se zagotavlja dolžnost skrbnega ravnanja, zlasti pa so z njimi določeni odgovornosti organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, minimalne zahteve za kritje dnevnic, nastanitve in drugih relevantnih stroškov, zavarovalno kritje, varnostni postopki ter drugi ustrezni elementi.

Člen 10 Certificiranje

1.           Komisija vzpostavi mehanizem certificiranja, ki zagotavlja, da organizacije pošiljateljice spoštujejo standarde iz člena 9, in diferenciran mehanizem certificiranja za organizacije gostiteljice.

2.           Organizacije pošiljateljice so upravičene do certificiranja, če so dejavne na področju humanitarne pomoči, kakor je opredeljena v členu 5(d), in če se uvrščajo v eno izmed naslednjih kategorij:

(a) nevladne nepridobitne organizacije, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, ki imajo sedež v Uniji;

(b) Mednarodni odbor Rdečega križa, Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca;

(c) osebe javnega prava, za katere velja zakonodaja države članice.

Tudi nevladne nepridobitne organizacije in osebe javnega prava, ustanovljene v državah iz člena 23 so upravičene do certificiranja pod pogoji iz navedenega člena in v skladu s sporazumi, na katere se ta člen sklicuje.

3.           Organizacije v tretjih državah, ki upoštevajo standarde iz člena 9(1)(b) štejejo za upravičene kot organizacije gostiteljice, če so dejavne na področju humanitarne pomoči, kakor je opredeljena v členu 5(d), in se uvrščajo v eno izmed naslednjih kategorij:

(a) nevladne nepridobitne organizacije, ki delujejo ali so bile ustanovljene v tretji državi v skladu s pravom, ki velja v tej državi;

(b) osebe javnega prava, za katere velja zakonodaja tretje države.

(c) mednarodne agencije in organizacije.

4.           Brez poseganja v zahteve iz odstavkov 2 in 3 lahko organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice izvajajo ukrepe prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v povezavi s pridobitnimi zasebnimi organizacijami.

5.           Delovanje in oblike mehanizmov certificiranja se sprejmejo z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 24(2).

Člen 11 Določitev in izbor kandidatov za prostovoljce

1.           Državljani Unije, državljani tretjih držav, ki so rezidenti za dlje časa v državi članici Unije, ter državljani držav in organizacij iz člena 23(1) pod pogoji iz navedenega člena, ki so stari 18 let ali več, so upravičeni, da se prijavijo kot kandidati za prostovoljce.

2.           Na podlagi predhodne ocene potreb v tretjih državah, ki jo opravijo organizacije pošiljateljice ali organizacije gostiteljice ali drugi relevantni akterji, lahko certificirane organizacije pošiljateljice določijo in za usposabljanje izberejo kandidate za prostovoljce.

3.           Določitev in izbor kandidatov za prostovoljce sta skladna s standardi iz člena 9(1)(a).

Člen 12 Usposabljanje kandidatov za prostovoljce in vajeništvo

1.           Komisija oblikuje program usposabljanja, da bi pripravila kandidate za prostovoljce na izvajanje humanitarnih dejavnosti in na napotitev na operacije humanitarne pomoči.

2.           Kandidati za prostovoljce, ki so bili določeni in izbrani v skladu s členom 11, so upravičeni do udeležbe v programu usposabljanja. Obseg in vsebina posameznega usposabljanja, ki ga mora opraviti vsak kandidat za prostovoljca, se določita na podlagi njegovih potreb, pri čemer se upoštevajo njegove predhodne izkušnje.

3.           Kandidati za prostovoljce lahko v sklopu njihovega usposabljanja in zlasti njihovih priprav na napotitev opravijo vajeništvo v certificiranih organizacijah pošiljateljicah, če je mogoče, v državi, ki ni njihova država izvora.

4.           Brez poseganja v odstavek 3 se lahko certificirane organizacije pošiljateljice za kandidate za prostovoljce, ki še niso opravljali vajeništva, po potrebi organizira dodatne priprave na napotitev. Te priprave in vajeništvo so skladni s standardi za priprave iz člena 9(1)(a).

5.           Program usposabljanja vključuje oceno pripravljenosti kandidatov za prostovoljce na napotitev na operacije humanitarne pomoči.

6.           Oblike programov usposabljanja in postopek ocenjevanja pripravljenosti kandidatov za prostovoljce na napotitev se določijo s sprejetjem izvedbenih aktov v skladu s postopkom iz člena 24(2).

Člen 13 Register za prostovoljce v okviru pobude EU Aid Volunteers

1.           Kandidati za prostovoljce, ki so uspešno opravili ocenjevanje iz člena 12(5), se štejejo za prostovoljce v okviru pobude EU Aid Volunteers. Kot taki se lahko vpišejo v register prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers (v nadaljnjem besedilu: register) in so upravičeni do napotitve.

2.           Komisija vzpostavi, vzdržuje in posodablja register ter ureja dostop do njega in njegovo uporabo.

Člen 14 Napotitev prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v tretje države

1.           Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki so vpisani v register, se lahko napotijo na dejavnosti in operacije humanitarne pomoči, kakor so opredeljene v členu 5(d):

(a) če jih certificirane organizacije pošiljateljice napotijo na organizacije gostiteljice v tretjih državah, ali

(b) če jih Komisija napoti na področne urade Komisije za humanitarno pomoč ali v okviru operacij odzivanja v tretje države.

2.           V zvezi z napotitvijo iz odstavka 1(a) certificirane organizacije pošiljateljice zagotovijo skladnost s standardi iz člena 9.

3.           V pogodbi med organizacijami pošiljateljicami in prostovoljcem se opredelijo posebni pogoji za napotitev prostovoljcev, vključno s trajanjem in lokacijo napotitve ter nalogami prostovoljca.

4.           V zvezi z napotitvijo iz odstavka 1(b) Komisija s prostovoljci podpiše „pogodbo o napotitvi prostovoljca“, v kateri so opredeljeni posebni pogoji v zvezi z napotitvijo. Pogodbe o napotitvi prostovoljca na prostovoljca ne prenesejo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz kadrovskih predpisov za uradnike Unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Člen 15 Krepitev zmožnosti organizacij gostiteljic

Komisija podpira ukrepe, namenjene krepitvi zmožnosti organizacij gostiteljic, da bi zagotovila učinkovitost prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers in trajnostni učinek njihovega dela, kar vključuje:

(a) usposabljanje na področju upravljanja prostovoljnega dela, individualno poučevanje, pripravljenost in odzivanje na nesreče ter druga relevantna področja za osebje in prostovoljce iz organizacij gostiteljic;

(b) izmenjavo najboljših praks, tehnično pomoč, programe za tesno sodelovanje ter izmenjavo osebja in prostovoljcev, ustvarjanje mrež in druge relevantne ukrepe, ki so namenjeni izboljšanju upravljanja prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v tretjih državah in spodbujanju ter podpiranju kakovosti prostovoljstva v tretjih državah.

Člen 16 Mreža prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers

1.           Komisija vzpostavi in upravlja mrežo prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers (v nadaljnjem besedilu: mreža).

2.           Z mrežo je poenostavljena interakcija med kandidati za prostovoljce in prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki so udeleženi ali so bili udeleženi v pobudi; med temi prostovoljci in drugimi upravičenci do dejavnosti prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, zlasti tistimi iz člena 15; in med drugimi relevantnimi akterji. Z mrežo so zagotovljene priložnosti za virtualno interakcijo, zlasti z izmenjavo znanja in širjenjem informacij o pobudi EU Aid Volunteers, zagotovljena pa je tudi podpora drugim primernim dejavnostim, kot so seminarji in delavnice.

3.           Z mrežo se zagotavljajo in spodbujajo tudi priložnosti za spletno prostovoljstvo, da bi se tako dopolnile in okrepile dejavnosti prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers.

Člen 17 Komuniciranje, ozaveščanje in prepoznavnost

1.           Komisija zagotavlja podporo ukrepom javnega obveščanja, komuniciranja in ozaveščanja za spodbujanje pobude EU Aid Volunteers in za spodbujanje prostovoljstva na področju humanitarne pomoči znotraj Unije in v tretjih državah, ki imajo koristi od teh ukrepov.

2.           Komisija razvije akcijski načrt za obveščanje in komuniciranje o ciljih, ukrepih in rezultatih prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, v katerem so opredeljene dejavnosti komuniciranja in širjenja informacij, namenjene javnosti, zlasti evropskim državljanom in morebitnim prihodnjim kandidatom za prostovoljce ter upravičencem do ukrepov prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers. Vsi upravičenci do ukrepov prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, zlasti organizacije pošiljateljice in gostiteljice, izvajajo ta akcijski načrt.

3.           Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers po potrebi ob pomoči in usmerjanju organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic sodelujejo pri ustreznih dejavnosti obveščanja, komuniciranja in ozaveščanja pred napotitvijo, med njo in po njej, da bi tako zagotovili podporo prostovoljcem v okviru pobude EU Aid Volunteers in svojemu sodelovanju v tej enoti. Komisija opredeli navedene dejavnosti, s katerimi prostovoljcem niso naložene nesorazmerne obveznosti.

POGLAVJE III Finančne določbe

Člen 18 Upravičeni ukrepi

1.           Ukrepi iz člena 8 so upravičeni do finančne pomoči, vključno z ukrepi, ki so potrebni za njihovo izvedbo, in ukrepi, ki so namenjeni krepitvi usklajevanja med pobudo EU Aid Volunteers in drugimi ustreznimi programi na nacionalni in mednarodni ravni.

2.           Dodelitve finančne pomoči iz odstavka 1 se lahko uporabijo tudi za kritje stroškov v zvezi z dejavnostmi v sklopu priprav, spremljanja, nadziranja, revizije in ocenjevanja, ki so nujne za upravljanje pobude EU Aid Volunteers in za uresničitev njenih ciljev.

3.           Takšni odhodki lahko zlasti zajemajo študije, srečanja strokovnjakov, ukrepe za obveščanje in komuniciranje, vključno s komuniciranjem znotraj institucij o prednostnih nalogah politike Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe, stroške, povezane z informacijskimi omrežji, katerih glavna dejavnost je obdelava in izmenjava informacij (vključno z njihovimi povezavami z obstoječimi ali prihodnjimi sistemi za spodbujanje medsektorskih izmenjav podatkov in povezane opreme), ter vse druge stroške za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija.

Člen 19 Finančni upravičenci

Finančna pomoč v okviru te uredbe se lahko dodeli fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega ali javnega prava, ki se na podlagi tega štejejo za finančne upravičence v smislu Finančne uredbe XX/2012.

Člen 20 Proračunska sredstva

Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju od leta 2014 do leta 2020 znaša 239 100 000 EUR v tekočih cenah. Po potrebi se lahko odobrena sredstva vključijo v proračun po letu 2020 za kritje podobnih stroškov, da se omogoči upravljanje ukrepov, katerih izvajanje do 31. decembra 2020 še ne bo dokončano.

Člen 21 Vrste finančnih intervencij in izvedbeni postopki

1.           Komisija izvaja finančno pomoč Unije v skladu s Finančno uredbo XX/2012, ki se uporablja za proračun Unije.

2.           Finančna pomoč v skladu s to uredbo ima lahko katero koli obliko, določeno v finančni uredbi.

3.           Za izvajanje te uredbe Komisija sprejme letni delovni program za pobudo EU Aid Volunteers v skladu s postopkom iz člena 24(2). V njem so določeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in zanje namenjeni skupni znesek. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki jim bo namenjeno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih posameznemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvedbe. Kar zadeva donacije, program vključuje prednostne naloge, ključna merila za ocenjevanje in najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja.

4.           Komisija lahko preuči dodano vrednost in prednosti pri upravljanju v zvezi z vzpostavitvijo skrbniškega sklada EU.

Člen 22 Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za opravljanje revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

3.           Evropski urad za boj proti goljufijam lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju, ki ga zagotovi Unija, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.           Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumih o donacijah, sklepih o donacijah in pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem.

POGLAVJE IV SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 23 Sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami

1.           Prostovoljcem v okviru pobude EU Aid Volunteers se lahko pridružijo:

(a) državljani in organizacije pošiljateljice iz držav pristopnic, držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk in partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih dogovorih;

(b) državljani in organizacije pošiljateljice iz držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(c) državljani in organizacije pošiljateljice iz drugih evropskih držav, s pridržkom sklenitve dvostranskih sporazumov s temi državami;

(d) osebje iz mednarodnih organizacij, ki izpolnjuje merila za upravičenost iz člena 11(1).

(2) Za to sodelovanje se po potrebi zagotovi podpora z odobritvijo dodatnih sredstev iz udeleženih držav v skladu s postopki, dogovorjenimi s temi državami.

Člen 24 Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 17(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 o humanitarni pomoči. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 25 Izvrševanje na Komisijo prenesenih pooblastil

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 9 se Komisiji podeli za obdobje sedmih let od začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče podelitev pooblastila. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Sprejeti delegirani akt začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Člen 26 Spremljanje in ocenjevanje

1.           Ukrepi, ki prejmejo finančno pomoč, se redno spremljajo, da je mogoče slediti njihovemu izvajanju, in se redno ocenjujejo v okviru neodvisnega zunanjega ocenjevanja, da se ocenijo njihova uspešnost in učinkovitost ter njihovi učinki ob upoštevanju ciljev prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers. To spremljanje in ocenjevanje vključujeta poročila iz odstavka 5 in druge dejavnosti v zvezi s specifičnimi vidiki te uredbe, ki se lahko začnejo izvajati kadar koli v času njenega izvajanja.

2.           V fazi ocenjevanja Komisija zagotavlja redno posvetovanje z vsemi relevantnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s prostovoljci, organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, lokalnim prebivalstvom, ki prejema pomoč, humanitarnimi organizacijami in delavci na terenu. Rezultati ocenjevanja se upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

3.           Organizacije pošiljateljice, ki napotijo prostovoljce na operacije zunaj Unije, so odgovorne za spremljanje njihovih dejavnosti in Komisiji redno predlagajo poročila o spremljanju.

4.           Komisija redno obvešča Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije Evropske unije o dejavnostih prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v skladu z relevantnimi delovnimi sporazumi.

5.           Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a) vmesno poročilo o ocenjevanju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja te uredbe v prvih treh letih njenega izvajanja, vendar najpozneje do 31. decembra 2017;

(b) sporočilo o nadaljevanju izvajanja te uredbe najpozneje do 31. decembra 2018;

(c) poročilo o naknadni oceni najpozneje do 31. decembra 2021.

Sklepnim ugotovitvam poročil se po potrebi priložijo predlogi za spremembo te uredbe.

POGLAVJE V KONČNE DOLOČBE

Člen 27 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

[v podporo vsem predlogom ali pobudam, predloženim zakonodajnemu organu

(člen 28 finančne uredbe in člen 22 izvedbenih pravil)]

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o ustanovitvi evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[27]

Zadevna področja in povezane dejavnosti:

Področje 23 humanitarna pomoč

23 02 04 – Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[28].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Naslov 4: Globalna Evropa

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Operativni cilj št. 1

Povečanje in izboljšanje zmožnosti Unije za zagotovitev humanitarne pomoči.

Operativni cilj št. 2

Izboljšanje spretnosti in usposobljenosti prostovoljcev na področju humanitarne pomoči in njihovih pogojev dela.

Operativni cilj št. 3

Krepitev zmožnosti organizacij gostiteljic in spodbujanje prostovoljstva v tretjih državah.

Operativni cilj št. 4

Spodbujanje prepoznavnosti vrednot Unije na področju humanitarne pomoči.

Operativni cilj št. 5

Krepitev skladnosti in doslednosti prostovoljstva po državah članicah z namenom izboljšanja možnosti za državljane Unije, da se udeležijo dejavnosti in operacij humanitarne pomoči.

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

23 02 04 – Prostovoljci v okviru pobude EU Aid Volunteers (Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč)

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

V okviru tega predloga:

– bo ustanovljena Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč (EU Aid Volunteers) kot okvir za skupne prispevke evropskih prostovoljcev na področju operacij humanitarne pomoči;

– bodo zastavljena prizadevanja za krepitev zmožnosti Unije za obravnavanje humanitarnih kriz, pridobivanje znanja in izkušenj ter za zagotavljanje prepoznavnosti humanitarnih vrednot Unije in solidarnosti z žrtvami naravnih nesreč in kriz, ki jih povzroči človek, v tretjih državah;

– se bo odzivalo na potrebe ranljivih ali prizadetih skupnosti ter prispevalo h krepitvi zmožnosti v tretjih državah in odpornosti proti nesrečam;

– se bo spoštovalo načela človekoljubnosti, nediskriminacije, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti od humanitarne pomoči in se bo zavzemalo za prispevek k profesionalizaciji zagotavljanja humanitarne pomoči;

– se bo zagotavljalo, da bosta imela varstvo in varnost prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers prednost;

– se bo napotilo prostovoljce v okviru pobude EU Aid Volunteers v tretje države, hkrati pa preprečilo, da bi to izpodrinilo lokalno zaposlovanje in lokalno prostovoljstvo.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

–          število prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki so napoteni ali pripravljeni na napotitev;

–          število ljudi, ki jih je dosegla humanitarna pomoč Unije;

–          število usposobljenih prostovoljcev in kakovost usposabljanja glede na medsebojne preglede in raven zadovoljstva;

–          število certificiranih organizacij pošiljateljic, ki uporabljajo standarde za napotitev in upravljanje prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers;

–          število in vrsta ukrepov za krepitev zmožnosti:

–          število osebja v tretjih državah in prostovoljcev, ki so udeleženi pri ukrepih za krepitev zmožnosti;

–          raven znanja prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers o humanitarni pomoči EU;

–          raven ozaveščenosti o prostovoljski enoti za humanitarno pomoč pri ciljnem prebivalstvu v Uniji, v skupnostih iz tretjih držav, ki so udeležene pri pomoči ali ki jo prejemajo, in pri drugih humanitarnih akterjih;

–          širjenje in ponovna uporaba standardov o upravljanju prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers v drugih programih prostovoljstva.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Lizbonska pogodba v členu 214(5) določa:

„Zaradi vzpostavitve okvira za prispevek mladih Evropejcev k humanitarnim dejavnostim Unije se ustanovi Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita njen statut in način delovanja.“

Sporočilo Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč“, COM(2010) 683.

Sklepi Sveta, sprejeti maja 2011

Pisna izjava Evropskega parlamenta iz novembra 2011

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Dodana vrednost Evropske unije se kaže v:

(a) evropskem in nadnacionalnem značaju prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers, ki združuje državljane Unije iz različnih držav članic, da skupaj prispevajo na področju operacij humanitarne pomoči;

(b) spodbujanju nadnacionalnega sodelovanja organizacij za humanitarno pomoč in zainteresiranih strani pri izvajanju ukrepov enote;

(c) omogočanju ekonomij obsega in učinkov na podlagi dopolnjevanj in sinergij z drugimi relevantnimi nacionalnimi in mednarodnimi programi ter programi in politikami Unije;

(d) zagotavljanju otipljivega izraza evropskih vrednot na splošno ter zlasti solidarnosti Unije in njenih državljanov z ljudmi, ki so najbolj ranljivi in v stiski;

(e) prispevanju h krepitvi aktivnega državljanstva Evropske unije s opolnomočenjem državljanov Unije različne starosti, iz različnega socialnega okolja, z različno izobrazbo in poklicnimi izkušnjami, da sodelujejo pri dejavnostih humanitarne pomoči;

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Navedeni predlogi temeljijo na:

– izkušnjah, pridobljenih na podlagi pilotnih projektov, financiranih v okviru razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih leta 2011 in leta 2012: „Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč – razpis za zbiranje predlogov za pilotne projekte“;

– pregledu v zvezi z ustanovitvijo Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč;

– Sporočilu Komisije z naslovom Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč“, COM(2010) 683.

1.5.4.     Skladnost in morebitna sinergija z drugimi relevantnimi instrumenti

Skladnost:

– s členom 215(4) Pogodbe;

– z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči;

– Ukrepi, ki so upravičeni do finančne pomoči na podlagi te uredbe, ne prejemajo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Komisija zagotovi, da kandidati, ki vložijo vlogo za finančno pomoč na podlagi te uredbe, in finančni upravičenci takšne pomoči Komisijo obvestijo o finančni pomoči, ki so jo prejeli iz drugih virov, tudi iz splošnega proračuna Unije, ter o vloženih vlogah za prejem takšne pomoči.

– Vzpostavijo se prizadevanja za sinergije in dopolnjevanja z drugimi finančnimi instrumenti Unije.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨      Časovno omejen predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen predlog/pobuda

Časovno omejene finančne posledice:

Dodelitev proračunskih sredstev zajema obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.

Finančne posledice med 1. 1. 2014 in 31. 12. 2020 (plačila do 31. 12. 2023).

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[29]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

X Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– X  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[30],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba specifičnih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ta program bi lahko izvajala neposredno Komisija (GD ECHO) v okviru neposrednega centraliziranega upravljanja ali izvajalska agencija (posredno upravljanje). Ti dve možnosti ostajata odprti, odločitev o tem pa bo sprejeta pravočasno.

Prostovoljcem v okviru pobude EU Aid Volunteers se lahko pridružijo:

(a)        državljani in organizacije pošiljateljice iz držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk in partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Unije, določenih v ustreznih okvirnih sporazumih oziroma sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih dogovorih;

(b)        državljani in organizacije pošiljateljice iz držav Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(c)        državljani in organizacije pošiljateljice iz drugih evropskih držav, s pridržkom sklenitve dvostranskih sporazumov s temi državami.

(d)        osebje iz mednarodnih organizacij, ki izpolnjuje merila za upravičenost iz člena 11(1).

2.         Za to sodelovanje se po potrebi zagotovi podpora z odobritvijo dodatnih sredstev iz udeleženih držav v skladu s postopki, dogovorjenimi s temi državami.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Ukrepi, za katere se odobri finančna pomoč, se redno spremljajo, da je mogoče slediti njihovemu izvajanju, in redno ocenjujejo v okviru neodvisnega zunanjega ocenjevanja, da se ocenijo uspešnost, učinkovitost in učinki teh ukrepov v povezavi s cilji in dodano vrednostjo prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers. Navedeno spremljanje vključuje poročila iz člena 25(5) in druge dejavnosti v zvezi s specifičnimi vidiki te uredbe, ki se lahko začnejo izvajati kadar koli v času njenega izvajanja.

V fazi ocenjevanja Komisija zagotavlja redno posvetovanje z vsemi relevantnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s prostovoljci, organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, humanitarnimi organizacijami in delavci na terenu. Rezultati ocenjevanja se upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

Organizacije pošiljateljice, ki napotijo prostovoljce na operacije zunaj Unije, so odgovorne za spremljanje njihovih dejavnosti in Komisiji redno predlagajo poročila o spremljanju.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a) vmesno poročilo o ocenjevanju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja te uredbe v prvih treh letih njenega izvajanja, vendar najpozneje do 31. decembra 2017;

(b) sporočilo o nadaljevanju izvajanja te uredbe najpozneje do 31. decembra 2018;

(c) poročilo o naknadni oceni najpozneje do 31. decembra 2021.

Sklepnim ugotovitvam poročil se po potrebi priložijo predlogi za spremembo te uredbe.

Komisija redno obvešča tudi Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije Evropske unije o dejavnostih prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Ta program bi lahko izvajal neposredno GD ECHO (neposredno centralizirano upravljanje) ali obstoječa izvajalska agencija (posredno centralizirano upravljanje) in bo vključeval dodeljevanje donacij in javna naročila storitev.

Pri obeh scenarijih so bila ugotovljena naslednja tveganja:

(a) tveganje v povezavi z zmožnostjo partnerskih organizacij (zlasti majhnih nevladnih organizacij), da prilagodijo notranjo organizacijsko strukturo glede na pogodbene finančne obveznosti in obveznosti glede izvajanja.

(b) varnostne omejitve in omejitve v zvezi z dostopom, ki so posledica izvajanja dejavnosti v regijah z oboroženimi konflikti in/ali v težko dostopnih regijah, zaradi česar je lahko ogrožena telesna celovitost izvajalcev (prostovoljcev), vplivajo pa lahko tudi na uresničitev operativnih ciljev;

(c) tveganje, da se Komisiji zmanjša ugled, ki je povezano z neizogibnim tveganjem, da se sredstva zlorabijo zaradi goljufije.

Če se navsezadnje sprejme odločitev v korist izvajalske agencije, se lahko pojavi dodatno tveganje v zvezi z:

(d) nepopolnostmi pri usklajevanju z izvajalsko agencijo zaradi pomanjkanja jasne opredelitve omejitev odgovornosti v zvezi z upravljanjem in nadzorom nalog, ki se prenesejo na izvajalsko agencijo.

Večina teh tveganj se bo po pričakovanjih zmanjšala, ne glede na to pa bodo ves čas predmet pozornega spremljanja. Uporabili se bodo na primer poenostavitveni ukrepi v skladu s spremenjeno finančno uredbo (npr. razširjena uporaba pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj).

Glede na ugotovljene stopnje napake iz zadnjih treh let bo potencialna stopnja napake verjetno nižja od 2 %, če bo za neposredno centralizirano upravljanje pristojen GD ECHO

Kar zadeva izvajanje prek izvajalske agencije, se ob predpostavki splošne stopnje napake agencije (Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo je na primer v svojem letnem poročilu o dejavnostih iz leta 2011 navedla stopnjo napake v višini 0,81 %) pričakuje, da bo stopnja neskladnosti pod 2 %.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

V primeru neposrednega centraliziranega upravljanja se bo uporabljala splošna nadzorna struktura GD ECHO. Zato bo pri nadzoru poudarek na skladnosti in učinkovitosti vzpostavljenih upravnih, operativnih in finančnih postopkov ter na veljavni zakonodaji. Ti postopki bodo vključeni tudi v področje delovanja Oddelka za notranjo revizijo GD ECHO.

Poleg tega bodo donacije in naročila, oddana v okviru instrumenta, predmet naknadne revizije sektorja za naknadno revizijo GD ECHO in ocenjevanja, ki bo zaupano zunanjim partnerjem. Kot običajno so ukrepi lahko predmet revizij in preiskav Službe za notranjo revizijo, Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam. Pričakovani stroški nadzora v okviru GD ECHO glede na podatke iz leta 2011 znašajo od 2,7 % do 3,1 %.

V primeru izvajanja v okviru izvajalske agencije bo Komisija uporabila nadzorne ukrepe, ki se zahtevajo za izvajalske agencije v skladu s členom 59 finančne uredbe in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o izvajalskih agencijah. Poleg tega bo Komisija spremljala in nadzirala, ali izvajalska agencija uresničuje ustrezne cilje nadzora za ukrepe, ki ji bodo zaupani v upravljanje. Ta nadzor bo vključen v pogoje sodelovanja med matičnim GD in izvajalsko agencijo ter v polletna poročila agencije.

Glavne značilnosti notranjega nadzornega sistema izvajalske agencije (po zgledu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo) so naslednje:

(a) finančni tokovi in ločevanje nalog;

(b) nadzor upravičenosti stroškov v okviru predhodnega nadzora (pregledi dokumentacije, nadzorne misije);

(c) nadzorovanje postopka;

(d) poenostavitveni ukrepi in usklajevanje, ki se izvajajo znotraj istega programa in v različnih programih (izmenjava najboljših praks);

(e) uporaba pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj za nekatere sklope/ukrepe;

(f) poročanje o upravljanju (mesečno, četrtletno in letno kot pri letnem poročilu o dejavnostih);

(g) centraliziran predhodni nadzor za javno naročanje, razpisi za zbiranje predlogov in sporazumi o donacijah.

(h) oddelek za notranjo revizijo.

Dejavnosti izvajalske agencije so lahko predmet revizij in preiskav Službe za notranjo revizijo, Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam.

Kar zadeva stroške nadzora, njihova ocena temelji na preteklih izkušnjah Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo. Slednja je ocenila stroške nadzora za dva programa, ki se bosta izvajala v obdobju 2014–2020: v skladu s podatki iz letnega poročila o dejavnostih iz leta 2011 ocenjeni stroški nadzora znašajo 2,8 % oziroma 2,9 % celotnega proračuna za oba programa. Z uporabo enakih rezultatov bi ocenjeni strošek nadzora pri ustanovitvi prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers za obdobje 2014–2020 znašal od 6,7 milijona EUR do 6,9 milijona EUR.

Kar zadeva GD ECHO, se ocenjuje, da bi strošek nadzora v povezavi z njegovo vlogo matičnega generalnega direktorata znašal okrog 210 000 EUR, kar predstavlja 0,1 % celotnega proračuna. Izvajanje takega nadzora v povezavi z verjetnim učinkom novih poenostavitev v okviru finančne uredbe bi omogočilo odpravo pomembnih napak (>2 %).

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

GD ECHO bo nadalje oblikoval svojo strategijo boja proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije na tem področju (strategija Komisije za boj proti goljufijam), sprejeto 24. junija 2011, da bo med drugim zagotovil:

– popolno skladnost notranjih kontrol GD ECHO na področju boja proti goljufijam s strategijo Komisije za bolj proti goljufijam;

– da se pristop k obvladovanju tveganja goljufij GD ECHO usmeri k odkrivanju področij tveganja goljufij in ustreznemu odzivu;

Evropski urad za boj proti goljufijam lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem.

Z namenom omejitve morebitnih goljufij in nepravilnosti so načrtovani naslednji ukrepi:

– preprečevanje morebitnih goljufij in nepravilnosti je s poenostavitvijo pravil ter razširjeno uporabo pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov upoštevano že ob oblikovanju programa;

– opravljali se bodo sistematični pregledi glede morebitnega dvojnega financiranja in identificirali se bodo upravičenci, ki jim je bilo dodeljenih več donacij;

– v primeru resnih pomislekov glede nepravilnosti in/ali suma goljufije se bodo izvajale ad hoc revizije.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Globalna Evropa || dif./ nedif. ([31]) || držav Efte[32] || držav kandidatk[33] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

4 || 23 02 04 (Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč) EU Aid Volunteers || dif. || DA || DA || NE || DA/NE

Prostovoljcem v okviru pobude EU Aid Volunteers se lahko pridružijo druge evropske države v skladu s pogoji iz člena 23.           

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || 4. GLOBALNA EVROPA

GD: ECHO || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Naslednja leta || SKUPAJ 2014–2020

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

23 02 04 || prevzete obveznosti || (1) || 21,200 || 23,800 || 27,600 || 32,700 || 37,900 || 44,500 || 51,400 || || 239,100

plačila || (2) || 13,780 || 18,650 || 23,630 || 29,895 || 34,680 || 40,640 || 47,145 || 30,680 || 239,100

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[34] || || || || || || || || ||

|| || (3) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Odobritve za GD ECHO SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+3 || 21,200 || 23,800 || 27,600 || 32,700 || 37,900 || 44,500 || 51,400 || || 239,100

plačila || =2+3 || 13,780 || 18,650 || 23,630 || 29,895 || 34,680 || 40,640 || 47,145 || 30,680 || 239,100

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 21,200 || 23,800 || 27,600 || 32,700 || 37,900 || 44,500 || 51,400 || || 239,100

plačila || (5) || 13,780 || 18,650 || 23,630 || 29,895 || 34,680 || 40,640 || 47,145 || 30,680 || 239,100

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Odobritve za RAZDELEK 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 21,200 || 23,800 || 27,600 || 32,700 || 37,900 || 44,500 || 51,400 || || 239,100

plačila || =5+ 6 || 13,780 || 18,650 || 23,630 || 29,895 || 34,680 || 40,640 || 47,145 || 30,680 || 239,100

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ 2014 - 2020

GD: ECHO ||

Ÿ Človeški viri || 1,146 || 1,146 || 1,146 || 1,146 || 1,274 || 1,274 || 1,593 || 8,725

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,063 || 0,063 || 0,143 || 0,063 || 0,065 || 0,122 || 0,045 || 0,564

GD ECHO SKUPAJ || odobritve, || 1,209 || 1,209 || 1,289 || 1,209 || 1,339 || 1,396 || 1,683 || 9,289

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 1,209 || 1,209 || 1,289 || 1,209 || 1,339 || 1,396 || 1,683 || 9,289

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Naslednja leta || SKUPAJ 2014 - 2020

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 22,409 || 25,009 || 28,889 || 33,909 || 39,239 || 45,896 || 53,083 || , || 248,434

plačila || 14,989 || 19,859 || 24,919 || 31,104 || 36,019 || 42,036 || 48,828 || 30,680 || 248,434

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– X  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ 2014–2020

REALIZACIJE

|| vrsta realizacije[35] || povprečni stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

OPERATIVNI CILJ št. 1 Povečanje in izboljšanje zmožnosti Unije za zagotovitev humanitarne pomoči. || || || || || || || || || || || || || || || ||

–Realizacija || Register, št. mest za vajence, št. napotenih prostovoljcev || 0,014 || 376 || 5,271 || 941 || 13,367 || 1130 || 15,976 || 1356 || 20,222 || 1560 || 22,867 || 1950 || 27,361 || 2291 || 32,074 || 9604 || 137,136

Seštevek za operativni cilj št. 1 || 376 || 5,271 || 941 || 13,367 || 1130 || 15,976 || 1356 || 20,222 || 1560 || 22,867 || 1950 || 27,361 || 2291 || 32,074 || 9604 || 137,136

Navedba ciljev in realizacij ò || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ 2014 - 2020

REALIZACIJE

|| vrsta realizacije[36] || povprečni stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

OPERATIVNI CILJ št. 2 Izboljšanje spretnosti in usposobljenosti prostovoljcev na področju humanitarne pomoči in njihovih pogojev dela. || || || || || || || || || || || || || || || ||

–Realizacija || Usposabljanje prostovoljcev, razvoj standardov || 0,0075 || 938 || 7,034 || 711 || 5,330 || 837 || 6,280 || 863 || 6,476 || 1193 || 8,946 || 1535 || 11,511 || 1600 || 12,000 || 7677 || 57,576

Seštevek za operativni cilj št. 2 || 938 || 7.034 || 711 || 5,330 || 837 || 6,280 || 863 || 6,476 || 1193 || 8,946 || 1535 || 11,511 || 1600 || 12,000 || 7677 || 57,576

OPERATIVNI CILJ št. 3 Krepitev zmožnosti organizacij gostiteljic in spodbujanje prostovoljstva v tretjih državah. || || || || || || || || || || || || || || || ||

–Realizacija || Št. vodij prostovoljcev / lokalni prostovoljci / usposabljanja za vodje usposabljanja / število udeležencev seminarjev || 0,00471 || 1418 || 6,681 || 785 || 3,700 || 857 || 4,038 || 901 || 4,244 || 1037 || 4,886 || 849 || 3,999 || 1263 || 6,000 || 7110 || 33,549

Seštevek za operativni cilj št. 3 || 1418 || 6 681 || 785 || 3,700 || 857 || 4,038 || 901 || 4,244 || 1037 || 4,886 || 849 || 3,999 || 1263 || 6,000 || 7110 || 33,549

Navedba ciljev in realizacij ò || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ 2014 - 2020 ||

REALIZACIJE ||

|| vrsta realizacije[37] || povprečni stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj ||

|| OPERATIVNI CILJ št. 4 Spodbujanje prepoznavnosti vrednot Unije na področju humanitarne pomoči || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| –Realizacija || Razvoj mreže prostovoljcev v okviru pobude EU Aid Volunteers; konference, komuniciranje, prepoznavnost; število spletnih prostovoljskih nalog || 0,00081 || 300 || 1,737 || 700 || 0,940 || 1300 || 0,769 || 1700 || 1,395 || 2000 || 0,769 || 2000 || 1,053 || 2000 || 0,826 || 10000 || 7,488

|| Seštevek za operativni cilj št. 4 || 300 || 1,737 || 700 || 0,940 || 1300 || 0,769 || 1700 || 1,395 || 2000 || 0,769 || 2000 || 1,053 || 2000 || 0,826 || 10000 || 7,488

|| OPERATIVNI CILJ št. 5 Krepitev skladnosti in doslednosti prostovoljstva po državah članicah z namenom izboljšanja možnosti za državljane Unije, da se udeležijo dejavnosti in operacij humanitarne pomoči. || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| –Realizacija || Razvoj standardov, revizija, certifikacijski mehanizem || || || 0,477 || || 0,464 || || 0,538 || || 0,364 || || 0,433 || || 0,575 || || 0,500 || || 3,351

|| Seštevek za operativni cilj št. 5 || || 0,477 || || 0,464 || || 0,538 || || 0,364 || || 0,433 || || 0,575 || || 0,500 || || 3,351

|| STROŠKI SKUPAJ || 3032 || 21,200 || 3137 || 23,800 || 4124 || 27,600 || 4820 || 32,700 || 5790 || 37,900 || 6334 || 44,500 || 7154 || 51,400 || 34391 || 239,100

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– X  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 1,146 || 1,146 || 1,146 || 1,146 || 1,274 || 1,274 || 1,593 || 8,725

Drugi upravni odhodki || 0,063 || 0,063 || 0,143 || 0,063 || 0,065 || 0,122 || 0,045 || 0,564

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 1,209 || 1,209 || 1,289 || 1,209 || 1,339 || 1,396 || 1,683 || 9,289

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[38] večletnega finančnega okvira || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja.

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja. || Se ne uporablja.

SKUPAJ || 1,209 || 1,209 || 1,289 || 1,209 || 1,339 || 1,396 || 1,683 || 9,289

Zgoraj navedeni podatki bodo prilagojeni v skladu z rezultati predvidenega postopka prenosa nalog.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– X  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence)

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 7

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[39]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 6 || 6 || 6 || 6 || 8 || 8 || 11

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy[40] || – na sedežu[41] || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 12 || 12 || 12 || 12 || 14 || 14 || 18

23 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Zgoraj navedene številke bodo prilagojene v skladu z rezultati predvidenega postopka prenosa nalog.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Razvoj politik in zasnov. Izvedbeni akti in ukrepi.

Zunanje osebje || Upravljanje sporazumov o donacijah in naročil; izvajanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi z delom na področju politike; upravna podpora.

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X  Predlog/pobuda je glede na sporočilo Proračun za strategijo Evropa 2020 (COM(2011) 500 final) skladna s predlogom Komisije za večletni finančni okvir 2014–2020 .

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[42].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

Predlog predvideva sofinanciranje tretjih oseb iz držav Efte, ki so članice EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki imajo koristi od predpristopne strategije, ter partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike.

3.3.        Ocenjeni učinek na prihodke

– X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[43]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || ... vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[…]

[1]               Standardni Eurobarometer 73/2010, Posebna raziskava Eurobarometra 343/2010 in Posebna raziskava Eurobarometra 384/2012.

[2]               COM(2010) 683.

[3]               Sklepi Sveta o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč z dne 25. maja 2011.

[4]               Pisna izjava 25/2011 Evropskega parlamenta z dne 9. maja 2011.

[5]               Leta 2010 v Bruslju in leta 2011 v Budimpešti – aktivno je bilo udeleženih več kot 150 organizacij zainteresiranih strani.

[6]               Delovna skupina za humanitarno pomoč in pomoč v hrani.

[7]               SG, SJ, GD BUDG, GD DEVCO, FPIS, EEAS, GD EAC, EACEA, GD EMPL, GD ELARG.

[8]               Dveh poglavitnih seminarjev se je decembra 2011 in junija 2012 v Bruslju udeležilo več kot 70 udeležencev.

[9]               UL C 25, 2008, str. 1.

[10]             UL L 11, 2003, str. 1.

[11]             COM(2011) 681 final.

[12]             Ustanovljen s Sklepom X/XX o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

[13]             COM(2011) 500 final.

[14]             UL C 25, 2008, str. 1.

[15]             Še neobjavljen.

[16]             Sporočilo Komisije „Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč“, COM(2010) 683, (UL C 121, 2011, str 59).

[17]             Sporočilo Komisije „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“, COM(2011) 681 final (UL C 37, 2012, str. 24).

[18]             Sporočilo Komisije COM(2011) 933, (UL C 102, 2012, str. 35).

[19]             Sporočilo Komisije „Sporočilo o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU“, COM(2011) 568, (UL C 335, 2011, str. 19).

[20]             Še neobjavljena.

[21]             UL L 312, 1995, str. 1.

[22]             UL L 292, 1996, str. 2.

[23]             UL L 136, 1999, str. 1.

[24]             UL L 55, 2011, str. 13.

[25]             UL L 8, 2001, str. 1.

[26]             UL L 281, 1995, str. 31.

[27]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[28]             Kakor je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[29]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[30]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[31]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[32]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[33]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[34]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[35]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[36]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[37]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[38]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[39]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec (Intérimaire); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji (Jeune Expert en Délégation); LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[40]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[41]             Predvsem za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[42]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[43]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.