OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Razlike v pogodbenem pravu med državami članicami ovirajo trgovce in potrošnike, ki želijo trgovati čez mejo in znotraj notranjega trga. Ovire, ki izvirajo iz teh razlik, odvračajo trgovce, zlasti mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP), od čezmejnega trgovanja ali širjenja na nove trge držav članic. To potrošnikom ovira dostop do proizvodov, ki jih ponujajo trgovci v drugih državah članicah.

Na splošno le eden od desetih trgovcev Unije, ki prodaja blago, izvaža znotraj Unije in večina teh izvaža le v nekaj držav članic. Ovire, povezane s pogodbenim pravom, so eden od glavnih dejavnikov, ki prispevajo k tej situaciji. Raziskave[1] kažejo, da so trgovci zunaj sklopa ovir čezmejne trgovine, ki obsega davčne predpise, upravne zahteve, težave z dobavo, jezik in kulturo, med največje ovire čezmejne trgovine uvrstili ovire, povezane s pogodbenim pravom.

Potreba trgovcev, da svoje pogodbe prilagodijo različnim nacionalnim pogodbenim predpisom, ki lahko veljajo na področju čezmejnega poslovanja, povečuje zapletenost čezmejne trgovine in zvišuje njene stroške v primerjavi z domačo trgovino, tako za pravne posle med podjetji in potrošniki kot za pravne posle med podjetji.

Dodatni stroški poslovanja, ki jih ni pri domačem trgovanju, navadno nastanejo trgovcem pri čezmejnih poslih. Ti vključujejo težave v zvezi z iskanjem predpisov veljavnega tujega pogodbenega prava, pridobitvijo pravnega nasveta, pogajanji o tem, katero pravo bo veljalo v pravnih poslih med podjetji, in prilagoditvijo pogodb zahtevam prava varstva potrošnikov v pravnih poslih med podjetji in potrošniki.

V čezmejnih pravnih poslih med podjetjem in potrošnikom so stroški poslovanja v zvezi s pogodbenim pravom in pravne ovire, ki izhajajo iz različnih nacionalnih prisilnih predpisov o varstvu potrošnikov, velikega pomena. V skladu s členom 6 Uredbe št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)[2], mora podjetje vsakokrat, ko usmeri svoje dejavnosti k potrošnikom v drugi državi članici, uporabiti določbe pogodbenega prava navedene države članice. Če sta stranki izbrali drugo pravo, ki se uporabi, in če prisilne določbe varstva potrošnikov države članice potrošnika določajo višjo raven varstva, je treba upoštevati te prisilne določbe prava varstva potrošnikov. Zato morajo trgovci vnaprej izvedeti, ali pravo države članice običajnega prebivališča potrošnika zagotavlja višjo raven varstva, in zagotoviti, da njihova pogodba izpolnjuje njegove zahteve. Tekoči postopek usklajevanja potrošniškega prava na ravni Unije je vodil k zbližanju na nekaterih področjih, vendar so razlike med predpisi držav članic še vedno velike. Pri spletnem trgovanju imajo trgovci še dodatne stroške, ki so povezani s pogodbenim pravom in nastanejo zaradi potrebe po prilagoditvi spletnih strani trgovcev pravnim zahtevam vsake države članice, v katero usmerijo svojo dejavnost.

V čezmejnih pravnih poslih med trgovci za pogodbeni stranki ne veljajo enake omejitve glede prava, ki se uporabi. Vendar je gospodarski vpliv pogajanj in uporabe tujega prava prav tako velik. Stroški zaradi uporabe različnih nacionalnih predpisov obremenjujejo zlasti MSP. MSP morajo v svojih razmerjih z večjimi podjetji pogosto soglašati z uporabo prava njihovega poslovnega partnerja ter nositi stroške v zvezi z ugotavljanjem vsebine tujega prava, ki se uporabi za pogodbo, in izpolnjevanjem zahtev tega prava. V pogodbah med MSP je potreba po pogajanju o pravu, ki se uporabi, pomembna ovira za čezmejno trgovino. Za obe vrsti pogodb (med podjetjema ter med podjetjem in potrošnikom) so za MSP ti dodatni stroški poslovanja lahko celo nesorazmerni z vrednostjo pravnega posla.

Ti dodatni stroški pravnih poslov se zvišujejo sorazmerno s številom držav članic, v katere trgovec izvaža. Namreč, v več držav ko izvažajo, bolj so za trgovce pomembne razlike v pogodbenem pravu, in sicer kot ovira pri trgovanju. MSP so še zlasti prikrajšana: manjši ko je promet družbe, večji je delež stroškov poslovanja.

Trgovci so v primerjavi z domačo trgovino v čezmejni trgovini izpostavljeni tudi večji zapletenosti prava, saj morajo upoštevati različne nacionalne pogodbene predpise z različnimi značilnostmi.

Zaradi ukvarjanja s tujimi predpisi so čezmejni pravni posli bolj zapleteni. Trgovci so težavo ugotavljanja vsebine predpisov tujega pogodbenega prava opredelili kot prvo med ovirami za pravne posle med podjetji in potrošniki ter kot tretjo za pravne posle med podjetji[3]. Pravna zapletenost je večja pri trgovanju v državi s pravnim sistemom, ki je bistveno drugačen, medtem ko je bilo empirično dokazano, da je obseg dvostranske trgovine med državama, katerih pravna sistema imata skupni izvor, precej večji od obsega trgovine med državama brez te stične točke[4].

Razlike v pogodbenem pravu, dodatni stroški poslovanja in zapletenost, ki jo povzročajo v čezmejnem poslovanju, torej odvračajo veliko trgovcev, zlasti MSP, od širitve na trge drugih držav članic. Te razlike tudi omejujejo konkurenco na notranjem trgu. Sama vrednost trgovanja med državami članicami, opuščenega vsako leto zaradi razlik v pogodbenem pravu, znaša več deset milijard evrov.

Neizkoriščene možnosti za čezmejno trgovanje imajo negativen vpliv tudi za evropske potrošnike. Posledici manjšega obsega čezmejne trgovine sta manjši obseg uvoza in manjša konkurenca med trgovci. To lahko vodi k bolj omejeni izbiri proizvodov in višjim cenam proizvodov na potrošniškem trgu.

Čeprav bi čezmejno nakupovanje prineslo velike gospodarske ugodnosti glede boljše in večje ponudbe, večina evropskih potrošnikov nakupuje le v domači državi. Eden od pomembnih razlogov za to situacijo je, da so potrošniki pri čezmejnih pravnih poslih zaradi razlik v nacionalnih predpisih pogosto negotovi glede svojih pravic. Na primer, ena od njihovih glavnih skrbi je, katere zahtevke imajo na voljo, če proizvod, kupljen v drugi državi članici, ne ustreza določbam pogodbe. Veliko potrošnikov se zato ne odloči za nakup zunaj svojega domačega trga. Ne izrabijo ugodnosti notranjega trga, saj je pogosto mogoče v drugi državi članici najti boljšo ponudbo v smislu kakovosti in cene.

Spletno trgovanje olajša iskanje ponudb ter primerjavo cen in drugih pogojev, ne glede na to, kje ima trgovec sedež. Vendar se potrošniki, če želijo naročiti blago pri podjetjih iz druge države članice, pogosto soočijo s poslovno prakso zavrnitve prodaje, kar je največkrat posledica razlik v pogodbenem pravu.

Splošni cilj tega predloga je izboljšati ureditev in delovanje notranjega trga tako, da se olajšajo širitev čezmejnega trgovanja za podjetja in čezmejni nakupi za potrošnike. Ta cilj je mogoče doseči z oblikovanjem razpoložljivega samostojnega enotnega sklopa določb pogodbenega prava, vključno z določbami za varstvo potrošnika, in sicer skupnega evropskega prodajnega prava, ki naj bi se štel za drugi režim pogodbenega prava v nacionalnem pravu vsake države članice.

Namesto da bi se morali trgovci prilagoditi različnim nacionalnim pogodbenim predpisom, bi bilo treba trgovcem omogočiti uporabo skupnega evropskega prodajnega prava v njihovem celotnem čezmejnem poslovanju v Evropski uniji, če druga pogodbena stranka s tem soglaša. Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo obsegati vse pogodbene faze in tako zajemati večino področij, ki so pomembna pri sklepanju čezmejnih pogodb. Posledično bi bila potreba trgovcev po ugotavljanju vsebine nacionalnih predpisov drugih držav članic omejena le na nekatere precej manj pomembne zadeve, ki jih skupno evropsko prodajno pravo ne zajema. V pravnih poslih med podjetjem in potrošnikom ne bi bilo več potrebe po opredeljevanju prisilnih določb o varstvu potrošnika v potrošniškem pravu, saj bi skupno evropsko prodajno pravo vsebovalo popolnoma usklajene določbe o varstvu potrošnikov, ki bi zagotavljale visok standard varstva po vsej Evropski uniji. V čezmejnih pravnih poslih med trgovcema bi lahko pogajanja o pravu, ki se uporabi, potekala bolj neovirano, saj bi imeli pogodbeni stranki možnost dogovora o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, enako dostopnega obema, ki bi urejalo njuno pogodbeno razmerje.

Na podlagi tega bi trgovci lahko prihranili pri dodatnih stroških poslovanja, povezanih s pogodbenim pravom, in bi lahko delovali v manj zapletenem pravnem okolju za čezmejno trgovanje na podlagi zgolj enega sklopa določb po vsej Evropski uniji. Na ta način bi lahko trgovci bolje izkoristili ugodnosti notranjega trga z razširitvijo trgovanja čez meje in bi se posledično povečala konkurenca na notranjem trgu. Potrošnik bi imel boljši dostop do ponudb po vsej Evropski uniji po nižjih cenah in bi mu bila prodaja manjkrat zavrnjena. Na podlagi enotnega sklopa prisilnih določb, ki nudijo visoko raven varstva potrošnikov, bi bili potrošniki tudi bolj prepričani v svoje pravice pri čezmejnih nakupih.

Splošno ozadje

Komisija je s Sporočilom iz leta 2001[5] začela postopek obsežnega javnega posvetovanja o razdrobljenosti pravnega okvira na področju pogodbenega prava in njegovih oviralnih učinkih na čezmejno trgovanje. Julija 2010 je sprožila javno posvetovanje z objavo „Zelene knjige o možnostih politike za napredek na področju evropskega pogodbenega prava za potrošnike in podjetja“[6] (v nadaljnjem besedilu: zelena knjiga), ki določa različne možnosti politike za krepitev notranjega trga z razvojem na področju evropskega pogodbenega prava.

Evropski parlament je 8. junija 2011 v odgovor na zeleno knjigo izdal resolucijo, v kateri je izrazil močno podporo pravnemu aktu, ki bi izboljšal ureditev in delovanje notranjega trga ter koristil trgovcem, potrošnikom in pravosodnim sistemom držav članic.

Sporočilo komisije „Evropa 2020“[7] priznava potrebo po tem, da bi trgovci in potrošniki lažje in ceneje sklepali pogodbe s partnerji v drugih državah članicah, zlasti z razvojem v smeri izbirnega evropskega pogodbenega prava. Evropska digitalna agenda[8] navaja izbirni pravni akt o evropskem pogodbenem pravu, da bi se odpravila razdrobljenost pogodbenega prava in povečalo zaupanje potrošnikov v spletno trgovanje.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Med predpisi pogodbenega prava v državah članicah obstajajo pomembne razlike. Unija je področje pogodbenega prava najprej začela urejati z direktivami minimalne uskladitve, ki so bile sprejete na področju prava varstva potrošnikov. Pristop z minimalno uskladitvijo pomeni, da so države članice imele možnost ohraniti ali uvesti strožje obvezne zahteve od tistih, določenih v ta namen v pravnem redu EU. V praksi je ta pristop vodil k različnim rešitvam v državah članicah, celo na področjih, ki so bila usklajena na ravni Unije. Z nedavno sprejeto Direktivo o pravicah potrošnikov pa so bili v celoti usklajeni področja podatkov, ki jih je treba pred sklenitvijo pogodbe dati potrošnikom, potrošnikova pravica do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo, ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ter nekateri vidiki dobave blaga in prehoda nevarnosti.

Unija je glede razmerij med trgovci uredila področje boja proti zamudam pri plačilih tako, da je sprejela predpise o minimalnih obrestnih stopnjah. Na mednarodni ravni pa splošno velja Dunajska konvencija o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (v nadaljnjem besedilu: Dunajska konvencija), če pogodbeni stranki nista izbrali drugega prava. Dunajska konvencija ureja nekatere vidike v pogodbah o prodaji blaga, vendar njeno področje uporabe ne vključuje nekaterih pomembnih vprašanj, kot na primer napak volje, nepoštenih pogodbenih pogojev in zastaranja. Poleg tega je njena uporaba omejena, ker Dunajske konvencije[9] niso podpisale vse države članice in ni mehanizma, ki bi zagotavljal njeno enotno razlago.

Del zakonodaje Unije je relevanten za obe razmerji: med podjetjem in potrošnikom ter med podjetjema. Direktiva o e-poslovanju[10] vsebuje določbe o veljavnosti elektronsko sklenjenih pogodb in o nekaterih zahtevah, ki veljajo pred sklenitvijo pogodbe.

Na področju mednarodnega zasebnega prava je Unija sprejela pravne akte o izbiri prava, zlasti Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)[11], v zvezi z dolžnostmi obveščanja pred sklenitvijo pogodbe pa Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II)[12]. Prvi od navedenih pravnih aktov vsebuje pravila za določanje prava, ki se uporabi, na področju pogodbenih obveznosti, drugi pa na področju nepogodbenih obveznosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz izjav, danih pred sklenitvijo pogodbe.

Uredbi Rim I in Rim II bosta še naprej veljali in nanju predlog ne bo vplival. Še vedno bo treba določiti pravo, ki se uporabi za čezmejne pogodbe. To bo doseženo z normalnim izvajanjem uredbe Rim I. Stranki ga lahko določita sami (člen 3 uredbe Rim I), če tega ne storita, pa se določi na podlagi prisilnih določb člena 4 uredbe Rim I. Kar zadeva potrošniške pogodbe, se v skladu s pogoji člena 6(1) uredbe Rim I, če stranki ne izbereta prava, ki se uporabi, uporabi pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče.

Skupno evropsko prodajno pravo bo drugi režim pogodbenega prava v nacionalnem pravu vsake države članice. Če sta se stranki dogovorili o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, bodo njegove določbe edine določbe nacionalnega prava, ki se bodo uporabljale za zadeve z njegovega področja uporabe. Če zadeva spada na področje skupnega evropskega prodajnega prava, ni mogoče uporabiti nobenih drugih določb nacionalnega prava. Ta dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava je izbira med dvema različnima vrstama prodajnega prava v okviru istega nacionalnega prava ter zato ne pomeni predhodne izbire prava, ki se uporabi, v smislu določb mednarodnega zasebnega prava in se z njo ne sme zamenjevati.

Ker skupno evropsko prodajno pravo ne bo zajemalo vseh pogodbenih vidikov (npr. nezakonitosti pogodbe, zastopanja), bo takšna preostala vprašanja še naprej urejalo civilno pravo države članice, ki velja za pogodbo.

Vendar pa je pri običajnem izvajanju uredbe Rim I izbira prava v pravnih poslih med podjetjem in potrošnikom omejena. Če stranki v pravnih poslih med podjetjem in potrošnikom izbereta pravo druge države članice, ki ni pravo potrošnika, takšna izbira potrošnika v skladu s pogoji člena 6(1) uredbe Rim I ne prikrajša za varstvo prisilnih določb prava države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče (člen 6(2) uredbe Rim I). Vendar pa navedena določba ne more imeti praktičnega pomena, če sta stranki v okviru nacionalnega prava, ki se uporabi, izbrali skupno evropsko prodajno pravo. Razlog je v tem, da so določbe skupnega evropskega prodajnega prava izbranega prava države enake določbam skupnega evropskega prodajnega prava države potrošnika. Zato raven predpisov obveznega varstva potrošnikov države potrošnika ni višja in potrošnik ni prikrajšan za varstvo prava države, v kateri ima običajno prebivališče.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta predlog je v skladu s ciljem doseganja višje ravni varstva potrošnikov, saj vsebuje prisilne določbe varstva potrošnikov, od katerih stranki ne moreta odstopati v škodo potrošnika. Poleg tega je raven varstva v teh prisilnih določbah enaka ali višja kot v veljavnem pravnem redu.

Predlog je tudi v skladu s politiko Unije o pomoči MSP, da bi imela več koristi od možnosti, ki jih nudi notranji trg. Skupno evropsko prodajno pravo je mogoče izbrati v pogodbah med trgovcema, če je vsaj eden od njiju MSP, in sicer na podlagi Priporočila Komisije 2003/361[13] o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij ob upoštevanju nadaljnjega razvoja.

Poleg tega je predlog v skladu s politiko Unije glede mednarodne trgovine, ker ne diskriminira strank iz tretjih držav, ki bi tudi lahko uporabile skupno evropsko prodajno pravo, če ima vsaj ena pogodbena stranka sedež ali običajno prebivališče v državi članici.

Ta predlog ne vpliva na prihodnje pobude Komisije v zvezi z odgovornostjo za kršitve Pogodbe o delovanju Evropske unije, na primer v zvezi s konkurenčnimi določbami.

2.         REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija je z objavo zelene knjige sprožila obširno javno posvetovanje, ki je bilo končano 31. januarja 2011. V odgovor na zeleno knjigo je prejela 320 odgovorov od vseh kategorij zainteresiranih strani iz celotne Unije. Mnogi se strinjajo, da sta možnost 1 (objava rezultatov strokovne skupine) in možnost 2 („sveženj orodij“ za zakonodajalca Unije) velikega pomena. Možnost 4 (izbirni pravni akt evropskega pogodbenega prava), bodisi samostojno bodisi v kombinaciji s svežnjem orodij, je podprlo več držav članic in nekatere zainteresirane strani, če bo izpolnjeval določene pogoje, kot so visoka raven varstva potrošnikov ter jasne in uporabniku prijazne določbe. Eden od glavnih pomislekov v odgovorih zainteresiranih strani glede zelene knjige je bil pomanjkanje jasnosti v zvezi z bistveno vsebino morebitnega pravnega akta evropskega pogodbenega prava. Komisija je to vprašanje obravnavala tako, da je dala zainteresiranim stranem možnost, da izrazijo pripombe glede študije izvedljivosti, ki jo je pripravila strokovna skupina za evropsko pogodbeno pravo.

Zelena knjiga izpolnjuje tudi izražene želje glede materialnega področja uporabe tega pravnega akta. Zaradi tega se predlog osredotoča na pogodbe o prodaji blaga.

Komisija je s Sklepom z dne 26. aprila 2010[14] ustanovila strokovno skupino za evropsko pogodbeno pravo. Ta skupina je imela nalogo pripraviti študijo izvedljivosti morebitnega prihodnjega pravnega akta evropskega pogodbenega prava, ki bo pokrival glavne primere, nastale v praksi pri čezmejnem poslovanju.

Skupina ključnih zainteresiranih strani (podjetniška in potrošniška združenja, predstavniki bančnega in zavarovalniškega sektorja ter predstavniki pravnih poklicev odvetnikov in notarjev) je bila vzpostavljena septembra 2010, da bi strokovni skupini podala praktični prispevek glede uporabniku prijaznih določb, pripravljenih za študijo izvedljivosti. Študija izvedljivosti je bila objavljena 3. maja 2011, neuradno posvetovanje pa je potekalo do 1. julija 2011.

· Ocena učinka

Pri oceni učinka je bilo obravnavanih sedem možnosti politike iz zelene knjige. Poročilo o oceni učinka vsebuje popoln opis in analizo teh možnosti.

Te možnosti so bile: osnovni scenarij (nespremenjena politika), sveženj orodij za zakonodajalca, priporočilo o skupnem evropskem prodajnem pravu, uredba o možnosti izbirnega skupnega evropskega prodajnega prava, direktiva (za popolno ali minimalno uskladitev) o obveznem skupnem evropskem prodajnem pravu, uredba o evropskem pogodbenem pravu in uredba o evropskem civilnem zakoniku.

Na podlagi primerjalne analize učinkov teh možnosti je bilo v poročilu o oceni učinka ugotovljeno, da bi bili z možnostmi izbirne enotne ureditve pogodbenega prava, direktivo o popolni uskladitvi in uredbo o obvezni enotni ureditvi pogodbenega prava doseženi cilji politike. Čeprav bi zadnji dve možnosti znatno zmanjšali stroške poslovanja trgovcev in ponudili manj zapleteno pravno okolje za tiste, ki želijo trgovati čez mejo, pa bi pomenili znatno breme za trgovce, ker bi se morali tudi tisti, ki bi trgovali le v domači državi, prilagoditi novemu zakonodajnemu okviru. Stroški, povezani s seznanitvijo s takšnim novim prisilnim predpisom, bi bili še zlasti visoki v primerjavi s stroški izbirnega režima enotnega pogodbenega prava, ker bi prizadeli vse trgovce. Izbirni režim enotnega pogodbenega prava bi po drugi strani ustvaril le enkratne stroške za tiste trgovce, ki bi ga želeli uporabljati za svoje čezmejno trgovanje. Izbirni režim enotnega pogodbenega prava je bil zato izbran kot najbolj sorazmeren ukrep, ker bi zmanjšal stroške poslovanja trgovcev, ki izvažajo v več držav članic, in nudil potrošnikom večjo izbiro proizvodov po nižji ceni. Hkrati bi tudi dvignil raven varstva potrošnikov, ki nakupujejo čez mejo, in s tem ustvaril zaupanje, ker bi ti imeli enak sklop pravic po vsej Uniji.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog določa oblikovanje skupnega evropskega prodajnega prava. Usklajuje nacionalne pogodbene predpise držav članic, in sicer ne z zahtevo po spremembah sicer veljavnega nacionalnega pogodbenega prava, temveč z oblikovanjem drugega režima pogodbenega prava za pogodbe, ki jih zajema njegovo področje uporabe, v okviru nacionalnega prava vsake države članice, ki je enak po vsej Evropski uniji ter obstaja poleg sicer veljavnih določb nacionalnega pogodbenega prava. Skupno evropsko prodajno pravo se bo za čezmejno pogodbo uporabilo prostovoljno, na podlagi izraženega soglasja strank.

· Pravna podlaga

Ta predlog temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Predlog določa en enotni sklop popolnoma usklajenih določb pogodbenega prava, vključno z določbami o varstvu potrošnikov, v obliki skupnega evropskega prodajnega prava, ki naj bi se štel za drugi režim pogodbenega prava v okviru nacionalnega prava vsake države članice, na voljo v čezmejnih pravnih poslih na podlagi veljavnega dogovora strank. Ta dogovor ne pomeni izbire prava, ki se uporabi, v smislu določb mednarodnega zasebnega prava in se z njo ne sme zamenjevati. Namesto tega se ta izbira opravi po nacionalnem pravu, ki se uporabi v skladu s predpisi mednarodnega zasebnega prava.

Cilj te rešitve je ureditev in delovanje notranjega trga. To bi odpravilo ovire pri izvajanju temeljnih svoboščin, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi predpisi, zlasti iz dodatnih stroškov poslovanja in zaznane pravne zapletenosti, s katero se soočajo trgovci pri sklepanju čezmejnih pravnih poslov, ter pomanjkanja zaupanja potrošnikov v njihove pravice, ko nakupujejo v drugi državi EU – vsi neposredno vplivajo na ureditev in delovanje notranjega trga ter omejujejo konkurenco.

V skladu s členom 114(3) PDEU bi skupno evropsko prodajno pravo zagotavljalo visoko raven varstva potrošnikov z določitvijo lastnega sklopa prisilnih določb, ki ohranjajo ali dvigajo raven varstva, ki ga potrošnik že uživa na podlagi veljavnega potrošniškega prava EU.

· Načelo subsidiarnosti

Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

Cilj predloga – tj. prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z dajanjem na voljo izbirnega enotnega sklopa določb pogodbenega prava – ima jasno čezmejno razsežnost in ga države članice ne morejo zadovoljivo doseči v okviru svojih nacionalnih sistemov.

Dokler bodo razlike v nacionalnih pogodbenih predpisih povzročale znatne dodatne stroške za čezmejno poslovanje, ne bo v celoti dosežen cilj ureditve notranjega trga z lajšanjem širitve obsega čezmejnega trgovanja za trgovce in čezmejnega nakupovanja za potrošnike.

Države članice s sprejetjem neusklajenih ukrepov na nacionalni ravni ne bodo sposobne odpraviti dodatnih stroškov poslovanja in pravne zapletenosti, ki izhajajo iz razlik v nacionalnih pogodbenih predpisih, s katerimi se soočajo trgovci pri čezmejnem trgovanju v EU. Potrošniki bodo še naprej imeli manjšo izbiro in omejen dostop do proizvodov iz drugih držav članic. Poleg tega ne bodo imeli zaupanja, ki bi ga pridobili s poznavanjem svojih pravic.

Cilj predloga bi bilo zato lažje doseči z ukrepom na ravni Unije v skladu z načelom subsidiarnosti. Unija je v najboljšem položaju za reševanje težave pravne razdrobljenosti, in sicer z ukrepom na področju pogodbenega prava, s katerim bi se zbližali predpisi, ki veljajo za čezmejne pravne posle. Ker se tržni trendi razvijajo in spodbujajo države članice k samostojnemu ukrepanju, na primer pri urejanju novo nastalega trga digitalnih vsebin, je poleg tega verjetno, da se bodo povečale zakonodajne razlike, ki vodijo k povečanim stroškom poslovanja, in vrzeli v varstvu potrošnikov.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU.

Področje uporabe predloga je omejeno na vidike, ki povzročajo dejanske težave pri čezmejnih pravnih poslih, in se ne razteza na vidike, za katere je najbolje, da jih urejajo nacionalni predpisi. Predlog glede materialnega področja uporabe vsebuje določbe o pravicah in obveznostih strank v času veljavnosti pogodbe, vendar se ne nanaša na primer na določbe o zastopanju, za katere je manj verjetno, da bi postale predmet spora. Predlog v okviru teritorialnega področja uporabe zajema čezmejne primere, v katerih nastanejo težave zaradi dodatnih stroškov poslovanja in pravne zapletenosti. Poleg tega je osebno področje uporabe predloga omejeno na pravne posle, pri katerih v glavnem prihaja do težav notranjega trga, to je v razmerjih med podjetjema, pri katerih je vsaj ena od strank MSP, in razmerjih med podjetjem in potrošnikom. Pogodbe, sklenjene med fizičnimi osebami, in pogodbe med trgovci, od katerih nobeden ni MSP, niso vključene, ker pri njih ni dejanske potrebe po ukrepanju za tovrstne čezmejne pogodbe. Uredba prepušča državam članicam dve možnosti: možnost odločitve o omogočanju razpoložljivosti uporabe skupnega evropskega prodajnega prava strankama pri sklepanju pravnih poslov izključno na nacionalni ravni in možnost odločitve o omogočanju razpoložljivosti skupnega evropskega prodajnega prava za pogodbe med trgovcema, od katerih nobeden ni MSP.

Predlog je v primerjavi z drugimi analiziranimi možnimi rešitvami sorazmeren ukrep, ker je skupno evropsko prodajno pravo izbirne in prostovoljne narave. To pomeni, da je njegova uporaba odvisna od dogovora pogodbenih strank, če obe stranki menita, da je koristna za posamezni čezmejni pravni posel. Dejstvo, da je skupno evropsko prodajno pravo izbirni sklop določb, ki se uporablja le v čezmejnih primerih, pomeni tudi, da lahko zmanjša ovire v čezmejni trgovini brez poseganja v globoko usidrane nacionalne pravne sisteme in tradicije. Skupno evropsko prodajno pravo bo izbirni režim poleg sicer veljavnih določb pogodbenega prava, ki jih ne bo nadomestil. Tako bo ta zakonodajni ukrep le v obsegu, ki je potreben, oblikoval nove možnosti za trgovce in potrošnike na enotnem trgu.

· Izbira pravnega akta

Za to pobudo je bila izbrana uredba o izbirnem skupnem evropskem prodajnem pravu.

Nezavezujoč pravni akt, kot je sveženj orodij za zakonodajalca EU ali priporočilo, naslovljeno na države članice, ne bi dosegel cilja izboljšanja pogojev ureditve in delovanja notranjega trga. Direktiva ali uredba, ki bi nacionalne predpise nadomestila z neizbirnim evropskim pogodbenim pravom, bi šla predaleč, saj bi se s tem od domačih trgovcev, ki ne želijo prodajati čez mejo, zahtevalo, da nosijo stroške, ki jih ne odtehtajo prihranki pri stroških, ki nastanejo le pri čezmejnih pravnih poslih. Poleg tega direktiva, ki bi določala minimalne standarde neizbirnega evropskega pogodbenega prava, ne bi bila primerna, ker ne bi dosegla ravni pravne varnosti in potrebne stopnje enotnosti za zmanjšanje stroškov poslovanja.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Komisija bo po sprejetju predloga vzpostavila podatkovno zbirko za izmenjavo podatkov o pravnomočnih sodbah, ki se nanašajo na skupno evropsko prodajno pravo ali katero koli drugo določbo Uredbe, ter o relevantnih sodbah Sodišča Evropske unije. Stroški, povezani s to podatkovno zbirko, se bodo verjetno zvišali z večjim številom razpoložljivih pravnomočnih sodb. Komisija bo obenem organizirala usposabljanja za pravnike, ki bodo uporabljali skupno evropsko prodajno pravo[15]. Ti stroški se bodo verjetno sčasoma znižali z razširjenjem poznavanja delovanja skupnega evropskega prodajnega prava.

5.           DODATNE INFORMACIJE

· Poenostavitev

Prednost predloga izbirnega drugega režima pogodbenega prava je v tem, da strankama po celotni EU omogoča, da uporabita le en sklop določb pogodbenega prava, ne da bi nadomestil nacionalne pogodbene predpise v državah članicah. Ta samostojni in enotni sklop določb lahko strankama ponudi rešitev najpogostejših težav, ki lahko v zvezi s pogodbenim pravom nastanejo v primerih čezmejnega poslovanja. Ta možnost bi torej odpravila potrebo trgovcev po ugotavljanju vsebine različnih nacionalnih predpisov. Da bi potrošniki lažje razumeli svoje pravice v skupnem evropskem prodajnem pravu, bi se jim predstavilo standardno obvestilo, ki bi jih poučilo o njihovih pravicah.

Poleg tega bi bilo s predlogom mogoče zagotoviti prihodnjo skladnost zakonodaje EU na drugih področjih politike, na katerih pogodbeno pravo postaja pomembno.

· Klavzula o pregledu uporabe

Predlog določa pregled uporabe skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe Uredbe pet let po začetku uporabe Uredbe, ob upoštevanju, med drugim, potrebe po nadaljnji širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine ter prihodnjim razvojem pravnega reda Unije. Komisija bo v ta namen Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložila poročilo, po potrebi skupaj s predlogi za spremembo te uredbe.

· Evropski gospodarski prostor

Predlagana uredba zadeva EGP in se mora zato razširiti na EGP.

· Razlaga predloga

Predlog vsebuje tri glavne dele: Uredbo, Prilogo I k Uredbi, ki vsebuje določbe pogodbenega prava (skupno evropsko prodajno pravo), in Prilogo II, ki vsebuje standardno obvestilo.

A. Uredba

V členu 1 sta določena cilj in predmet Uredbe.

V členu 2 je naveden sklop opredelitev pojmov, uporabljenih v Uredbi. Medtem ko nekatere opredelitve pojmov že obstajajo v veljavnem pravnem redu s tega področja, so drugi pojmi tu prvič opredeljeni.

V členu 3 je pojasnjena izbirna narava določb pogodbenega prava pri čezmejnih pogodbah o prodaji blaga, dobavi digitalne vsebine in opravljanju povezanih storitev.

V členu 4 je določeno teritorialno področje uporabe Uredbe, ki je omejeno na čezmejne pogodbe.

V členu 5 je določeno materialno področje uporabe za pogodbe o prodaji blaga, dobavi digitalne vsebine in opravljanju povezanih storitev, kot sta montaža in popravilo.

V členu 6 so s področja uporabe izključene mešane pogodbe in pogodbe o prodaji z obročnim odplačevanjem.

V členu 7 je opisano osebno področje uporabe, ki se razteza na pogodbe med podjetjem in potrošnikom ter tiste pogodbe med podjetjema, v katerih je vsaj ena stranka MSP.

V členu 8 je pojasnjeno, da se morata stranki dogovoriti o izbiri skupnega evropskega prodajnega prava. V pogodbah med podjetjem in potrošnikom je odločitev o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava veljavna le, če je potrošnik izrazil soglasje v obliki izrecne izjave, ločene od izjave o sklenitvi pogodbe.

V členu 9 je navedenih več zahtev glede obveščanja o skupnem evropskem prodajnem pravu v pogodbah med trgovcem in potrošnikom. Še zlasti, da mora potrošnik prejeti standardno obvestilo iz Priloge II.

Člen 10 od držav članic zahteva, da zagotovijo sankcije za primere, ko trgovci kršijo dolžnost izpolnjevanja posebnih zahtev, ki jih določata člena 8 in 9.

V členu 11 je pojasnjeno, da če stranki veljavno izbereta skupno evropsko prodajno pravo, je to edino pravo, ki se uporabi za zadeve, na katere se nanašajo njegove določbe, in da se posledično druge nacionalne določbe ne uporabijo za zadeve s področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava. Izbira skupnega evropskega prodajnega prava učinkuje retroaktivno glede izpolnitve dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe in glede zahtevkov zaradi neizpolnitve teh dolžnosti.

V členu 12 je pojasnjeno, da Uredba ne posega v zahteve po obveščenosti iz Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu[16].

V členu 13 je predstavljena možnost držav članic, da sprejmejo zakonodajo, ki daje skupno evropsko prodajno pravo na voljo v uporabo strankama pri sklepanju pravnih poslov izključno na nacionalni ravni in pri sklepanju pogodb med trgovcema, od katerih nobeden ni MSP.

Člen 14 nalaga državam članicam, da Komisijo uradno obvestijo o pravnomočnih sodbah njihovih sodišč, v katerih so domača sodišča razlagala določbe skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe Uredbe. Komisija bo vzpostavila podatkovno zbirko takih sodb.

Člen 15 vsebuje klavzulo o pregledu uporabe.

Člen 16 določa, da bo Uredba začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

B. Priloga I

Priloga I vsebuje besedilo skupnega evropskega prodajnega prava.

V Delu I „Uvodne določbe“ so navedena splošna načela pogodbenega prava, ki jih morata pri poslovanju upoštevati obe stranki, na primer načelo vestnosti in poštenja. Načelo svobode sklepanja pogodb strankama tudi zagotavlja, da lahko odstopata od določb skupnega evropskega prodajnega prava, razen če so določbe izrecno opredeljene kot prisilne, na primer določbe o varstvu potrošnika.

V Delu II „Sklenitev veljavne pogodbe“ so določbe o pravici strank, da pred sklenitvijo prejmeta bistvene podatke, in določbe o načinu sklenitve dogovorov strank. Ta del vsebuje tudi posebne določbe, na podlagi katerih imajo potrošniki pravico do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo, ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov. Poleg tega zajema določbe o izpodbojnosti pogodb, ki so sklenjene v zmoti, zaradi prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja.

V Delu III „Ugotavljanje vsebine pogodbe“ so splošne določbe o tem, kako je treba v primeru dvoma razlagati pogodbene pogoje. Vsebuje tudi določbe o vsebini in učinkih pogodb ter o tem, kateri pogodbeni pogoji so lahko nepošteni in so zato neveljavni.

V Delu IV „Obveznosti in zahtevki strank prodajne pogodbe“ so podrobneje obravnavane določbe o obveznostih prodajalca in kupca, značilne za prodajne pogodbe in pogodbe o dobavi digitalne vsebine. Ta del vsebuje tudi določbe o zahtevkih, če kupec oziroma prodajalec ne izpolni obveznosti.

V Delu V „Obveznosti in zahtevki strank v zvezi s pogodbami o povezanih storitvah“ so obravnavani primeri, ko prodajalec v tesni zvezi s prodajno pogodbo ali pogodbo o dobavi digitalne vsebine zagotavlja nekatere storitve, kot so montaža, popravilo ali vzdrževanje. V tem delu je pojasnjeno, katere posebne določbe se uporabijo v takem primeru, zlasti kakšne pravice in obveznosti imata stranki v takih pogodbah.

V Delu VI „Odškodnina in obresti“ so navedene dodatne skupne določbe o odškodnini za izgubo in o obrestih za prepozno plačilo.

V Delu VII „Vračilo“ so razložene določbe, ki se uporabljajo v zvezi s tem, kaj je treba vrniti ob razveljavitvi ali razdoru pogodbe.

V Delu VIII „Zastaranje“ so urejeni učinki izteka roka za izvrševanje pravic iz pogodbe.

Dodatek 1 vsebuje vzorec navodil v zvezi z odstopom od pogodbe, ki ga mora trgovec zagotoviti potrošniku pred sklenitvijo pogodbe na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, Dodatek 2 pa vsebuje vzorec obrazca za odstop od pogodbe.

C. Priloga II

V Prilogi II je standardno obvestilo o skupnem evropskem prodajnem pravu, ki ga mora trgovec zagotoviti potrošniku pred sklenitvijo dogovora o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava.

2011/0284 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o skupnem evropskem prodajnem pravu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[17],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[18],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V čezmejni gospodarski dejavnosti je še vedno precej omejitev, ki preprečujejo koriščenje vseh možnosti notranjega trga za rast in ustvarjanje delovnih mest. Na splošno le eden od desetih trgovcev v Uniji izvaža blago znotraj Unije in večina teh izvaža le v nekaj držav članic. Glede na vrsto ovir čezmejne trgovine, vključno z davčnimi predpisi, upravnimi zahtevami, težavami z dobavo, jezikom in kulturo, trgovci štejejo težavo v zvezi z iskanjem določb tujega pogodbenega prava med najpomembnejše ovire v pravnih poslih med podjetji in potrošniki ter v pravnih poslih med podjetji. To tudi potrošnike postavlja v slabši položaj, saj imajo omejen dostop do blaga. Različni nacionalni pogodbeni predpisi zato preprečujejo izvrševanje temeljnih svoboščin, kot je prost pretok blaga in storitev, ter pomenijo oviro pri delovanju in trajni uveljavitvi notranjega trga. Njihov učinek je tudi omejevanje konkurence, zlasti na trgih manjših držav članic.

(2) Pogodbe so nujno potreben pravni instrument za vsak gospodarski pravni posel. Potrebe trgovcev po opredelitvi prava, ki se uporabi, ali po pogajanjih o njem, ugotavljanju vsebine določb veljavnega tujega prava, kar pogosto vključuje prevajanje, po pridobivanju pravnih nasvetov zaradi seznanitve s pravnimi zahtevami ter po prilagajanju pogodb različnim nacionalnim predpisom, ki lahko veljajo v čezmejnem poslovanju, povečujejo zapletenost čezmejne trgovine in zvišujejo njene stroške v primerjavi z domačo trgovino. Ovire v zvezi s pogodbenim pravom so zato dejavnik, ki precejšnje število k izvozu usmerjenih trgovcev najbolj odvrača od vstopa na področje čezmejne trgovine ali širitve njihovega poslovanja v več držav članic. Njihov odvračilni učinek je zlasti velik za mala in srednja podjetja (MSP), za katera so stroški vstopa na več tujih trgov glede na njihov promet še posebej visoki. Posledično so trgovci prikrajšani za priložnost prihranka stroškov, ki bi jo lahko izkoristili, če bi bilo blago in storitve mogoče tržiti na podlagi enotnega pogodbenega prava za vse njihove čezmejne pravne posle, v spletnem okolju pa na eni enotni spletni strani.

(3) S pogodbenim pravom povezani stroški pravnih poslov, za katere se je izkazalo, da so precej visoki, in pravne ovire, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi prisilnimi predpisi o varstvu potrošnikov, neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga v zvezi s pravnimi posli med podjetji in potrošniki. V skladu s členom 6 Uredbe št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Uredba (ES) št. 593/2008)[19], se bodo vsakokrat, ko trgovec usmeri svoje dejavnosti k potrošnikom v drugi državi članici, uporabile določbe varstva potrošnikov države članice običajnega prebivališča potrošnika, ki zagotavljajo višjo raven varstva in jih v skladu z navedenim pravom z dogovorom ni mogoče izključiti, tudi če sta stranki izbrali drugo pravo, ki naj se uporabi. Zato se morajo trgovci vnaprej seznaniti s tem, ali potrošniško pravo zagotavlja višjo raven varstva, in zagotoviti, da njihova pogodba izpolnjuje njegove zahteve. Poleg tega na področju spletne trgovine prilagoditve spletne strani, ki mora ustrezati obveznim zahtevam veljavnih tujih predpisov na področju potrošniških pogodb, vključujejo dodatne stroške. Dosedanje usklajevanje potrošniškega prava na ravni Unije je sicer privedlo do določenega zbližanja na nekaterih področjih. Vendar pa so razlike v zakonodajah držav članic še naprej bistvene; obstoječa raven usklajenosti državam članicam omogoča širok nabor možnosti glede načina izpolnitve zakonodajnih zahtev Unije in ravni varstva potrošnikov.

(4) Ovire v zvezi s pogodbenim pravom, ki trgovcem preprečujejo, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga, škodujejo tudi potrošnikom. Posledica manjšega obsega čezmejne trgovine sta manjši obseg uvoza in manjša konkurenca. Manjša izbira blaga po višjih cenah lahko pomeni slabši položaj potrošnikov, ker jim manj tujih trgovcev neposredno ponuja svoje proizvode in storitve, posredno pa tudi zaradi omejene čezmejne trgovine na debelo med podjetji. Medtem ko bi čezmejno nakupovanje lahko omogočilo pomembne gospodarske prednosti večjega števila in boljših ponudb, pa veliko potrošnikov tudi okleva pri čezmejnem nakupovanju, saj niso prepričani o svojih pravicah. Nekateri od glavnih pomislekov potrošnikov so povezani s pogodbenim pravom, na primer, ali bi uživali ustrezno varstvo v primeru nakupa proizvodov z napako. Zato znatno število potrošnikov raje kupuje na domačem trgu, tudi če to pomeni manjšo izbiro ali višje cene.

(5) Poleg tega je tistim potrošnikom, ki želijo izkoristiti razlike v cenah med državami članicami s kupovanjem pri trgovcu iz druge države članice, zaradi odklonitve trgovca to pogosto onemogočeno. Spletno trgovanje je sicer zelo olajšalo iskanje ponudb ter primerjavo cen in drugih pogojev ne glede na sedež trgovca, vendar pa naročila potrošnikov iz tujine zelo pogosto odklonijo trgovci, ki ne sklepajo čezmejnih pravnih poslov.

(6) Razlike v nacionalnih pogodbenih predpisih zato pomenijo ovire, ki potrošnikom in trgovcem preprečujejo koriščenje ugodnosti notranjega trga. Navedene ovire v zvezi s pogodbenim pravom bi bile občutno manjše, če bi pogodbe temeljile na enotnem sklopu določb pogodbenega prava ne glede na sedež oziroma stalno prebivališče strank. Takšen enotni sklop določb pogodbenega prava bi moral obsegati vse pogodbene faze in zajemati področja, ki so najpomembnejša pri sklepanju pogodb. Vsebovati bi moral tudi popolnoma usklajene določbe o varstvu potrošnikov.

(7) Tudi razlike v nacionalnih pogodbenih predpisih in njihov vpliv na čezmejno trgovino omejujejo konkurenco. Majhen obseg čezmejne trgovine pomeni manjšo konkurenco in manj spodbud trgovcem k večji inovativnosti in izboljšanju kakovosti njihovih proizvodov ali znižanju cen. Zlasti v manjših državah članicah z omejenim številom domačih konkurentov lahko odločitev tujih trgovcev, da ne bodo vstopili na njihove trge zaradi stroškov in zapletenosti, omeji konkurenco, kar vidno vpliva na izbiro in raven cen razpoložljivih proizvodov. Poleg tega lahko ovire čezmejnega trgovanja ogrozijo konkurenco med MSP in večjimi podjetji. Zaradi pomembnega vpliva stroškov pravnih poslov glede na promet je precej verjetneje, da bo na tuji trg vstopil večji konkurent in ne MSP.

(8) Za premagovanje navedenih ovir v zvezi s pogodbenim pravom bi morali stranki imeti možnost dogovora, da pogodbe med njima ureja enotni sklop določb pogodbenega prava        z enakim pomenom in razlago v vseh državah članicah, tj. skupno evropsko prodajno pravo. Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo biti dodatna možnost, ki bi povečala razpoložljive možnosti izbire strank in bila na voljo za uporabo, kadar koli bi stranki soglašali o njegovi koristnosti za lajšanje čezmejne trgovine ter v izogib stroškom pravnih poslov in oportunitetnim stroškom, pa tudi drugim oviram čezmejne trgovine v zvezi s pogodbenim pravom. Podlaga pogodbenega razmerja bi moralo postati le takrat, kadar stranki soglašata o njegovi uporabi.

(9) Ta uredba določa skupno evropsko prodajno pravo. Usklajuje pogodbene predpise držav članic, in sicer ne z zahtevo po spremembah sicer veljavnega nacionalnega pogodbenega prava, temveč z oblikovanjem drugega režima pogodbenega prava v vsaki državi članici, ki velja za pogodbe na njegovem področju uporabe. Ta drugi režim bi moral biti enak po vsej Uniji in veljati poleg sicer veljavnih določb nacionalnega pogodbenega prava. Skupno evropsko prodajno pravo bi bilo treba za čezmejno pogodbo uporabljati prostovoljno, na podlagi izrecnega soglasja strank.

(10) Dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava bi moral biti izbira, opravljena na področju uporabe zadevnega nacionalnega prava, ki se uporabi bodisi v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 bodisi v zvezi z dolžnostmi obveščanja pred sklenitvijo pogodbe v skladu z Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba (ES) št. 864/2007)[20], oziroma na podlagi katere koli druge ustrezne kolizijske določbe. Dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava zato ne bi smel pomeniti izbire prava, ki se uporabi, v smislu kolizijskih določb, ne bi se smel z njimi zamenjevati in ne bi smel posegati vanje. Ta uredba zato ne vpliva na veljavne kolizijske določbe.

(11) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo obsegati popoln sklop popolnoma usklajenih prisilnih določb o varstvu potrošnikov. Navedene določbe bi morale v skladu s členom 114(3) Pogodbe zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov z namenom okrepitve zaupanja potrošnikov v skupno evropsko prodajno pravo in tako potrošnikom zagotoviti spodbudo za sklepanje čezmejnih pogodb na navedeni podlagi. Določbe bi morale ohraniti ali zvišati raven varstva, ki ga potrošniki uživajo na podlagi potrošniškega prava Unije.

(12) Ker skupno evropsko prodajno pravo obsega popoln sklop popolnoma usklajenih prisilnih določb o varstvu potrošnikov, na tem področju ne bo neskladij med predpisi držav članic, kadar se bosta stranki dogovorili o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava. Zato člen 6(2) Uredbe (ES) št. 593/2008, ki temelji na različnih ravneh varstva potrošnikov v državah članicah, nima praktičnega pomena za vprašanja, ki jih ureja skupno evropsko prodajno pravo.

(13) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo biti na voljo za čezmejne pogodbe, saj so na tem področju razlike v nacionalnih predpisih vzrok za zapletenost in dodatne stroške ter odvračajo stranke od sklepanja pogodbenih razmerij. Čezmejno naravo pogodbe bi bilo treba oceniti na podlagi običajnega sedeža strank v pogodbah med podjetji. V pogodbi med podjetjem in potrošnikom bi bil čezmejni element podan, če je splošni naslov, ki ga navede potrošnik, naslov dobave blaga ali naslov za izstavitev računa, ki ga navede potrošnik, v državi članici, v kateri trgovec nima običajnega sedeža.

(14) Uporaba skupnega evropskega prodajnega prava ne bi smela biti omejena na čezmejne primere v državah članicah, ampak bi morala biti na voljo tudi za lajšanje trgovine med državami članicami in tretjimi državami. Kadar gre za potrošnike iz tretjih držav, se za dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, ki bi za potrošnika pomenil izbiro zanj tujega prava, uporabijo veljavne kolizijske določbe.

(15) Tudi trgovcem, ki trgujejo na domačem in tujem trgu, bi se lahko zdelo koristno uporabiti enotno pogodbo za vse njihove pravne posle. Zato bi morale imeti države članice svobodo pri tem, da uporabo skupnega evropskega prodajnega prava omogočijo tudi strankam, ki pravne posle sklepajo izključno na nacionalni ravni.

(16) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo biti na voljo zlasti za pogodbo o prodaji premičnin, vključno z izdelavo ali proizvodnjo takega blaga, saj je to z gospodarskega vidika najpomembnejša vrsta pogodbe, ki bi lahko pomenila posebno priložnost za povečanje obsega čezmejne trgovine, zlasti na področju spletnega trgovanja.

(17) Zaradi naraščajočega pomena digitalnega gospodarstva bi moralo področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava zajemati tudi pogodbe o dobavi digitalne vsebine. Število prenosov digitalne vsebine v hrambo, obdelavo, dostop do nje in večkratno uporabo, kot je prenos glasbe z interneta, se hitro povečuje in ima velike možnosti za nadaljnje povečevanje, vendar pa ga še vedno ovirata precejšnja raznolikost pravnih sistemov in pravna negotovost. Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo zato zajemati dobavo digitalne vsebine ne glede na to, ali je digitalna vsebina dobavljena na snovnem nosilcu.

(18) Trgovci digitalno vsebino pogosto dobavljajo ne le proti plačilu, ampak tudi v kombinaciji z ločeno plačanim blagom in storitvami, vključno z nedenarnim nadomestilom, kot je omogočanje dostopa do osebnih podatkov, ali brezplačno v okviru strategije trženja na podlagi pričakovanja, da bo potrošnik pozneje kupil dodatne ali bolj prefinjene proizvode digitalne vsebine. Zaradi te posebne tržne strukture in dejstva, da lahko napake v dobavljeni digitalni vsebini škodujejo gospodarskim interesom potrošnika ne glede na pogoje, pod katerimi je bila dobavljena, možnost uporabe skupnega evropskega prodajnega prava ne bi smela biti odvisna od tega, ali se za zadevno posebno digitalno vsebino plača cena ali ne.

(19) Zaradi doseganja najvišje možne dodane vrednosti skupnega evropskega prodajnega prava bi moralo njegovo materialno področje uporabe vključevati tudi posebne storitve, ki jih nudi prodajalec ter so neposredno in tesno povezane s posebnim blagom ali posebno digitalno vsebino, dobavljenima na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava, v praksi pa so pogosto hkrati del iste ali povezane pogodbe; te posebne storitve so zlasti popravilo, vzdrževanje ali montaža blaga ali popravilo, vzdrževanje ali namestitev digitalne vsebine.

(20) Skupno evropsko prodajno pravo ne bi smelo zajemati povezanih pogodb, s katerimi kupec pridobi blago od tretje osebe ali ta zanj opravi storitev. To ne bi bilo primerno, ker tretja oseba ni stranka v dogovoru med pogodbenima strankama o uporabi določb skupnega evropskega prodajnega prava. Povezane pogodbe s tretjimi osebami bi moralo urejati zadevno nacionalno pravo, ki se uporabi v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 in Uredbo (ES) št. 864/2007 ali v skladu s katero koli drugo ustrezno kolizijsko določbo.

(21) Zaradi osredotočenega in sorazmernega reševanja obstoječih težav notranjega trga in konkurence bi se moralo osebno področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava osredotočiti na stranke, ki jih različnost nacionalnih pogodbenih predpisov odvrača od poslovanja v tujini, kar občutno neugodno vpliva na čezmejno trgovino. Zato bi moralo zajemati vse pravne posle med podjetji in potrošniki ter pogodbe med trgovci, kadar je vsaj ena od strank MSP v smislu Priporočila Komisije 2003/361 z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij[21]. Vendar pa to ne bi smelo posegati v možnost držav članic, da sprejmejo zakonodajo, ki bi v področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava vključila pogodbe med trgovci, ki niso MSP. V vsakem primeru trgovci v pogodbah med podjetji uživajo popolno svobodo sklepanja pogodb, spodbuja pa se jih, da pri pripravi pogodbenih pogojev iščejo navdih v skupnem evropskem prodajnem pravu.

(22) Dogovor med pogodbenima strankama je nepogrešljiv za uporabo skupnega evropskega prodajnega prava. Za navedeni dogovor bi morale v pravnih poslih med podjetjem in potrošnikom veljati stroge zahteve. Ker bo v praksi ponavadi trgovec tisti, ki bo predlagal uporabo skupnega evropskega prodajnega prava, se morajo potrošniki popolnoma zavedati dejstva, da soglašajo z uporabo določb, ki se razlikujejo od sicer veljavnega nacionalnega prava. Zato bi moralo biti soglasje potrošnika k uporabi skupnega evropskega prodajnega prava dopustno le v obliki izrecne izjave, ločene od izjave o dogovoru o sklenitvi pogodbe. Zato ne bi smelo biti mogoče ponuditi uporabe skupnega evropskega prodajnega prava v določbi pogodbe, ki se sklepa, še zlasti ne v splošnih pogojih poslovanja trgovca. Trgovec bi moral potrošniku zagotoviti potrdilo o dogovoru o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava na trajnem nosilcu podatkov.

(23) Soglasje potrošnika k uporabi skupnega evropskega prodajnega prava bi moralo biti ne le zavestna, ampak tudi premišljena izbira. Trgovec bi moral zato ne le poučiti potrošnika o nameravani uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, ampak bi moral tudi zagotoviti podatke o njegovih posebnostih in njegovih bistvenih značilnostih. Zaradi lajšanja naloge trgovcev in s tem izogibanja nepotrebnim upravnim bremenom ter v zagotovitev doslednosti ravni in kakovosti podatkov, sporočenih potrošniku, bi morali trgovci potrošnikom zagotoviti standardno obvestilo iz te uredbe, ki je brez težav dostopno v vseh uradnih jezikih v Uniji. Če potrošniku ni mogoče zagotoviti obvestila, na primer v okviru telefonskega klica, ali če trgovec ni zagotovil obvestila, dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava potrošnika ne bi smel zavezovati, dokler ne bi prejel obvestila skupaj s potrdilom o dogovoru in na njegovi podlagi izrazil svojega soglasja.

(24) Da bi se izognili izbirni uporabi določenih elementov skupnega evropskega prodajnega prava, ki bi lahko zamajali ravnovesje med pravicami in obveznostmi strank ter škodljivo vplivali na raven varstva potrošnikov, bi morala izbira zajemati skupno evropsko prodajno pravo kot celoto in ne le določenih njegovih delov.

(25) Če bi za zadevno pogodbo sicer veljala konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, bi morala izbira skupnega evropskega prodajnega prava pomeniti dogovor pogodbenih strank o izključitvi uporabe navedene konvencije.

(26) Določbe skupnega evropskega prodajnega prava bi morale zajemati vprašanja pogodbenega prava, ki so praktičnega pomena v vseh pogodbenih fazah vrste pogodb z materialnega in osebnega področja uporabe, zlasti pogodb, sklenjenih na spletu. Ne glede na pravice in obveznosti strank ter zahtevke zaradi neizpolnitve bi moralo zato skupno evropsko prodajno pravo urejati dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe, sklenitev pogodbe, vključno s formalnimi zahtevami, pravico do odstopa od pogodbe in njene posledice, izpodbojnost pogodbe zaradi zmote, prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja ter posledice takšne izpodbojnosti, razlago, vsebino in učinke pogodbe, ugotavljanje in posledice nepoštenosti pogodbenih pogojev, vračilo po razveljavitvi pogodbe, razdor pogodbe ter zastaranje in prekluzijo pravic. Določiti bi moralo sankcije, ki so na voljo v primeru kršitve vseh obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz uporabe skupnega evropskega prodajnega prava.

(27) Vsa vprašanja pogodbene ali nepogodbene narave, ki jih skupno evropsko prodajno pravo ne obravnava, urejajo sicer veljavne določbe nacionalnega prava zunaj okvira skupnega evropskega prodajnega prava, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 in Uredbo (ES) št. 864/2007 ali katero koli drugo ustrezno kolizijsko določbo. Ta vprašanja vključujejo pravno osebnost, neveljavnost pogodbe zaradi poslovne nesposobnosti, protipravnosti ali nemoralnosti, določitev jezika pogodbe, vprašanja nediskriminacije, zastopanje, večje število dolžnikov in upnikov, spremembo strank, vključno z odstopom, pobotom in združitvijo, stvarno pravo, vključno s prenosom lastninske pravice, pravo intelektualne lastnine in nepogodbeno odškodninsko pravo. Skupno evropsko prodajno pravo prav tako ne obravnava vprašanja, ali je mogoče hkrati uveljavljati odškodninske zahtevke v zvezi s pogodbeno in nepogodbeno odgovornostjo.

(28) Skupno evropsko prodajno pravo ne bi smelo urejati zadev, ki ne spadajo na področje pogodbenega prava. Ta uredba ne bi smela posegati v pravo Unije ali nacionalno pravo v zvezi z navedenimi zadevami. Na primer, dolžnosti obveščanja, ki so naložene zaradi varstva zdravja in varnosti ali razlogov varovanja okolja, bi morale ostati zunaj področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava. Poleg tega ta uredba ne bi smela posegati v zahteve po obveščenosti iz Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu[22].

(29) Če sta se stranki veljavno dogovorili o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, bi moralo le skupno evropsko prodajno pravo urejati zadeve z njegovega področja uporabe. Določbe skupnega evropskega prodajnega prava bi bilo treba razlagati samostojno ter v skladu z uveljavljenimi načeli razlage zakonodaje Unije. Vprašanja v zvezi z zadevami s področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, ki jih to pravo izrecno ne ureja, bi bilo treba reševati samo z razlago njegovih določb brez uporabe katerega koli drugega prava. Določbe skupnega evropskega prodajnega prava bi bilo treba razlagati na podlagi načel, na katerih temelji, ciljev in vseh njegovih določb.

(30) Svoboda sklepanja pogodb bi morala biti vodilno načelo, na katerem temelji skupno evropsko prodajno pravo. Avtonomijo strank bi bilo treba omejiti le takrat in v takšnem obsegu, kot je neizogibno potrebno, zlasti iz razlogov varstva potrošnikov. V primeru takšne potrebe bi bilo treba prisilno naravo zadevnih določb jasno navesti.

(31) Načelo vestnosti in poštenja bi moralo zagotoviti usmeritve v zvezi z obveznim načinom sodelovanja strank. Ker so nekatere določbe konkreten odraz splošnega načela vestnosti in poštenja, bi morale te prevladati nad splošnim načelom. Splošno načelo se zato ne bi smelo uporabiti kot orodje za spreminjanje posebnih pravic in obveznosti strank, določenih s specialnimi določbami. Konkretne zahteve, ki izhajajo iz načela vestnosti in poštenja, bi morale biti med drugim odvisne tudi od relativne ravni strokovnega znanja strank in bi morale biti v pravnih poslih med podjetji in potrošniki drugačne kot v pravnih poslih med podjetji samimi. V pravnih poslih med trgovci bi morala imeti dobra gospodarska praksa v zadevnem posebnem primeru ustrezen pomen v tem okviru.

(32) Namen skupnega evropskega prodajnega prava bi moral biti ohranitev veljavnih pogodb, kadar je to mogoče in primerno glede na upravičene interese strank.

(33) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo opredeliti dobro uravnotežene rešitve, ki bi pri določanju vsebine razpoložljivih zahtevkov in njihovem uveljavljanju v primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti upoštevale upravičene interese strank. V pogodbah med podjetji in potrošniki bi moral sistem zahtevkov odražati dejstvo, da za napake blaga, digitalne vsebine ali storitev nosi odgovornost trgovec.

(34) Komisija bi morala za okrepitev pravne varnosti z omogočanjem dostopa javnosti do sodne prakse Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč o razlagi skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe vzpostaviti podatkovno zbirko, ki bi zajemala zadevne pravnomočne sodne odločbe. Države članice bi morale za omogočanje navedene naloge zagotoviti, da o takšnih sodbah nacionalnih sodišč hitro obvestijo Komisijo.

(35) Po petih letih veljavnosti je primerno oceniti ustreznost skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe. Pregled bi moral upoštevati, med drugim, potrebo po nadaljnji širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije.

(36) Ker cilja te uredbe, in sicer prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z omogočanjem razpoložljivosti enotnega sklopa določb pogodbenega prava, ki ga je mogoče uporabiti za čezmejne pravne posle po vsej Uniji, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in se zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(37) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih vsebuje predvsem Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členi 16, 38 in 47 Listine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Cilj in predmet

1. Namen te uredbe je izboljšati pogoje za ureditev in delovanje notranjega trga, tako da bo na voljo enoten sklop določb pogodbenega prava iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: skupno evropsko prodajno pravo). Te določbe se lahko uporabijo v čezmejnih pravnih poslih za prodajo blaga, dobavo digitalne vsebine in povezane storitve, če se pogodbeni stranki tako dogovorita.

2. Ta uredba omogoča trgovcem, da uporabijo skupni sklop določb in enake pogodbene pogoje za vse svoje čezmejne pravne posle, kar zmanjšuje nepotrebne stroške ter zagotavlja visoko raven pravne varnosti.

3. V zvezi s pogodbami med trgovci in potrošniki ta uredba obsega celoten sklop določb o varstvu potrošnikov, da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov, poveča njihovo zaupanje v notranji trg in se jih spodbudi k čezmejnemu nakupovanju.

Člen 2 Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „pogodba“ pomeni dogovor dveh ali več strank, iz katerega izhajajo obveznosti ali drugi pravni učinki;

(b) „vestnost in poštenje“ pomeni standard ravnanja, za katerega so značilni poštenost, odkritost in upoštevanje interesov druge stranke v zadevnem pravnem poslu ali razmerju;

(c) „izguba“ pomeni premoženjsko in nepremoženjsko izgubo v obliki bolečine in trpljenja, izključuje pa druge oblike nepremoženjske izgube, kot sta poslabšanje kakovosti življenja in izguba zadovoljstva;

(d) izraz „splošni pogodbeni pogoji“ pomeni pogodbene pogoje, ki so bili vnaprej osnovani za več pravnih poslov z različnimi strankami in o katerih se stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7 skupnega evropskega prodajnega prava;

(e) „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ravna za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(f) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(g) „odškodnina“ pomeni denarni znesek, do katerega je lahko upravičena oseba kot do nadomestila za izgubo, poškodbo ali škodo;

(h) „blago“ pomeni katere koli snovne stvari; izključuje pa:

(i) električno energijo in zemeljski plin in

(ii) vodo in druge vrste plinov, razen če so ponujeni v prodajo v omejenem obsegu ali določeni količini;

(i) „cena“ pomeni denarni znesek, ki ga je treba plačati v zameno za kupljeno blago, dobavljeno digitalno vsebino ali za opravljeno povezano storitev;

(j) „digitalna vsebina“ pomeni podatke, ki so proizvedeni in dobavljeni v digitalni obliki, in sicer v skladu z navodili kupca ali v nasprotju z njimi, in vključuje video, avdio, slikovno ali pisno digitalno vsebino, digitalne igre, programsko opremo in digitalno vsebino, ki omogoča personalizacijo obstoječe strojne ali programske opreme; izključuje pa:

(i) finančne storitve, vključno s spletnimi bančnimi storitvami;

(ii) pravno ali finančno svetovanje, opravljeno v elektronski obliki;

(iii) elektronske zdravstvene storitve;

(iv) elektronske komunikacijske storitve in omrežja ter z njimi povezane naprave in storitve;

(v) igre na srečo;

(vi) potrošnikovo ustvarjanje nove digitalne vsebine in spreminjanje obstoječe digitalne vsebine ali katero koli drugo sodelovanje pri stvaritvah drugih uporabnikov;

(k) „prodajna pogodba“ pomeni vsako pogodbo, na podlagi katere trgovec (prodajalec) prenese ali se zaveže, da bo prenesel lastninsko pravico na blagu na drugo osebo (kupca), kupec pa plača ali se zaveže, da bo plačal ceno tega blaga; vključuje pogodbo o dobavi blaga, ki ga je treba izdelati ali proizvesti, izključuje pa prodajne pogodbe na podlagi izvršbe ali pogodbe, ki kako drugače vključujejo izvrševanje javne oblasti;

(l) „potrošniška prodajna pogodba“ pomeni prodajno pogodbo, na podlagi katere je prodajalec trgovec in kupec potrošnik;

(m) „povezana storitev“ pomeni vsako storitev, ki je povezana z blagom ali digitalno vsebino, kot je montaža ali namestitev, vzdrževanje, popravilo ali kakršna koli drugačna obdelava, ki jo nudi prodajalec blaga ali dobavitelj digitalne vsebine na podlagi prodajne pogodbe, pogodbe o dobavi digitalne vsebine ali na podlagi ločene pogodbe o povezanih storitvah, ki je bila sklenjena sočasno s prodajno pogodbo ali pogodbo o dobavi digitalne vsebine; izključuje pa:

(i) prevozne storitve;

(ii) storitve usposabljanja;

(iii) storitve telekomunikacijske podpore in

(iv) finančne storitve;

(n) „izvajalec storitev“ pomeni prodajalca blaga ali dobavitelja digitalne vsebine, ki se zaveže, da bo za naročnika opravil storitev, povezano z navedenim blagom ali navedeno digitalno vsebino;

(o) „naročnik“ pomeni vsako osebo, ki kupi povezano storitev;

(p) „pogodba, sklenjena na daljavo“ pomeni vsako pogodbo med trgovcem in potrošnikom v okviru organizirane sheme prodaje na daljavo, sklenjeno brez sočasne dejanske navzočnosti trgovca (ali, če je trgovec pravna oseba, fizične osebe, ki zastopa trgovca) in potrošnika z izključno uporabo enega ali več sredstev za sporazumevanje na daljavo do trenutka sklenitve pogodbe in vključno z njim;

(q) „pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov,“ pomeni vsako pogodbo med trgovcem in potrošnikom:

(i) sklenjeno v sočasni dejanski navzočnosti trgovca (ali, če je trgovec pravna oseba, fizične osebe, ki zastopa trgovca) in potrošnika na kraju, kjer ni poslovnih prostorov trgovca, ali sklenjeno na podlagi ponudbe potrošnika v enakih okoliščinah; ali

(ii) sklenjeno v poslovnih prostorih trgovca ali s pomočjo katerih koli sredstev sporazumevanja na daljavo neposredno po tem, ko je bila potrošniku osebno in posamično dana ponudba na kraju, ki ni poslovni prostor trgovca, v sočasni dejanski navzočnosti trgovca (ali, če je trgovec pravna oseba, fizične osebe, ki zastopa trgovca) in potrošnika; ali

(iii) sklenjeno v času izleta, ki ga je organiziral trgovec (ali, če je trgovec pravna oseba, fizična oseba, ki zastopa trgovca) z namenom ali učinkom oglaševanja in prodaje blaga ali dobave digitalne vsebine ali opravljanja povezanih storitev           potrošniku;

(r) izraz „poslovni prostori“ pomeni:

(i) vsako nepremičnino za opravljanje trgovine na drobno, kjer trgovec trajno opravlja dejavnost, ali

(ii) vsako premičnino za opravljanje trgovine na drobno, kjer trgovec običajno opravlja dejavnost;

(s) „tržna garancija“ je katera koli zaveza trgovca ali proizvajalca („garanta“) potrošniku poleg pravnih obveznosti iz člena 106, če ne povrne plačane cene, zamenja, popravi ali servisira blaga ali digitalne vsebine na kateri koli način, če ne izpolnjuje specifikacij ali katerih koli drugih zahtev, ki niso povezane z izpolnjevanjem obveznosti, iz garancijske izjave ali ustreznega oglasa, ki je na voljo ob sklenitvi pogodbe ali pred tem;

(t) „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak nosilec podatkov, ki stranki omogoča shranjevanje nanjo osebno naslovljenih podatkov tako, da so ji dostopni za poznejšo uporabo za obdobje, skladno z nameni teh podatkov, in ki ji omogoča nespremenjeno ponovno predvajanje shranjenih podatkov;

(u) „javna dražba“ pomeni način prodaje, pri katerem trgovec ponudi blago ali digitalno vsebino potrošniku, ki se dražbe osebno udeleži ali mu je dana možnost udeležbe na njej, in sicer po preglednem postopku konkurenčnih ponudb, ki ga vodi dražitelj in pri katerem je najvišji ponudnik zavezan kupiti blago ali digitalno vsebino;

(v) „prisilna določba“ pomeni vsako določbo, katere uporabe stranki ne moreta izključiti, od nje odstopati ali spreminjati njenega učinka;

(w) „upnik“ pomeni osebo, ki ima pravico, da ji druga oseba, dolžnik, izpolni denarno ali nedenarno obveznost;

(x) „dolžnik“ pomeni osebo, ki ima obveznost, da drugi osebi, upniku, izpolni denarno ali nedenarno obveznost;

(y) „obveznost“ pomeni dolžnost, ki jo mora ena stranka v pravnem razmerju izpolniti drugi stranki.

Člen 3 Izbirna narava skupnega evropskega prodajnega prava

Stranki se lahko dogovorita, da skupno evropsko prodajno pravo ureja njune čezmejne pogodbe o prodaji blaga, dobavi digitalne vsebine in opravljanju povezanih storitev na teritorialnem, materialnem in osebnem področju uporabe, kot je določeno v členih od 4 do 7.

Člen 4 Čezmejne pogodbe

4. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi za čezmejne pogodbe.

5. Za namene te uredbe je pogodba med trgovcema čezmejna pogodba, če imata stranki običajno prebivališče oziroma sedež v različnih državah, od katerih je vsaj ena država članica.

6. Za namene te uredbe je pogodba med trgovcem in potrošnikom čezmejna, če:

(a) je naslov, ki ga navede potrošnik, naslov dobave blaga ali naslov za izstavitev računa v državi, ki ni država običajnega prebivališča oziroma sedeža trgovca, in

(b) je vsaj ena od teh držav država članica.

7. Za namene te uredbe je običajni sedež družb in drugih subjektov, s pravno osebnostjo ali brez nje, kraj njihove glavne uprave. Za sedež trgovca, ki je fizična oseba, šteje glavni kraj, kjer ta oseba opravlja dejavnost.

8. Če je pogodba sklenjena v sklopu poslovanja podružnice, agencije ali katere koli druge poslovne enote trgovca, se sedež te podružnice, agencije ali katere koli druge poslovne enote šteje za sedež trgovca.

9. Za namen ugotavljanja, ali je pogodba čezmejna pogodba, je odločilen trenutek sklenitve dogovora o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava.

Člen 5 Pogodbe, za katere se lahko uporabi skupno evropsko prodajno pravo

Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi za:

(a)          prodajno pogodbo;

(b)          pogodbo o dobavi digitalne vsebine, ne glede na to, ali je dobavljena na snovnem nosilcu podatkov ali ne, ki jo lahko uporabnik shrani, obdeluje, do katere lahko dostopa ali jo ponovno uporabi, in sicer ne glede na to, ali je dobavljena v zameno za plačilo;

(c)          pogodbo o povezanih storitvah, ne glede na to, ali je bila za povezano storitev dogovorjena posebna cena.

Člen 6 Izključitev mešanih pogodb in pogodb, povezanih s potrošniškim posojilom

1. Skupnega evropskega prodajnega prava ni mogoče uporabiti za mešano pogodbo, ki poleg prodaje blaga, dobave digitalne vsebine in opravljanja povezanih storitev v smislu člena 5 obsega še druge elemente.

2. Skupnega evropskega prodajnega prava ni mogoče uporabiti za pogodbo med trgovcem in potrošnikom, s katero trgovec potrošniku da ali mu obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloženega plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi za pogodbo med trgovcem in potrošnikom, na podlagi katere se blago, digitalna vsebina ali povezane storitve enake vrste stalno dobavljajo in potrošnik za tako blago, digitalno vsebino ali povezane storitve plačuje po obrokih v času trajanja dobave.

Člen 7 Pogodbeni stranki

1. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi le, če je prodajalec blaga ali dobavitelj digitalne vsebine trgovec. Če sta obe pogodbeni stranki trgovca, se lahko skupno evropsko prodajno pravo uporabi, če je vsaj ena pogodbena stranka malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP).

2. Za namene te uredbe je MSP trgovec:

(a) ki zaposluje manj kot 250 oseb in

(b) katerega letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali katerega celotna letna bilanca stanja ne presega 43 milijonov EUR, ali za MSP, ki ima običajni sedež v državi članici, katere valuta ni euro, ali v tretji državi, pa ustrezna zneska v valuti navedene države članice ali tretje države.

Člen 8 Dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava

1. Za uporabo skupnega evropskega prodajnega prava je potreben dogovor strank v ta namen. Obstoj takšnega dogovora in njegova veljavnost se ugotavljata na podlagi odstavkov 2 in 3 tega člena ter člena 9 in zadevnih določb skupnega evropskega prodajnega prava.

2. V razmerju med trgovcem in potrošnikom je dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava veljaven le, če je potrošnik izrazil soglasje v obliki izrecne izjave, ločene od izjave o soglasju za sklenitev pogodbe. Trgovec potrošniku izda potrdilo o tem dogovoru na trajnem nosilcu podatkov.

3. V razmerju med trgovcem in potrošnikom ni mogoče izbrati le nekaterih določb skupnega evropskega prodajnega prava, temveč le skupno evropsko prodajno pravo v celoti.

Člen 9 Standardno obvestilo v pogodbah med trgovcem in potrošnikom

1. Poleg dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe iz skupnega evropskega prodajnega prava trgovec v razmerju med trgovcem in potrošnikom potrošnika opozori na nameravano uporabo skupnega evropskega prodajnega prava, in sicer pred sklenitvijo dogovora, tako da potrošniku na viden način zagotovi obvestilo iz Priloge II. Če je dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava sklenjen po telefonu ali na kak drug način, na podlagi katerega potrošniku ni mogoče predložiti obvestila, ali če trgovec ni zagotovil obvestila, potrošnika dogovor ne zavezuje, dokler ne prejme potrdila iz člena 8(2) skupaj z obvestilom in dokler naknadno izrecno ne soglaša z uporabo skupnega evropskega prodajnega prava.

2. Obvestilo iz odstavka 1, dano v elektronski obliki, vsebuje hiperpovezavo ali, v vseh drugih primerih, navedbo spletne strani, prek katere je mogoče brezplačno dobiti besedilo skupnega evropskega prodajnega prava.

Člen 10 Kazni za kršitev posebnih zahtev

Države članice določijo kazni za kršitve trgovcev v zvezi s potrošniki glede posebnih zahtev iz členov 8 in 9 ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrševanja navedenih kazni. Tako določene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno sporočijo zadevne določbe Komisiji najpozneje v [enem letu po začetku uporabe te uredbe] in ji uradno sporočijo vse naknadne spremembe, takoj ko je to mogoče.

Člen 11 Posledice uporabe skupnega evropskega prodajnega prava

Če sta stranki sklenili veljaven dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava za pogodbo, vprašanja v zvezi z njo urejajo le zadevne določbe skupnega evropskega prodajnega prava. Če je bila pogodba dejansko sklenjena, skupno evropsko prodajno pravo velja tudi za dolžnost obveščanja pred sklenitvijo pogodbe in zahtevke zaradi kršitve te dolžnosti.

Člen 12 Zahteve po podatkih, ki izhajajo iz direktive o storitvah

Uredba ne posega v zahteve po podatkih, ki jih določajo nacionalni predpisi za prenos določb Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu in dopolnitev zahtev po podatkih iz skupnega evropskega prodajnega prava.

Člen 13

Možnosti držav članic

Država članica se lahko odloči, da je skupno evropsko prodajno pravo na voljo za:

(a)          pogodbe, v katerih so običajni sedež trgovcev ali, v primeru pogodbe med trgovcem in potrošnikom, običajni sedež trgovca, naslov, ki ga je navedel potrošnik, naslov dobave blaga in naslov za izstavitev računa v tej državi članici, in/ali

(b)          pogodbe, katerih pogodbeni stranki sta trgovca, ki nista MSP v smislu člena 7(2).

Člen 14 Posredovanje sodb, ki izvršujejo to uredbo

1. Države članice zagotovijo, da se pravnomočne sodbe njihovih sodišč, ki uporabljajo določbe te uredbe, nemudoma sporočijo Komisiji.

2. Komisija vzpostavi sistem, ki omogoča seznanitev s podatki v zvezi s sodbami iz odstavka 1 ter zadevnimi sodbami Sodišča Evropske unije. Ta sistem je javno dostopen.

Člen 15 Pregled uporabe

1. Države članice … [štiri leta od začetka uporabe te uredbe] Komisiji predložijo podatke o uporabi te uredbe, zlasti glede stopnje sprejetosti skupnega evropskega prodajnega prava, obsega, v katerem so njegove določbe sporne, ter stanja glede razlik v ravni varstva potrošnikov med skupnim evropskim prodajnim pravom in nacionalnim pravom. Ti podatki vsebujejo obsežen pregled sodne prakse nacionalnih sodišč, ki razlagajo določbe skupnega evropskega prodajnega prava.

2. Komisija …[pet let od začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži podrobno poročilo o pregledu izvajanja te uredbe ob upoštevanju, med drugim, potrebe po širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije.

Člen 16 Začetek veljavnosti in uporabe

1. Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporabljati se začne [šest mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I SKUPNO EVROPSKO PRODAJNO PRAVO

KAZALO

Del I: Uvodne določbe.................................................................................................................. 5

Poglavje 1: Splošna načela in uporaba........................................................................................... 5

Oddelek 1: Splošna načela............................................................................................................ 5

Oddelek 2: Uporaba..................................................................................................................... 5

Del II: Sklenitev veljavne pogodbe................................................................................................ 5

Poglavje 2: Podatki pred sklenitvijo pogodbe................................................................................ 5

Oddelek 1: Podatki, s katerimi mora trgovec seznaniti potrošnika pred sklenitvijo pogodbe............ 5

Oddelek 2: Podatki, s katerimi mora trgovec pred sklenitvijo pogodbe seznaniti drugega trgovca.... 5

Oddelek 3: Pogodbe, ki se sklepajo elektronsko........................................................................... 5

Oddelek 4: Dolžnost zagotoviti pravilnost predloženih podatkov..................................................... 5

Oddelek 5: Zahtevki v primeru kršitve dolžnosti obveščanja........................................................... 5

Poglavje 3: Sklenitev pogodbe...................................................................................................... 5

Poglavje 4: Pravica do odstopa od pogodbe, sklenjene med trgovcem in potrošnikom na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov...................................................................................................................................... 5

Poglavje 5: Napake volje.............................................................................................................. 5

Del III: Ugotavljanje vsebine pogodbe........................................................................................... 5

Poglavje 6: Razlaga pogodb.......................................................................................................... 5

Poglavje 7: Vsebina in pravni učinki............................................................................................... 5

Poglavje 8: Nepošteni pogodbeni pogoji........................................................................................ 5

Oddelek 1: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Oddelek 2: Nepošteni pogodbeni pogoji v pogodbi med trgovcem in potrošnikom......................... 5

Oddelek 3: Nepošteni pogodbeni pogoji v pogodbi med trgovcema............................................... 5

Del IV: Obveznosti in zahtevki strank prodajne pogodbe ali pogodbe o dobavi digitalne vsebine..... 5

Poglavje 9: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Poglavje 10: Obveznosti prodajalca............................................................................................... 5

Oddelek 1: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Oddelek 2: Dobava...................................................................................................................... 5

Oddelek 3: Ustreznost blaga in digitalne vsebine............................................................................ 5

Poglavje 11: Zahtevki kupca......................................................................................................... 5

Oddelek 1: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Oddelek 2: Odprava napak s strani prodajalca.............................................................................. 5

Oddelek 3: Izpolnitveni zahtevek................................................................................................... 5

Oddelek 4: Zadržanje izpolnitve obveznosti kupca......................................................................... 5

Oddelek 5: Razdor pogodbe......................................................................................................... 5

Oddelek 6: Znižanje cene.............................................................................................................. 5

Oddelek 7: Zahteve za pregled in obvestitev v pogodbi med trgovcema.......................................... 5

Poglavje 12: Obveznosti kupca..................................................................................................... 5

Oddelek 1: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Oddelek 2: Plačilo cene................................................................................................................ 5

Oddelek 3: Prevzem dobave......................................................................................................... 5

Poglavje 13: Zahtevki prodajalca................................................................................................... 5

Oddelek 1: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Oddelek 2: Izpolnitveni zahtevek................................................................................................... 5

Oddelek 3: Zadržanje izpolnitve obveznosti prodajalca.................................................................. 5

Oddelek 4: Razdor pogodbe......................................................................................................... 5

Poglavje 14: Prehod nevarnosti..................................................................................................... 5

Oddelek 1: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Oddelek 2: Prehod nevarnosti v potrošniški prodajni pogodbi........................................................ 5

Oddelek 3: Prehod nevarnosti v pogodbah med trgovcema............................................................ 5

Del V: Obveznosti in zahtevki strank v zvezi s pogodbami o povezanih storitvah............................. 5

Poglavje 15: Obveznosti in zahtevki strank..................................................................................... 5

Oddelek 2: Obveznosti izvajalca storitev........................................................................................ 5

Oddelek 3: Obveznosti naročnika.................................................................................................. 5

Oddelek 4: Zahtevki..................................................................................................................... 5

Del VI: Odškodnina in obresti....................................................................................................... 5

Poglavje 16: Odškodnina in obresti............................................................................................... 5

Oddelek 1: Odškodnina................................................................................................................ 5

Oddelek 2: Zamudne obresti: splošne določbe............................................................................... 5

Oddelek 3: Plačilne zamude v pravnih poslih med trgovci............................................................... 5

Del VII: Vračilo............................................................................................................................ 5

Poglavje: 17 Vračilo...................................................................................................................... 5

Del VIII: Zastaranje...................................................................................................................... 5

Poglavje 18: Zastaranje................................................................................................................. 5

Oddelek 1: Splošne določbe......................................................................................................... 5

Oddelek 2: Zastaralni roki in njihov začetek teka........................................................................... 5

Oddelek 3: Podaljšanje zastaralnih rokov...................................................................................... 5

Oddelek 4: Ponovni začetek teka zastaralnih rokov........................................................................ 5

Oddelek 5: Učinki zastaranja......................................................................................................... 5

Oddelek 6: Sporazumna sprememba............................................................................................. 5

Dodatek 1.................................................................................................................................... 5

Dodatek 2.................................................................................................................................... 5

Del I        Uvodne določbe

Poglavje 1          Splošna načela in uporaba

Oddelek 1       Splošna načela

Člen 1 Svoboda sklepanja pogodb

1. Stranki svobodno skleneta pogodbo in določita njeno vsebino ob upoštevanju vseh veljavnih prisilnih določb.

2. Stranki lahko izključita uporabo katere koli določbe skupnega evropskega prodajnega prava ali od nje odstopata ali spreminjata njene učinke, razen če navedene določbe ne določajo drugače.

Člen 2 Vestnost in poštenje

1. Vsaka stranka je dolžna ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja

2. Kršitev te dolžnosti lahko stranki kršiteljici onemogoči uveljavljanje pravice, zahtevka ali obrambe ali zaupanje vanje, do katerih bi bila sicer ta stranka upravičena, ali pa je lahko zato stranka odgovorna za kakršno koli izgubo, tako povzročeno drugi stranki.

3. Stranki ne smeta izključiti uporabe tega člena, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 3  Sodelovanje

Stranki sta pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti dolžni med seboj sodelovati v obsegu, v katerem je to mogoče pričakovati.

Oddelek 2       Uporaba

Člen 4 Razlaga pogodb

1. Skupno evropsko prodajno pravo se razlaga samostojno ter v skladu z njegovimi cilji in načeli, na katerih temelji.

2. Vprašanja s področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, ki jih to pravo izrecno ne ureja, se rešujejo v skladu s cilji in načeli, na katerih temelji, ter z vsemi njegovimi določbami in brez uporabe nacionalnega prava, ki bi se uporabilo, če dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava ne bi bil sklenjen, ali katerega koli drugega prava.

3. Če določen primer s področja uporabe splošne določbe ureja tudi posebna določba, se v primeru kolizije uporabi posebna določba.

Člen 5 Primernost oziroma razumnost

1. Primernost oziroma razumnost se objektivno ugotavlja ob upoštevanju narave in namena pogodbe, okoliščin primera ter poslovnih običajev in praks zadevnih trgovskih ali poklicnih dejavnosti.

2. Vsako sklicevanje na to, kar se od osebe lahko pričakuje, kar oseba lahko pričakuje ali kar se lahko pričakuje v določenem primeru, je sklicevanje na to, kar se lahko razumno pričakuje.

Člen 6 Neobličnost

Če v skupnem evropskem prodajnem pravu ni drugače določeno, pogodbe, izjave ali kakršnega koli drugega dejanja, ki ga ureja to pravo, ni treba pripraviti ali njihovega obstoja izkazati v določeni obliki.

Člen 7 Pogodbeni pogoji, ki niso soglasno posamično dogovorjeni

1. Pogodbeni pogoj ni soglasno posamično dogovorjen, če ga postavi ena stranka, druga stranka pa ne more vplivati na njegovo vsebino.

2. Če ena stranka drugi stranki predloži izbor pogodbenih pogojev, se pogoj ne šteje za soglasno posamično dogovorjenega samo zato, ker druga stranka izbere ta pogoj iz navedenega izbora.

3. Stranka, ki trdi, da je bil pogodbeni pogoj, ki je bil postavljen kot del splošnih pogodbenih pogojev, pozneje soglasno posamično dogovorjen, nosi dokazno breme za to.

4. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom nosi trgovec dokazno breme za to, da je bil pogodbeni pogoj, ki ga je postavil trgovec, soglasno posamično dogovorjen.

5. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom se za pogodbene pogoje, ki jih je oblikovala tretja oseba, šteje, da jih je postavil trgovec, razen če jih je v pogodbo vnesel potrošnik.

Člen 8 Razdor pogodbe

1. „Razdreti pogodbo“ pomeni odpovedati pravice in obveznosti pogodbenih strank razen tistih, ki izhajajo iz katerega koli pogodbenega pogoja v zvezi z reševanjem sporov ali katerega koli drugega pogodbenega pogoja, ki velja tudi po razdoru pogodbe.

2. Zapadla plačila in odškodnino za kakršno koli neizpolnitev pred razdorom pogodbe je treba plačati. Če stranka razdre pogodbo zaradi neizpolnitve ali pričakovane neizpolnitve, je upravičena tudi do odškodnine kot nadomestila za prihodnjo izpolnitev druge stranke.

3. Učinke razdora pogodbe na vračilo zneska cene in vračilo blaga ali digitalne vsebine ter druge restitucijske učinke urejajo določbe o vračilu v poglavju 17.

Člen 9 Mešane pogodbe

1. Če pogodba določa prodajo blaga ali dobavo digitalne vsebine in izvedbo povezane storitve, za obveznosti in zahtevke strank kot prodajalca in kupca blaga ali digitalne vsebine veljajo določbe dela IV, za obveznosti in zahtevke strank kot izvajalca storitev in naročnika pa veljajo določbe dela V.

2. Če gre za pogodbo iz odstavka 1 ter je treba obveznosti prodajalca in izvajalca storitev iz pogodbe izpolniti v ločenih delih ali so kako drugače deljive ter če obstaja podlaga za razdor dela pogodbe zaradi delne neizpolnitve, za katero je mogoče določiti del cene, lahko kupec in naročnik razdreta pogodbo le v zvezi s tem delom.

3. Odstavek 2 se ne uporablja, če od kupca in naročnika ni mogoče pričakovati, da bosta sprejela izpolnitev drugih delov pogodbe, ali že sama neizpolnitev utemeljuje razdor celotne pogodbe.

4. Če obveznosti prodajalca in izvajalca storitev po pogodbi niso deljive ali dela cene ni mogoče določiti, lahko kupec in naročnik razdreta pogodbo le, če neizpolnitev utemeljuje razdor celotne pogodbe.

Člen 10 Obvestilo

1. Ta člen se uporablja v zvezi z obveščanjem v kakršen koli namen, in sicer v skladu z določbami skupnega evropskega prodajnega prava in pogodbe. „Obvestilo“ zajema sporočanje vsake izjave, ki naj bi imela pravni učinek ali prenesla podatke v pravni namen.

2. Obvestilo se lahko poda s kakršnim koli sredstvom, primernim glede na okoliščine.

3. Obvestilo začne učinkovati, ko doseže naslovnika, razen če ima odložni učinek.

4. Obvestilo doseže naslovnika:

(a) ko je naslovniku dobavljeno;

(b) ko je dobavljeno na sedež naslovnika ali, če takšnega sedeža ni ali če je obvestilo naslovljeno na potrošnika, na naslovnikovo običajno prebivališče;

(c) v primeru obvestila, posredovanega po elektronski pošti ali z drugimi sredstvi osebnega sporazumevanja, takrat, ko lahko naslovnik dostopi do njega; ali

(d) ko je kako drugače dano na voljo naslovniku na takem kraju in na tak način, da se lahko od naslovnika pričakuje, da bo pridobil dostop do njega nemudoma.

Naslovnik prejme obvestilo, ko je izpolnjena ena od zahtev iz točk (a), (b), (c) ali (d), ki je izpolnjena prva.

5. Obvestilo nima učinka, če njegov preklic doseže naslovnika pred obvestilom ali hkrati z njim.

6. V razmerjih med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe odstavkov 3 in 4, od njiju odstopati ali spreminjati njunih učinkov.

Člen 11 Štetje rokov

1. Določbe tega člena veljajo v zvezi s štetjem rokov za vse namene na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava.

2. Ob upoštevanju odstavkov 3 do 7, se rok:

(a) določen po dnevih, šteje od začetka prve ure prvega      dne in konča z iztekom zadnje ure zadnjega dne roka;

(b) določen po tednih, mesecih ali letih, šteje od začetka prve ure prvega dne roka in konča z iztekom zadnje ure tistega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, ki se ujema z dnem tedna ali datumom dneva začetka roka; če bi se moral rok, določen po mesecih ali letih, končati na dan, ki ga v zadnjem mesecu ni, se konča z iztekom zadnje ure zadnjega dne v tem mesecu.

3. Če se rok, določen po dnevih, tednih, mesecih ali letih, šteje od določenega dogodka, dejanja ali časa dneva, se dan dogodka, dejanja ali določenega časa dneva ne všteje v zadevni rok.

4. Zadevni roki tečejo tudi na sobote, nedelje in dela proste dni, razen če so ti izrecno izključeni ali če je rok izražen v delovnih dneh.

5. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja ali dela prost dan, se na kraju, kjer je treba opraviti predpisano dejanje, rok konča z iztekom zadnje ure naslednjega delovnega dne. Ta določba se ne uporablja za roke, ki se od določenega datuma ali določenega dogodka računajo za nazaj.

6. Če oseba pošlje drugi osebi dokument, ki določa rok, v katerem mora naslovnik odgovoriti ali drugače ravnati, pa ne določi začetka roka, se rok šteje od trenutka, ko naslovnik prejme dokument, če ni navedeno drugače.

7. Za namene tega člena:

(a) „dela prost dan“ v državi članici ali delu države članice Evropske unije pomeni vsak dan, ki je določen kot dela prost dan za državo članico ali njen del, in sicer na seznamu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, in

(b) izraz „delovni dnevi“ pomeni vse dneve, razen sobot, nedelj in dela prostih dni.

Člen 12 Enostranske izjave ali enostransko ravnanje

1. Enostranska izjava volje stranke se razlaga tako, kot bi se lahko pričakovalo, da bi jo razumela oseba, na katero je naslovljena.

2. Če je bil namen osebe, ki je podala izjavo, da ima izraz v njej poseben pomen, in se je druga stranka tega namena zavedala ali bi se ga lahko zavedala, se izraz razlaga na način, ki ga je predvidela oseba, ki je podala izjavo.

3. Členi 59 do 65 se z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo za razlago enostranskih izjav volje.

4. Določbe o napakah volje v poglavju 5 se z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo za enostranske izjave volje.

5. Vsako sklicevanje na izjavo iz tega člena vključuje sklicevanje na ravnanje, ki se lahko šteje za enakovredno izjavi.

Del II      Sklenitev veljavne pogodbe

Poglavje 2          Podatki pred sklenitvijo pogodbe

Oddelek 1       Podatki, s katerimi mora trgovec seznaniti potrošnika pred sklenitvijo pogodbe

Člen 13 Dolžnost zagotoviti podatke pri sklepanju pogodb na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov

1. Trgovec, ki s potrošnikom sklepa pogodbo na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, je dolžan potrošniku pred sklenitvijo pogodbe ali preden potrošnika zavezuje ponudba, na jasen in razumljiv način zagotoviti podatke o:

(a) glavnih značilnostih blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev, ki jih dobavlja ali opravlja, in sicer v obsegu, primernem za nosilec sporočila in za blago, digitalno vsebino ali povezane storitve;

(b) končni ceni ter dodatnih taksah in stroških v skladu s členom 14;

(c) istovetnosti in naslovu trgovca v skladu s členom 15;

(d) pogodbenih pogojih v skladu s členom 16;

(e) pravici do odstopa od pogodbe v skladu s členom 17;

(f) po potrebi o obstoju in pogojih trgovčeve poprodajne pomoči potrošniku, poprodajnih storitev, tržnih jamstev in načina obravnave pritožb;

(g) po potrebi o možnosti uporabe mehanizma alternativnega reševanja sporov zoper trgovca ter metod zagotavljanja dostopa do njega;

(h) po potrebi o delovanju digitalne vsebine, vključno z veljavnimi ukrepi tehnične zaščite, in

(i) po potrebi o kakršni koli ustrezni povezljivosti digitalne vsebine s strojno in programsko opremo, s katero je trgovec seznanjen ali se lahko pričakuje, da je bil z njo seznanjen.

2. Zagotovljeni podatki, razen naslovov iz točke (c) odstavka 1, so sestavni del pogodbe in jih ni dovoljeno spreminjati, razen če stranki s tem izrecno soglašata.

3. Za pogodbe, sklenjene na daljavo, morajo biti podatki, določeni v tem členu:

(a) dani ali dani na voljo potrošniku na način, ki je primeren za uporabljena sredstva sporazumevanja na daljavo;

(b) v preprostem in razumljivem jeziku in

(c) čitljivi, če so zagotovljeni na trajnem nosilcu podatkov.

4. Za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, morajo biti podatki, določeni v tem členu:

(a) dani na papirju ali v soglasju s potrošnikom na drugem trajnem nosilcu podatkov in

(b) čitljivi ter v preprostem in razumljivem jeziku.

5. Ta člen se ne uporablja za pogodbe:

(a) o dobavi živil, pijač ali drugega blaga, ki je namenjeno tekoči potrošnji v gospodinjstvu ter ga trgovec dejansko pogosto in redno dobavlja potrošniku na dom, stalno prebivališče ali delovno mesto;

(b) sklenjene z uporabo prodajnih avtomatov ali v trgovskih lokalih, opremljenih z avtomati;

(c) sklenjene zunaj poslovnih prostorov, katerih cena, ali za sočasno sklenjeno večje število pogodb, katerih skupna cena ne presega 50 EUR ali ustreznega zneska v valuti, dogovorjeni za pogodbeno ceno.

Člen 14 Podatki o ceni, dodatnih taksah in stroških

1. Podatki, ki se zagotovijo v skladu s točko (b) člena 13(1), morajo vključevati:

(a) končno ceno blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev skupaj z davki ali način izračuna cene, kadar zaradi narave blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev cene ni mogoče razumno vnaprej izračunati, in

(b) po potrebi kakršne koli dodatne tovornine ali takse za dobavo ali poštne storitve in katere koli druge stroške ali, kadar teh ni mogoče razumno vnaprej izračunati, dejstvo, da bo morebiti treba plačati takšne dodatne takse in stroške.

2. V primeru pogodbe za nedoločen čas ali naročniške pogodbe mora končna cena zajemati končno ceno za obračunsko obdobje. Kadar se takšne pogodbe obračunajo po fiksni stopnji, mora končna cena vključevati končno mesečno ceno. Kadar končne cene ni mogoče razumno vnaprej izračunati, je treba zagotoviti podatke o načinu izračuna cene.

3. Trgovec mora po potrebi obvestiti potrošnika o stroških uporabe sporazumevanja na daljavo za sklenitev pogodbe, če se ti stroški izračunajo drugače kot po osnovni stopnji.

Člen 15 Podatki o istovetnosti in naslovu trgovca

Podatki, ki se zagotovijo v skladu s točko (c) člena 13(1), morajo vključevati:  

(a)          istovetnost trgovca, kot je ime, s katerim posluje;

(b)          krajevni naslov sedeža trgovca;          

(c)          telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov trgovca, če so na voljo, da se potrošniku omogoči hitra navezava stikov s trgovcem in učinkovito sporazumevanje z njim;

(d)          po potrebi istovetnost in krajevni naslov katerega koli drugega trgovca, za račun katerega trgovec deluje, in

(e)          krajevni naslov trgovca, če se razlikuje od naslova iz točk (b) in (d) tega člena, in po potrebi krajevni naslov trgovca, za račun katerega trgovec deluje, na katerega lahko potrošnik naslovi svoje pritožbe.

Člen 16 Podatki o pogodbenih pogojih

Podatki, ki se zagotovijo v skladu s točko (d) člena 13(1), morajo vključevati:

(a)          ureditev plačila, dobave blaga, dobave digitalne vsebine ali izvedbe povezanih storitev in rok, v katerem naj bi trgovec dobavil blago, dobavil digitalno vsebino ali opravil povezano storitev;

(b)          po potrebi čas veljavnosti pogodbe, najkrajši čas trajanja potrošnikovih obveznosti ali, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali če se njena veljavnost samodejno podaljša, pogoje za razdor pogodbe, in

(c)          po potrebi dejstvo o obstoju depozitov ali drugih finančnih jamstev, ki jih plača ali zagotovi potrošnik na zahtevo trgovca, in pogoje zanje;

(d)          po potrebi obstoj zadevnih kodeksov ravnanja in kako je mogoče dobiti izvod teh kodeksov.

Člen 17 Podatki o pravici do odstopa od pogodbe pri sklepanju pogodbe na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov

1. Če je potrošnik upravičen do odstopa od pogodbe v skladu s poglavjem 4, morajo podatki, ki jih je treba zagotoviti na podlagi točke (e) člena 13(1), vključevati pogoje, rok in postopke za izvrševanje takšne pravice v skladu z Dodatkom 1 ter vzorec obrazca za odstop od pogodbe iz Dodatka 2.

2. Po potrebi morajo podatki, ki jih je treba zagotoviti na podlagi točke (e) člena 13(1), vključevati dejstvo, da bo moral potrošnik v primeru odstopa od pogodbe nositi stroške vračila blaga, v primeru pogodbe, sklenjene na daljavo, pa stroške vračila blaga, če ga zaradi njegove narave ni mogoče vrniti z običajno pošto.

3. Če lahko potrošnik izvrši pravico do odstopa od pogodbe po naročilu povezanih storitev, ki se začnejo opravljati v roku za odstop od pogodbe, morajo podatki, ki jih je treba zagotoviti v skladu s točko (e) člena 13(1), vključevati tudi dejstvo, da bi bil potrošnik zavezan plačati trgovcu znesek iz člena 45(5).

4. Dolžnost zagotoviti podatke, določene v odstavkih 1, 2 in 3, se lahko izpolni tako, da se potrošniku pošlje vzorec navodil v zvezi z odstopom od pogodbe iz Dodatka 1. Štelo se bo, da je trgovec izpolnil te zahteve po podatkih, če je potrošniku poslal ta navodila pravilno izpolnjena.

5. Če pravica do odstopa od pogodbe ni zagotovljena v skladu s točkami (c) do (i) člena 40(2) in (3) navedenega člena, morajo podatki, ki jih je treba zagotoviti na podlagi točke (e) člena 13(1), vključevati izjavo, da potrošnik ne bo imel koristi od pravice do odstopa od pogodbe, ali po potrebi okoliščine, v katerih potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe.

Člen 18 Pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov: zahteve po dodatnih podatkih in potrdilo

1. Trgovec mora potrošniku zagotoviti izvod podpisane pogodbe ali potrdilo o obstoju pogodbe, vključno po potrebi s potrdilom o potrošnikovem soglasju in njegovo potrditvijo izgube pravice v skladu s točko (d) člena 40(3), na papirju ali, če se potrošnik strinja, na drugem trajnem nosilcu podatkov.

2. Če potrošnik želi, da se povezane storitve začnejo opravljati v roku za odstop od pogodbe iz člena 42(2), mora trgovec od potrošnika zahtevati takšno izrecno naročilo na trajnem nosilcu podatkov.

Člen 19 Pogodbe, sklenjene na daljavo: dodatni podatki in druge zahteve

1. Kadar trgovec po telefonu pokliče potrošnika zaradi sklenitve pogodbe na daljavo, mora na začetku pogovora s potrošnikom razkriti svojo istovetnost in po potrebi istovetnost osebe, za račun katere kliče, ter poslovni namen klica.

2. Če je pogodba na daljavo sklenjena s pomočjo sredstva sporazumevanja na daljavo, ki omogoča omejen prostor ali čas prikazovanja podatkov, mora trgovec s točno tem sredstvom pred sklenitvijo takšne pogodbe zagotoviti vsaj podatke iz odstavka 3 tega člena. Trgovec na primeren način zagotovi potrošniku druge podatke iz člena 13 v skladu s členom 13(3).

3. Podatki, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 2, so:

(a) glavne značilnosti blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev, kot jih določa točka (a) člena 13(1);

(b) istovetnost trgovca, kot določa točka (a) člena 15;

(c) končna cena, vključno z vsemi sestavinami iz točke (b) člena 13(1) ter člena 14(1) in (2);

(d) pravica do odstopa od pogodbe, in

(e) po potrebi čas veljavnosti pogodbe, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa zahteve za razdor pogodbe iz točke (b) člena 16.

4. Pogodba na daljavo, sklenjena po telefonu, je veljavna samo, če potrošnik podpiše ponudbo ali pošlje pisno soglasje z navedbo dogovora o sklenitvi pogodbe. Trgovec mora potrošniku zagotoviti potrdilo o tem dogovoru na trajnem nosilcu podatkov.

5. Trgovec mora potrošniku na trajnem nosilcu podatkov dati potrdilo o sklenjeni pogodbi, vključno po potrebi s potrdilom o soglasju potrošnika in njegovo potrditvijo izgube pravice v zvezi s točko (d) člena 40(3), ter vse podatke iz člena 13. Trgovec mora potrošniku navedene podatke dati v razumnem času po sklenitvi pogodbe na daljavo in najpozneje ob dobavi blaga ali pred dobavo digitalne vsebine ali začetkom opravljanja povezane storitve, razen če so bili podatki potrošniku na trajnem nosilcu podatkov dani pred sklenitvijo pogodbe na daljavo.

6. Če potrošnik želi, da se povezane storitve začnejo opravljati v roku za odstop od pogodbe iz člena 42(2), mora trgovec od potrošnika zahtevati izrecno naročilo v ta namen na trajnem nosilcu podatkov.

Člen 20 Dolžnost zagotoviti podatke pri sklepanju pogodb, ki se ne sklepajo na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov

1. V pogodbah, ki se ne sklepajo na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, je trgovec dolžan potrošniku pred sklenitvijo pogodbe ali preden potrošnika zavezuje ponudba, če ti podatki še niso očitno navedeni v besedilu, na jasen in razumljiv način zagotoviti naslednje podatke o:

(a) glavnih značilnostih blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev, ki jih dobavlja ali opravlja, in sicer v obsegu, primernem za nosilec sporočila in za blago, digitalno vsebino ali povezane storitve;

(b) končni ceni ter dodatnih taksah in stroških v skladu s členom 14(1);

(c) istovetnosti trgovca, kot so ime, s katerim posluje, krajevni naslov njegovega sedeža in njegova telefonska številka;

(d) pogodbenih pogojih v skladu s točkama (a) in (b) člena 16;

(e) po potrebi o obstoju in pogojih trgovčevih poprodajnih storitev, tržnih jamstev in načina obravnave pritožb;

(f) po potrebi o delovanju digitalne vsebine, vključno z veljavnimi ukrepi tehnične zaščite, in

(g) po potrebi o kakršni koli ustrezni povezljivosti digitalne vsebine s strojno            in programsko opremo, s katero je trgovec seznanjen ali se lahko pričakuje, da je bil         z njo seznanjen.

2. Ta člen se ne uporablja, če pogodba vključuje vsakodnevni pravni posel in se pogodbene obveznosti izpolnijo takoj ob sklenitvi pogodbe.

Člen 21 Dokazno breme

Trgovec nosi dokazno breme, da je zagotovil podatke iz tega oddelka.

Člen 22 Prisilna narava

Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe določb tega oddelka, od njih odstopati ali spreminjati njihovih učinkov.

Oddelek 2       Podatki, s katerimi mora trgovec pred sklenitvijo pogodbe seznaniti drugega trgovca

Člen 23 Dolžnost razkritja podatkov o blagu in povezanih storitvah

1. Pred sklenitvijo pogodbe o prodaji blaga, dobavi digitalne vsebine ali izvedbi povezanih storitev enega trgovca drugemu trgovcu je dobavitelj drugemu trgovcu dolžan na primeren način razkriti vse podatke v zvezi z glavnimi značilnostmi blaga ali digitalne vsebine, ki ju dobavi, ali povezanih storitev, ki jih opravi, ter so na voljo dobavitelju ali se lahko pričakuje, da so mu na voljo, in za katere bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, če jih ne bi razkril drugi stranki.

2. Pri ugotavljanju, ali bi moral dobavitelj v skladu z odstavkom 1 razkriti kakršne koli podatke, je treba upoštevati vse okoliščine, tudi:

(a) ali je imel dobavitelj posebno strokovno znanje;

(b) stroške dobavitelja v zvezi s pridobitvijo pomembnih podatkov;

(c) stopnjo zahtevnosti, v skladu s katero bi lahko drugi trgovec pridobil podatke na drug način;

(d) vrsto podatkov;

(e) verjetni pomen podatkov za drugega trgovca in

(f)      dobro poslovno prakso v zadevnem primeru.

Oddelek 3:      Pogodbe, ki se sklepajo elektronsko

Člen 24 Dodatne obveznosti zagotovitve podatkov v pogodbah, ki se na daljavo sklepajo elektronsko

1. Ta člen se uporablja, kadar trgovec zagotovi sredstva za sklenitev pogodbe, ki so elektronska in ne zajemajo izključne izmenjave elektronske pošte ali drugih sredstev osebnega sporazumevanja.

2. Trgovec mora dati drugi stranki na voljo ustrezna, učinkovita in dostopna tehnična sredstva za odkrivanje in popravljanje vnesenih napak, preden druga stranka da ali sprejme ponudbo.

3. Preden druga stranka da ali sprejme ponudbo, mora trgovec zagotoviti podatke o naslednjih zadevah:

(a) tehničnih ukrepih, ki jih je treba izvesti za sklenitev pogodbe;

(b) ali bo pogodbeno listino izpolnil trgovec ali ne in ali bo dostopna;

(c) tehničnih ukrepih za odkrivanje in popravljanje vnesenih napak, preden druga stranka da ali sprejme ponudbo;

(d) jezikih, ki so na voljo za sklenitev pogodbe;

(e) pogodbenih pogojih.

4. Trgovec mora zagotoviti, da so pogodbeni pogoji iz točke (e) odstavka (3) dani na voljo v črkah ali drugih razumljivih znakih in na trajnem nosilcu podatkov s sredstvi kakršne koli podpore, ki omogoča branje, snemanje podatkov iz besedila in njihovo obnavljanje v snovni obliki.

5. Trgovec mora elektronsko in nemudoma potrditi prejem ponudbe ali sprejem ponudbe, ki ga je poslala druga stranka.

Člen 25 Dodatne zahteve v pogodbah, ki se na daljavo sklepajo elektronsko

1. Če bi pogodba na daljavo, sklenjena elektronsko, potrošnika obvezala k plačilu, mora trgovec potrošnika neposredno in preden ta odda naročilo, na jasen in očiten način seznaniti s podatki, določenimi v točki (a) člena 13(1), členu 14(1) in (2) ter točki (b) člena 16.

2. Trgovec mora zagotoviti, da potrošnik pri oddaji naročila izrecno potrdi, da iz naročila izhaja obveznost plačila. Če je za oddajo naročila treba vključiti gumb ali podobno funkcijo, morata biti gumb ali podobna funkcija označena na lahko čitljiv način samo z besedami „naročilo, ki ga je treba plačati“ ali s podobnim nedvoumnim besedilom, ki kaže na to, da oddaja naročila zajema obveznost plačila trgovcu. Če trgovec ne ravna v skladu s tem odstavkom, potrošnika pogodba ali naročilo ne zavezuje.

3. Trgovec mora na strani svoje spletne trgovine najpozneje na začetku postopka naročila jasno in čitljivo navesti, ali veljajo kakršne koli omejitve dobave in katere vrste plačila so sprejemljive.

Člen 26 Dokazno breme

V razmerju med trgovcem in potrošnikom trgovec nosi dokazno breme, da je zagotovil podatke iz tega oddelka.

Člen 27  Prisilna narava

V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega oddelka, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Oddelek 4       Dolžnost zagotoviti pravilnost predloženih podatkov

Člen 28 Dolžnost zagotoviti pravilnost predloženih podatkov

1. Stranka, ki pred sklenitvijo pogodbe ali ob njeni sklenitvi predloži podatke, da bi izpolnila obveznosti iz tega poglavja ali kako drugače, je dolžna s primerno skrbjo zagotoviti, da so predloženi podatki pravilni in niso zavajajoči.

2. Stranka, ki so ji bili predloženi nepravilni ali zavajajoči podatki kot kršitev dolžnosti iz odstavka 1 in ki se razumno zanese na navedene podatke pri sklenitvi pogodbe s stranko, ki jih je predložila, lahko uveljavlja zahtevke iz člena 29.

3. V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Oddelek 5       Zahtevki v primeru kršitve dolžnosti obveščanja

Člen 29 Zahtevki v primeru kršitve dolžnosti obveščanja

1. Stranka, ki ni izpolnila dolžnosti iz tega poglavja, je odgovorna za kakršno koli izgubo, povzročeno drugi stranki zaradi take neizpolnitve dolžnosti.

2. Če trgovec ni upošteval zahtev po podatkih v zvezi z dodatnimi taksami ali drugimi stroški iz člena 14 ali v zvezi s stroški vračila blaga iz člena 17(2), potrošnik ni dolžan plačati dodatnih taks in drugih stroškov.

3. Zahtevki iz tega člena ne posegajo v zahtevke, ki jih lahko zagotavljajo člen 42(2) ali člena 48 ali 49.

4. V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Poglavje 3          Sklenitev pogodbe

Člen 30 Pogoji za sklenitev pogodbe

1. Pogodba je sklenjena, če:

(a) stranki dosežeta dogovor;

(b) je namen strank, da ima dogovor pravni učinek, in

(c) ima dogovor, po potrebi dopolnjen z določbami skupnega evropskega prodajnega prava, ustrezno vsebino in je dovolj nedvoumen, da bo imel pravni učinek.

2. Dogovor je sklenjen s sprejemom ponudbe. Sprejem je lahko izrecen ali z drugačno izjavo volje ali ravnanjem.

3. Na obstoj volje strank, da bo imel dogovor pravni učinek, se sklepa iz njunih izjav in ravnanja.

4. Če ena od strank sklenitev pogodbe pogojuje z dogovorom o določeni sestavini pogodbe, pogodba ni sklenjena, razen če stranki dosežeta dogovor o navedeni sestavini pogodbe.

Člen 31 Ponudba

1. Predlog je ponudba, če:

(a) je njegov namen sklenitev pogodbe, pod pogojem, da ga druga stranka sprejme, in

(b) ima ustrezno vsebino in je dovolj nedvoumen, da bo pogodba sklenjena.

2. Ponudba se lahko da določeni osebi ali več določenim osebam.

3. Predlog, dan javnosti, ni ponudba, če iz okoliščin ne izhaja drugače.

Člen 32 Umik ponudbe

1. Ponudba se lahko umakne, če naslovnik prejme izjavo o umiku, preden je sporočil, da ponudbo sprejema, v primeru sprejema ponudbe z določenim ravnanjem pa, preden je bila pogodba sklenjena.

2. Če je predlog, dan javnosti, ponudba, se lahko umakne na enak način, kot je bil uporabljen za njegovo objavo.

3. Umik ponudbe je neučinkovit, če:

(a) je v ponudbi navedeno, da je nepreklicna;

(b) je v ponudbi določen rok, do katerega mora biti sprejeta; ali

(c) je bilo sicer za naslovnika razumno, da se zanese na ponudbo kot nepreklicno, in je zaupal v ponudbo.

Člen 33 Zavrnitev ponudbe

Ko ponudnik prejme izjavo o zavrnitvi ponudbe, ponudba preneha veljati.

Člen 34 Sprejem ponudbe

1. Kakršna koli izjava ali ravnanje naslovnika pomenita sprejem ponudbe, če izražata njegovo soglasje s pogoji ponudbe.

2. Molk ali druga opustitev naslovnika ne pomeni, da sprejema ponudbo.

Člen 35 Čas sklenitve pogodbe

1. Če naslovnik pošlje izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe.

2. Če naslovnik sprejme ponudbo z določenim ravnanjem, je pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme obvestilo o ravnanju naslovnika.

3. Ne glede na odstavek 2 je pogodba sklenjena z začetkom ravnanja naslovnika, če lahko v skladu s ponudbo, obstoječo poslovno prakso strank ali poslovnimi običaji naslovnik sprejme ponudbo z določenim ravnanjem tudi brez obvestila ponudniku.

Člen 36 Rok za sprejem ponudbe

1. Sprejem ponudbe učinkuje le, če ga ponudnik prejme v roku, ki ga je v ponudbi določil za sprejem ponudbe.

2. Če ponudnik ni določil roka za sprejem ponudbe, sprejem ponudbe učinkuje le, če ga ponudnik prejme v razumnem času po dani ponudbi.

3. Če se lahko ponudba sprejme z ravnanjem brez obvestila ponudniku, sprejem ponudbe učinkuje le, če naslovnik ravna v roku za sprejem ponudbe, ki ga je določil ponudnik, če rok ni določen, pa v razumnem času.

Člen 37 Zapozneli sprejem ponudbe

1. Zapozneli sprejem ponudbe učinkuje kot sprejem ponudbe, če ponudnik nemudoma obvesti naslovnika, da sprejem ponudbe šteje za učinkovit.

2. Če iz dopisa ali drugega sporočila o zapoznelem sprejemu ponudbe izhaja, da sta bila poslana v okoliščinah, v katerih bi ju, če bi bile običajne, ponudnik prejel pravočasno, zapozneli sprejem ponudbe učinkuje kot sprejem ponudbe, razen če ponudnik naslovnika nemudoma obvesti, da je ponudba prenehala veljati.

Člen 38 Sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni

1. Odgovor naslovnika, v katerem so navedeni ali iz katerega izhajajo dodatni ali drugačni pogodbeni pogoji, ki bistveno spreminjajo pogoje ponudbe, pomeni zavrnitev ponudbe in novo ponudbo.

2. Šteje se, da dodatni ali drugačni pogodbeni pogoji v zvezi, med drugim, s ceno, plačilom, kakovostjo in količino blaga, krajem in časom dobave, obsegom odgovornosti ene stranke do druge stranke ali reševanjem sporov bistveno spreminjajo pogoje ponudbe.

3. Odgovor naslovnika, s katerim ta nedvoumno soglaša s ponudbo, pomeni sprejem ponudbe, tudi če vsebuje dodatne ali drugačne pogodbene pogoje ali če iz njega izhajajo dodatni ali drugačni pogodbeni pogoji, in sicer če ti pogoji bistveno ne spreminjajo pogojev ponudbe. Dodatni ali drugačni pogoji s tem postanejo del pogodbe.

4. Odgovor naslovnika, ki vsebuje dodatne ali drugačne pogodbene pogoje ali ti iz njega izhajajo, vedno pomeni zavrnitev ponudbe, če:

(a) je v ponudbi sprejem ponudbe izrecno omejen na pogoje ponudbe;

(b) ponudnik nemudoma nasprotuje dodatnim ali drugačnim pogojem; ali

(c) naslovnik pogojuje sprejem ponudbe s ponudnikovim soglasjem v zvezi z dodatnimi ali drugačnimi pogoji in če naslovnik takšnega soglasja ponudnika ne prejme v razumnem času.

Člen 39 Nasprotujoči si splošni pogodbeni pogoji

1. Če sta se stranki dogovorili o vsem, vendar za ponudbo in njen sprejem veljajo nasprotujoči si splošni pogodbeni pogoji, je pogodba kljub temu sklenjena. Splošni pogodbeni pogoji so del pogodbe, če imajo enako vsebino.

2. Ne glede na odstavek 1 pogodba ni sklenjena, če stranka:

(a) vnaprej, izrecno in brez uporabe splošnih pogodbenih pogojev izrazi voljo, da je pogodba iz odstavka 1 ne zavezuje; ali

(b) drugo stranko nemudoma obvesti, da je pogodba iz odstavka 1 ne zavezuje.

Poglavje 4          Pravica do odstopa od pogodbe, sklenjene med trgovcem in potrošnikom na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov

Člen 40 Pravica do odstopa

1. Potrošnik ima pravico do odstopa od pogodbe v roku iz člena 42 brez navedbe razloga in brez stroškov zanj, razen kot je določeno v členu 45, in sicer do odstopa:

(a) od pogodbe, sklenjene na daljavo;

(b) od pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, katere cena, ali od sočasno sklenjenega večjega števila pogodb, katerih skupna cena presega 50 EUR ali ustrezni znesek v valuti, dogovorjeni za pogodbeno ceno ob sklenitvi pogodbe.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a) pogodbo, sklenjeno z uporabo prodajnih avtomatov ali v trgovskih lokalih, opremljenih z avtomati;

(b) pogodbo o dobavi živil, pijač ali drugega blaga, ki je namenjeno tekoči potrošnji v gospodinjstvu ter ki ga trgovec dejansko pogosto in redno dobavlja potrošniku na dom, stalno prebivališče ali delovno mesto;

(c) pogodbo o dobavi blaga ali izvedbi povezanih storitev, katerih cena je odvisna od nihanj na finančnem trgu, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora in ki se lahko pojavijo v roku za odstop od pogodbe;

(d) pogodbo o dobavi blaga ali digitalne vsebine, ki sta izdelana po potrošnikovih navodilih ali sta očitno izdelana za določeno osebo;

(e) pogodbo o dobavi blaga, ki se hitro pokvari ali mu hitro poteče rok uporabe;

(f) pogodbo o dobavi alkoholnih pijač, za katere je bila cena dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe, ki se lahko dobavijo šele po 30 dneh od sklenitve pogodbe in katerih dejanska vrednost je odvisna od tržnih nihanj, nad katerimi trgovec nima nadzora;

(g) pogodbo o prodaji časopisov, periodičnega tiska ali revij, razen naročniških pogodb za dobavo takšnih tiskovin;

(h) pogodbo, sklenjeno na javni dražbi, in

(i) pogodbo o pripravi in dobavi hrane ali opravljanju storitev v zvezi z dejavnostmi za prosti čas, če je v pogodbi predviden točno določen datum ali čas izvedbe.

3. Odstavek 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a) če je bilo dobavljeno blago zapečateno in je potrošnik pečat odstranil ter nato blago ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov;

(b) če je bilo dobavljeno blago v skladu s svojo naravo po dobavi nerazdružljivo pomešano z drugimi stvarmi;

(c) če so bili dobavljeno blago zapečateni avdio ali video posnetki ali računalniška programska oprema in je bil po dobavi pečat odstranjen;

(d) če se je dobava digitalne vsebine, ki ni dobavljena na snovnem nosilcu, začela z vnaprejšnjim izrecnim soglasjem potrošnika in z njegovo potrditvijo, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe;

(e) če je potrošnik posebej naročil trgovcu, naj ga obišče na domu zaradi izvedbe nujnih popravil ali vzdrževanja. Če trgovec ob takšnem obisku opravi povezane storitve poleg tistih, ki jih je potrošnik posebej naročil, ali dobavi blago, ki ni nadomestni del, nujno uporabljen pri vzdrževanju ali popravilih, ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe v zvezi z navedenimi dodatnimi povezanimi storitvami ali blagom.

4. Če je potrošnik dal ponudbo, na podlagi katere bi bila, če bi jo trgovec sprejel, sklenjena pogodba, od katere bi imel potrošnik pravico odstopiti v skladu s tem poglavjem, lahko potrošnik umakne ponudbo, tudi če bi bila sicer nepreklicna.

Člen 41  Uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe

1. Potrošnik lahko uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe kadar koli pred iztekom roka za odstop od pogodbe, določenega v členu 42.

2. Potrošnik uveljavi pravico do odstopa od pogodbe z obvestilom trgovcu. Potrošnik lahko v ta namen uporabi vzorec obrazca za odstop od pogodbe iz Dodatka 2 ali poda kakršno koli drugo nedvoumno izjavo, ki vsebuje odločitev o odstopu od pogodbe.

3. Če da trgovec potrošniku možnost, da od pogodbe odstopi elektronsko na spletni strani trgovca, in potrošnik to stori, je trgovec dolžan potrošniku na trajnem nosilcu podatkov nemudoma poslati potrdilo o prejemu takšne izjave o odstopu od pogodbe. Trgovec je odgovoren za izgubo, ki jo drugi stranki povzroči zaradi kršitve te dolžnosti.

4. Sporočilo o odstopu od pogodbe je pravočasno, če je poslano pred iztekom roka za odstop od pogodbe.

5. Potrošnik nosi dokazno breme, da je pravico do odstopa od pogodbe uveljavljal v skladu s tem členom.

Člen 42  Rok za odstop od pogodbe

1. Rok za odstop od pogodbe se izteče v 14 dneh od:

(a) dneva, na katerega je potrošnik prevzel dobavljeno blago, v primeru      prodajne pogodbe, vključno s prodajno pogodbo, na podlagi katere prodajalec soglaša tudi     z izvedbo povezanih storitev;

(b) dneva, na katerega je potrošnik prevzel zadnjo dobavljeno stvar, v primeru        pogodbe o prodaji več kosov blaga po enotnem naročilu potrošnika,     dobavljenih ločeno, vključno s pogodbo, na podlagi katere prodajalec         soglaša tudi z izvedbo povezanih storitev;

(c) dneva, na katerega je potrošnik prevzel zadnjo pošiljko ali kos, v           primeru pogodbe o prodaji blaga, sestavljenega iz več pošiljk ali kosov, vključno s pogodbo, na podlagi katere prodajalec soglaša tudi z izvedbo povezanih storitev;

(d) dneva, na katerega je potrošnik prevzel prvo stvar, v primeru     pogodbe o redni dobavi blaga v določenem obdobju,           vključno s pogodbo, na podlagi katere prodajalec soglaša tudi z izvedbo povezanih storitev;

(e) dneva sklenitve pogodbe v primeru pogodbe o povezanih storitvah, sklenjene po dobavi blaga;

(f) dneva, na katerega je potrošnik prevzel dobavljeni snovni nosilec v skladu s točko (a) v primeru pogodbe o dobavi digitalne vsebine, če je digitalna vsebina dobavljena na snovnem nosilcu;

(g) dneva sklenitve pogodbe, če digitalna vsebina ni dobavljena na snovnem nosilcu.

2. Če trgovec potrošniku ni zagotovil podatkov iz člena 17(1), se rok za odstop od pogodbe izteče:

(a) v enem letu od izteka prvotnega roka za odstop od pogodbe, kot je določeno v skladu z odstavkom 1; ali

(b) če trgovec potrošniku zagotovi podatke v enem letu od izteka roka za odstop od pogodbe, kot je določeno v skladu z odstavkom 1, se rok za odstop od pogodbe izteče v 14 dneh od dneva, na katerega je potrošnik prejel podatke.

Člen 43 Učinki odstopa od pogodbe

Z odstopom od pogodbe prenehajo pogodbene obveznosti obeh strank:

(a)          izpolniti pogodbo; ali

(b)          skleniti pogodbo, kadar je ponudbo dal potrošnik.

Člen 44 Obveznosti trgovca v primeru odstopa od pogodbe

1. Trgovec mora povrniti vsa plačila, ki jih je prejel od potrošnika, vključno po potrebi s stroški dobave, in sicer nemudoma ter vsekakor najpozneje 14 dni od dneva, na katerega je trgovec obveščen o odločitvi potrošnika, da odstopi od pogodbe v skladu s členom 41. Trgovec mora opraviti takšno vračilo z uporabo istih plačilnih sredstev, kot jih je uporabil potrošnik za prvi pravni posel, razen če je potrošnik izrecno soglašal z drugimi plačilnimi sredstvi in če takšno vračilo potrošniku ne povzroči nobenih stroškov.

2. Ne glede na odstavek 1 trgovcu ni treba povrniti dodatnih stroškov, če se je potrošnik izrecno odločil za način dobave, ki ni najcenejši način standardne dobave iz ponudbe trgovca.

3. V primeru pogodbe o prodaji blaga lahko trgovec zadrži vračilo, dokler mu ni blago vrnjeno ali dokler potrošnik ne zagotovi dokazov o tem, da je blago poslal trgovcu nazaj, kar koli nastopi prej, razen če je trgovec ponudil, da bo prevzel blago pri potrošniku.

4. V primeru pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ko je bilo blago dobavljeno potrošniku na dom ob sklenitvi pogodbe, mora trgovec na lastne stroške prevzeti blago pri potrošniku, če blaga zaradi njegove narave ni mogoče vrniti z običajno pošto.

Člen 45 Obveznosti potrošnika v primeru odstopa od pogodbe

1. Potrošnik mora blago poslati nazaj ali ga predati trgovcu ali osebi, ki jo je trgovec pooblastil, in sicer nemudoma, najpozneje pa v 14 dneh od dne, ko je obvestil trgovca o odstopu od pogodbe v skladu s členom 41, razen če je trgovec ponudil, da bo prevzel blago pri potrošniku. Potrošnik pravočasno vrne blago, če ga pošlje trgovcu pred iztekom 14-dnevnega roka.

2. Potrošnik mora nositi neposredne stroške vračila blaga, razen če se je trgovec strinjal, da bo nosil navedene stroške, ali če ni obvestil potrošnika, da mora ta nositi navedene stroške.

3. Potrošnik je odgovoren za kakršno koli zmanjšano vrednost blaga le, če je ta posledica njegovega ravnanja z blagom v nasprotju s tem, kar je nujno potrebno za omogočanje narave, značilnosti in delovanja blaga. Potrošnik ni odgovoren za zmanjšano vrednost blaga, kadar trgovec ni zagotovil vseh podatkov o pravici do odstopa od pogodbe v skladu s členom 17(1).

4. Ne glede na odstavek 3 potrošnik ni dolžan plačati nobenega nadomestila za uporabo blaga v roku za odstop od pogodbe.

5. Če potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe po tem, ko je izrecno zahteval, da se začnejo povezane storitve opravljati v roku za odstop od pogodbe, mora trgovcu plačati znesek, ki je sorazmeren obsegu storitev, opravljenih preden je potrošnik uveljavljal pravico do odstopa od pogodbe, in sicer v primerjavi s celotnim obsegom pogodbe. Sorazmerni znesek, ki ga potrošnik plača trgovcu, je treba izračunati na podlagi v pogodbi dogovorjene končne cene. Če je končna cena pretirana, je treba sorazmerni znesek izračunati na podlagi tržne vrednosti tega, kar je bilo zagotovljeno.

6. Potrošnik ne odgovarja za stroške:

(a) povezanih storitev, opravljenih v celoti ali delno v roku za odstop od pogodbe, če:

(i) trgovec ni zagotovil podatkov v skladu s členom 17(1) in (3); ali

(ii) potrošnik ni izrecno zahteval, da se povezane storitve začnejo opravljati v roku za odstop od pogodbe v skladu s členoma 18(2) in 19(6);

(b) dobave celote ali dela digitalne vsebine, ki ni dobavljena na snovnem nosilcu, če:

(i) potrošnik vnaprej ni izrecno soglašal z začetkom dobave digitalne vsebine pred iztekom roka za odstop od pogodbe      iz člena 42(1);

(ii) potrošnik ni potrdil, da z danim soglasjem izgubi pravico do odstopa od pogodbe; ali

(iii) trgovec ni zagotovil potrdila v skladu s členoma 18(1) in 19(5).

7. Potrošnik z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe ne prevzame nobene odgovornosti, razen v skladu z določbami tega člena.

Člen 46 Povezane pogodbe

1. Če potrošnik v skladu s členi 41 do 45 uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo, ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, povezane pogodbe prenehajo veljati same po sebi brez stroškov za potrošnika, razen če je v odstavkih 2 in 3 drugače določeno. Za namen tega člena pojem „povezana pogodba“ pomeni pogodbo, na podlagi katere potrošnik pridobi blago, digitalno vsebino ali povezane storitve v zvezi s pogodbo, sklenjeno s trgovcem na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, to blago, digitalno vsebino ali povezane storitve pa zagotovi trgovec ali tretja oseba na podlagi dogovora med to tretjo osebo in trgovcem.

2. Določbe členov 43, 44 in 45 se smiselno uporabljajo za povezane pogodbe, če za navedene pogodbe velja skupno evropsko prodajno pravo.

3. Za povezane pogodbe, za katere skupno evropsko prodajno pravo ne velja, obveznosti strank v primeru odstopa od pogodbe ureja sicer veljavno pravo.

Člen 47 Prisilna narava

Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe določb tega poglavja, od njih odstopati ali spreminjati njihovih učinkov.

Poglavje 5          Napake volje

Člen 48 Zmota

1. Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi dejanske ali pravne zmote, ki je obstajala v času sklenitve pogodbe, če:

(a) stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila ali bi jo sklenila samo v skladu z bistveno drugačnimi pogodbenimi pogoji, in je druga stranka za to vedela ali bi to lahko vedela, in

(b) je druga stranka:

(i) povzročila zmoto;

(ii) povzročila, da je bila pogodba sklenjena v zmoti, ker ni izpolnila dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe v skladu z oddelki 1 do 4 poglavja 2;

(iii) vedela ali bi lahko vedela za zmoto in je povzročila, da je bila pogodba sklenjena v zmoti, ker ni opozorila na pomembne            podatke, če bi v skladu z načelom vestnosti in poštenja nanje morala opozoriti; ali

(iv) bila v isti zmoti.

2. Stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi zmote, če se je tveganje zmote predpostavljalo ali če bi tveganje zmote v takšnih okoliščinah morala nositi ta stranka.

3. Netočnost izraza v izjavi ali njenega posredovanja se šteje za zmoto osebe, ki je podala ali poslala izjavo.

Člen 49 Prevara

1. Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če jo je druga stranka napeljala k sklenitvi pogodbe z goljufivim napačnim prikazom dejstev izrecno, z goljufivim ravnanjem ali goljufivim nerazkritjem katerih koli podatkov, ki bi jih v skladu z načelom vestnosti in poštenja ali kakršno koli dolžnostjo obveščanja pred sklenitvijo pogodbe morala razkriti.

2. Napačno prikazovanje dejstev je goljufivo, če je storjeno z vednostjo ali v veri, da je prikazovanje napačno ali nepremišljeno, ne glede na to, ali je pravilno ali napačno, in je njegov namen pri prejemniku povzročiti zmoto. Nerazkritje je goljufivo, če je njegov namen pri osebi, ki se ji podatki prikrivajo, povzročiti zmoto.

3. Pri ugotavljanju, ali bi morala stranka v skladu z načelom vestnosti in poštenja razkriti določene podatke, je treba upoštevati vse okoliščine, tudi:

(a) ali je imela stranka posebno strokovno znanje;

(b) stroške stranke v zvezi s pridobitvijo pomembnih podatkov;

(c) stopnjo zahtevnosti, v skladu s katero bi lahko druga stranka pridobila podatke na drug način;

(d) vrsto podatkov;

(e) očitni pomen podatkov za drugo stranko in

(f) v pogodbi med trgovcema dobro poslovno prakso v zadevnem primeru.

Člen 50 Grožnje

Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če jo je druga stranka napeljala k sklenitvi pogodbe z grožnjo nedopustne, neposredne in resne škode ali z nedopustnim ravnanjem.

Člen 51 Nepošteno izkoriščanje

Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je ob sklenitvi pogodbe:

(a)          bila odvisna od druge stranke ali je bila z njo v fiduciarnem razmerju, bila v premoženjski stiski ali je imela nujne potrebe, je neprevidno, nepoučeno ali neizkušeno ravnala; in

(b)          je druga stranka to vedela ali bi lahko vedela, pa je glede na okoliščine in namen pogodbe izkoristila položaj prve stranke, ker je uveljavila pretirana upravičenja ali nepošteno prednost.

Člen 52 Obvestilo o izpodbijanju

1. Pogodba se izpodbija na podlagi obvestila drugi stranki.

2. Obvestilo o izpodbijanju učinkuje le, če je bilo dano, odkar je stranka, ki lahko zahteva razveljavitev pogodbe, izvedela za zadevne okoliščine ali odkar lahko ravna brez prisile, in sicer v naslednjem roku:

(a) šestih mesecih v primeru zmote in

(b) enem letu v primeru prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja.

Člen 53 Potrditev

Če stranka, ki je upravičena zahtevati razveljavitev pogodbe v skladu s tem poglavjem, veljavnost pogodbe izrecno ali molče potrdi po seznanitvi z zadevnimi okoliščinami ali odkar lahko ravna brez prisile, ta stranka ne more več zahtevati razveljavitve pogodbe.

Člen 54 Učinki izpodbijanja

1. Izpodbojna pogodba velja, dokler ni izpodbita, odtlej pa je neveljavna za nazaj, vse od sklenitve.

2. Če so izpodbojni le nekateri pogodbeni pogoji, je mogoče razveljaviti le navedene pogoje, razen če je nerazumno nadaljevati z izvajanjem ostalih določb pogodbe.

3. Posamezna stranka ima pravico do vračila tega, kar je prenesla ali dobavila na podlagi razveljavljene pogodbe, ali do ustreznega denarnega nadomestila v skladu z določbami o vračilu v poglavju 17.

Člen 55 Odškodnina za izgubo

Stranka, ki je upravičena izpodbijati pogodbo v skladu s tem poglavjem (ali ki je bila do tega upravičena pred zastaranjem ali potrditvijo veljavnosti pogodbe), je ne glede na morebitno razveljavitev pogodbe upravičena do odškodnine druge stranke za izgubo, ki jo je utrpela zaradi zmote, prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja, če je druga stranka vedela ali bi lahko vedela za zadevne okoliščine.

Člen 56 Izključitev ali omejitev zahtevkov

1. Zahtevkov zaradi prevare, grožnje in nepoštenega izkoriščanja iz pogodbe ni mogoče neposredno ali posredno izključiti ali jih v pogodbi omejiti.

2. V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta neposredno ali posredno izključiti ali omejiti zahtevkov zaradi zmote.

Člen 57 Izbira zahtevka

Stranka, ki je na podlagi tega poglavja upravičena do zahtevka, lahko v okoliščinah, ki tej stranki omogočajo uporabo zahtevka zaradi neizpolnitve obveznosti, uporabi katerega koli od navedenih zahtevkov.

Del III     Ugotavljanje vsebine pogodbe

Poglavje 6          Razlaga pogodb

Člen 58 Splošne določbe o razlagi pogodb

1. Pogodba se razlaga v skladu s skupno voljo strank, tudi če to pomeni odstopanje od običajnega pomena izrazov pogodbe.

2. Če je bila volja ene stranke, da ima izraz v pogodbi poseben pomen, in se je ob sklenitvi pogodbe druga stranka tega zavedala ali bi se tega lahko zavedala, se izraz razlaga, kot je želela prva stranka.

3. Če ni drugače določeno v odstavkih 1 in 2, se pogodba razlaga, kakor bi jo razumela razumna oseba.

Člen 59 Pomembna vprašanja

Pri razlagi pogodbe se lahko upoštevajo zlasti:

(a)          okoliščine, v katerih je bila sklenjena pogodba, vključno s predhodnimi pogajanji;

(b)          ravnanje strank, tudi po sklenitvi pogodbe;

(c)          razlaga, ki sta jo stranki že podali v zvezi z izrazi, ki so enaki ali podobni izrazom v pogodbi;

(d)          poslovni običaji, za katere se šteje, da jih osebe v enakih okoliščinah uporabljajo na splošno;

(e)          poslovna praksa, v skladu s katero stranki ravnata;

(f)           pomen, ki se na splošno pripisuje izrazom na področju zadevne dejavnosti;

(g)          narava in namen pogodbe; ter

(h)          načelo vestnosti in poštenja.

Člen 60 Sklicevanje na pogodbo kot celoto

Izrazi, uporabljeni v pogodbi, se razlagajo v smislu pogodbe kot celote.

Člen 61 Razlike v jezikovnih različicah

Če je pogodba sestavljena v dveh ali več jezikovnih različicah in ne določa, katera od njih je pravno zavezujoča, se šteje, da je v primeru razlik v jezikovnih različicah pravno zavezujoča različica, v kateri je bila izvirno sestavljena pogodba.

Člen 62 Prednost soglasno posamično dogovorjenih pogodbenih pogojev

V primeru neskladja pogodbeni pogoji, o katerih sta se stranki soglasno posamično dogovorili, prevladajo nad pogoji, o katerih se nista soglasno posamično dogovorili, v smislu člena 7.

Člen 63 Prednost razlage, na podlagi katere pogodbeni pogoj učinkuje

Razlaga, na podlagi katere pogodbeni pogoji učinkujejo, prevlada nad razlago, na podlagi katere pogodbeni pogoji ne učinkujejo.

Člen 64 Razlaga v korist potrošnikov

1. V dvomu glede pomena pogodbenega pogoja v pogodbi med trgovcem in potrošnikom prevlada razlaga, ki je najugodnejša za potrošnika, razen če je pogoj postavil potrošnik.

2. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 65 Razlaga v škodo stranke, ki je postavila pogodbeni pogoj

Če v pogodbi, za katero ne velja člen 64, obstaja dvom glede pomena pogodbenega pogoja, o katerem se stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7, prevlada razlaga pogoja v škodo stranke, ki ga je postavila.

Poglavje 7          Vsebina in pravni učinki

Člen 66 Pogodbeni pogoji

Pogodbeni pogoji izhajajo iz:

(a)          dogovora strank, za katerega veljajo prisilne določbe skupnega evropskega prodajnega prava;

(b)          poslovnih običajev ali prakse, ki vežejo stranki v skladu s členom 67;

(c)          določb skupnega evropskega prodajnega prava, ki veljajo, če se stranki ne dogovorita drugače; in

(d)          molče dogovorjenih pogodbenih pogojev v skladu s členom 68.

Člen 67 Poslovni običaji in prakse v pogodbah med trgovci

1. V pogodbi med trgovcema stranki zavezujejo poslovni običaji, o katerih veljavnosti sta se dogovorili, in poslovne prakse, v skladu s katerimi ravnata.

2. Stranki zavezujejo poslovni običaji, za katere se šteje, da jih trgovci v enakih primerih uporabljajo na splošno.

3. Poslovni običaji in prakse strank ne zavezujejo v delu, v katerem nasprotujejo pogodbenim pogojem, ki so bili soglasno posamično dogovorjeni, ali prisilnim določbam skupnega evropskega prodajnega prava.

Člen 68 Molče dogovorjeni pogodbeni pogoji

1. Kadar je treba rešiti vprašanje, o katerem se stranki nista izrecno dogovorili ali ki ga ne urejajo poslovni običaji ali praksa ali določbe skupnega evropskega prodajnega prava, gre lahko za dodaten, molče dogovorjen pogodbeni pogoj, zlasti ob upoštevanju:

(a) narave in namena pogodbe;

(b) okoliščin, v katerih je bila pogodba sklenjena, in

(c) načela vestnosti in poštenja.

2. Vsak molče dogovorjen pogodbeni pogoj iz odstavka 1 bi moral uresničevati to, o čemer bi se stranki verjetno dogovorili, če bi zadevno vprašanje uredili.

3. Odstavek 1 se ne uporablja, če stranki določenega vprašanja namenoma nista rešili, ker sta soglašali, da bo ena od njiju nosila tveganje.

Člen 69 Pogodbeni pogoji, ki izhajajo iz določenih izjav pred sklenitvijo pogodbe

1. Če trgovec pred sklenitvijo pogodbe drugi stranki ali javno poda izjavo o značilnostih blaga, ki ga bo dobavil v skladu s pogodbo, izjava volje postane pogodbeni pogoj, razen če:

(a) se je druga stranka ob sklenitvi pogodbe zavedala ali bi se lahko zavedala, da je izjava volje stranke nepravilna ali da takšnega pogoja sicer ne bi mogla uveljavljati; ali

(b) izjava stranke ne bi mogla vplivati na odločitev druge stranke, da sklene pogodbo.

2. Za namene odstavka 1 se za izjavo osebe, ki sodeluje pri oglaševanju ali trženju za trgovca, šteje, da jo je podal trgovec.

3. Če je ena stranka potrošnik, se za namene odstavka 1 šteje, da je javno obvestilo proizvajalca, javno obvestilo v njegovem imenu ali javno obvestilo druge osebe v predhodnih pravnih poslih, ki so vodili k sklenitvi pogodbe, obvestilo trgovca, razen če trgovec v času sklenitve pogodbe zanj ni vedel in zanj ni mogel vedeti.

4. V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 70 Dolžnost opozarjanja na pogodbene pogoje, ki niso soglasno posamično dogovorjeni

1. Pogodbeni pogoji, ki jih postavi ena stranka in se o njih stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7, se lahko uveljavljajo zoper drugo stranko le, če so bili drugi stranki znani ali če je stranka, ki je postavila pogoje, primerno ukrepala, da bi drugo stranko nanje opozorila, in sicer pred sklenitvijo pogodbe ali ob njeni sklenitvi.

2. Za namene tega člena v razmerju med trgovcem in potrošnikom potrošnik ni zadostno seznanjen s pogodbenimi pogoji, če so ti samo navedeni v pogodbeni listini, tudi če potrošnik listino podpiše.

3. Stranki ne smeta izključiti uporabe tega člena, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 71 Dodatna plačila v pogodbah med trgovcem in potrošnikom

1. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom pogodbeni pogoj, ki bi zavezoval potrošnika h kakršnemu koli plačilu poleg plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca, zlasti če je postal del pogodbe zaradi uporabe privzetih možnosti, ki jih mora potrošnik zavrniti v izogib dodatnemu plačilu, potrošnika na zavezuje, razen če potrošnik pred sklenitvijo pogodbe izrecno soglaša z dodatnim plačilom. Če je potrošnik opravil dodatno plačilo, ga lahko izterja.

2. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 72 Integracijske določbe

1. Če pisna pogodba vsebuje določbo o tem, da listina vsebuje vse pogodbene pogoje (integracijska določba), vse predhodne izjave, dejanja ali dogovori, ki jih listina ne vsebuje, niso del pogodbe.

2. Če v pogodbi ni drugače določeno, integracijska določba ne preprečuje, da bi se predhodne izjave strank uporabile za razlago pogodbe.

3. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom integracijska določba potrošnika ne veže.

4. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 73 Določitev cene

Če zneska cene, ki se plača na podlagi pogodbe, ni mogoče določiti drugače, je cena, ki se plača, cena, ki se, če ne kaže drugače, običajno zaračuna v primerljivih okoliščinah ob sklenitvi pogodbe, če podatki o takšni ceni niso na voljo, pa primerna cena.

Člen 74 Enostranska določitev cene

1. Če mora ceno ali drug pogodbeni pogoj določiti ena stranka in je njena določitev skrajno neprimerna, ju nadomestita cena, ki se običajno zaračuna, ali pogodbeni pogoj, ki se običajno uporabi v primerljivih okoliščinah ob sklenitvi pogodbe, če takšna cena ali pogoj nista na voljo, pa ju nadomestita razumna cena ali razumen pogodbeni pogoj.

2. Stranki ne smeta izključiti uporabe tega člena, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 75 Določitev cene s strani tretje osebe

1. Če mora ceno ali drug pogodbeni pogoj določiti tretja oseba in tega ne more ali noče storiti, lahko sodišče, razen če to ni v skladu s pogodbenimi pogoji, imenuje drugo osebo, ki naj ju določi.

2. Če sta cena ali drug pogodbeni pogoj, ki ju je določila tretja oseba, skrajno nerazumna, ju nadomestita cena, ki se običajno zaračuna, ali pogodbeni pogoj, ki se običajno uporabi v primerljivih okoliščinah ob sklenitvi pogodbe, če takšna cena ali pogoj nista na voljo, pa ju nadomestita razumna cena ali razumen pogodbeni pogoj.

3. Za namene odstavka 1 pojem „sodišče“ vključuje arbitražno sodišče.

4. V razmerjih med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe odstavka 2, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 76 Jezik

Če jezika, ki se uporabi za sporazumevanje v zvezi s pogodbo, pravicami ali obveznostmi, ki iz nje izhajajo, ni mogoče drugače določiti, se uporabi jezik, ki se je uporabil za sklenitev pogodbe.

Člen 77 Pogodbe za nedoločen čas

1. Če v primeru trajnega ali ponavljajočega se izpolnjevanja pogodbene obveznosti pogodbeni pogoji ne določajo, kdaj pogodbeno razmerje preneha, ali določajo, da se razdre z obvestilom o odpovedi v ta namen, ga lahko razdre posamezna stranka v razumnem odpovednem roku, ki ni daljši od dveh mesecev.

2. V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 78 Pogodbeni pogoji v korist tretjih oseb

1. Pogodbeni stranki lahko s pogodbo podelita pravico tretji osebi. Ob sklenitvi pogodbe ni treba, da bi tretja oseba obstajala ali da bi bila ugotovljena njena istovetnost, vendar pa mora biti mogoče ugotoviti njeno istovetnost.

2. Narava in vsebina pravice tretje osebe je določena s pogodbo. Pravica je lahko v obliki izključitve ali omejitve odgovornosti tretje osebe do ene od pogodbenih strank.

3. Če je ena pogodbena stranka na podlagi pogodbe zavezana izpolniti obveznost tretji osebi:

(a) ima tretja oseba enake pravice do izpolnitve in zahtevkov zaradi neizpolnitve, kot če bi bila pogodbena stranka zavezana izpolniti obveznost na podlagi pogodbe s tretjo osebo, in

(b) lahko pogodbena stranka, ki je zavezana izpolniti obveznost, zoper tretjo osebo uveljavlja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala zoper drugo pogodbeno stranko.

4. Tretja oseba lahko pravico, ki ji je podeljena, odkloni z obvestilom eni od pogodbenih strank, če to stori, preden jo je izrecno ali molče sprejela. Pri takšni odklonitvi se šteje, kot da pravica tretji osebi nikoli ni pripadla.

5. Pogodbeni stranki lahko razveljavita ali spremenita pogodbeni pogoj o podelitvi pravice, če to storita, preden je katera koli od njiju tretjo osebo obvestila o podelitvi pravice.

Poglavje 8          Nepošteni pogodbeni pogoji

Oddelek 1       Splošne določbe

Člen 79 Učinki nepoštenih pogodbenih pogojev

1. Pogodbeni pogoj, ki ga postavi ena stranka in ki je nepošten na podlagi oddelkov 2 in 3 tega poglavja, druge stranke ne zavezuje.

2. Če lahko pogodba še naprej velja brez nepoštenega pogodbenega pogoja, so drugi pogodbeni pogoji še naprej zavezujoči.

Člen 80 Izjeme od preskusa nepoštenosti

1. Oddelka 2 in 3 se ne uporabljata za pogodbene pogoje, ki odražajo določbe skupnega evropskega prodajnega prava, ki bi veljale, če vprašanja ne bi urejali pogoji.

2. Oddelek 2 se ne uporablja za opredelitev glavne vsebine pogodbe ali za ustreznost cene, ki se plača, če je trgovec izpolnil dolžnost zagotovitve preglednosti pogodbenih pogojev iz člena 82.

3. Oddelek 3 se ne uporablja za opredelitev glavne vsebine pogodbe ali primernosti cene, ki se plača.

Člen 81 Prisilna narava

Stranki ne smeta izključiti uporabe tega poglavja, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

Oddelek 2       Nepošteni pogodbeni pogoji v pogodbi med trgovcem in potrošnikom

Člen 82 Dolžnost zagotovitve preglednosti pogodbenih pogojev, ki niso soglasno posamično dogovorjeni

Če trgovec postavi pogodbene pogoje, ki niso bili soglasno posamično dogovorjeni s potrošnikom v smislu člena 7, je dolžan zagotoviti, da se pripravijo in sporočijo potrošniku v preprostem in razumljivem jeziku.

Člen 83 Pomen „nepoštenosti“ v pogodbi med trgovcem in potrošnikom

1. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom je pogodbeni pogoj, ki ga je postavil trgovec in ni bil soglasno posamično dogovorjen v smislu člena 7, nepošten za namene tega oddelka, če v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja v škodo potrošnika povzroči bistveno neravnovesje med pravicami in obveznostmi strank, ki izhajajo iz pogodbe.

2. Pri ugotavljanju nepoštenosti pogodbenega pogoja za namene tega oddelka je treba upoštevati:

(a) ali je trgovec izpolnil dolžnost zagotovitve preglednosti pogodbenih pogojev iz člena 82;

(b) naravo tega, kar se zagotovi s pogodbo;

(c) prevladujoče okoliščine ob sklenitvi pogodbe;

(d) druge pogodbene pogoje in

(e) pogoje vseh drugih pogodb, od katerih je odvisna pogodba.

Člen 84 Pogodbeni pogoji, ki so vedno nepošteni

Za namene tega oddelka je pogodbeni pogoj vedno nepošten, če je njegov cilj ali učinek:

(a)          izključiti ali omejiti odgovornost trgovca za smrt ali telesno poškodbo potrošnika, povzročeno z dejanjem ali opustitvijo trgovca ali osebe, ki je ravnala za njegov račun;

(b)          izključiti ali omejiti odgovornost trgovca za vsako izgubo ali škodo, povzročeno potrošniku namenoma ali iz hude malomarnosti;

(c)          omejiti obveznost trgovca, da ga zavezujejo obveznosti, ki so jih prevzeli njegovi pooblaščenci, ali da prevzame obveznosti v skladu z določenim pogojem, katerega izpolnitev je odvisna izključno od trgovca;

(d)          izključiti ali ovirati izvrševanje pravice potrošnika, da vloži tožbo ali uveljavlja katero koli drugo pravno sredstvo, zlasti tako, da od potrošnika zahteva, naj za to uporabi izključno arbitražni sistem, ki na splošno ni določen v pravnih določbah, ki veljajo za pogodbo med trgovcem in potrošnikom;

(e)          podeliti izključno pristojnost za vse spore na podlagi pogodbe sodišču, pristojnemu na območju kraja sedeža trgovca, razen če izbrano sodišče ni tudi sodišče, pristojno na območju kraja stalnega prebivališča potrošnika;

(f)           podeliti trgovcu izključno pravico, da določi, ali sta dobavljena blago ali digitalna vsebina ali opravljene povezane storitve v skladu s pogodbo, ali podeliti trgovcu izključno pravico razlage vseh pogodbenih pogojev;

(g)          zagotoviti, da potrošnika pogodba zavezuje, če trgovca ne zavezuje;

(h)          od potrošnika zahtevati uporabo bolj formalnega načina razdora pogodbe v smislu člena 8, kot je bil uporabljen za sklenitev pogodbe;

(i)           omogočiti trgovcu krajši rok odstopa od pogodbe, kot pa velja za potrošnika;

(j)           zavezati potrošnika, da plača za blago, digitalno vsebino ali povezano storitev, ki dejansko niso bili dobavljeni ali opravljeni;

(k)          določiti, da pogodbeni pogoji, ki niso bili soglasno posamično dogovorjeni v smislu člena 7, prevladajo ali imajo prednost pred soglasno posamično dogovorjenimi pogodbenimi pogoji.

Člen 85 Pogodbeni pogoji, katerih nepoštenost se domneva

Za namene tega oddelka se domneva, da je pogodbeni pogoj nepošten, če je njegov cilj ali učinek:

(a)          omejiti dokaze, ki so na voljo potrošniku, ali potrošniku naložiti dokazno breme, ki bi ga v skladu s predpisi moral nositi trgovec;

(b)          neprimerno izključiti ali omejiti zahtevke, ki so na voljo potrošniku zoper trgovca ali tretjo osebo zaradi neizpolnitve obveznosti trgovca iz pogodbe;

(c)          neprimerno izključiti ali omejiti pravico do pobota morebitnih terjatev potrošnika zoper trgovca z morebitnimi terjatvami trgovca zoper potrošnika;

(d)          omogočiti trgovcu, da obdrži plačilo potrošnika, če se ta odloči, da ne bo sklenil pogodbe ali da ne bo izpolnil obveznosti iz pogodbe, kadar trgovec potrošniku ne zagotovi nadomestila v ustreznem znesku, če se odloči, da ne bo sklenil pogodbe ali da ne bo izpolnil obveznosti iz pogodbe;

(e)          zahtevati od potrošnika, ki ne izpolni pogodbene obveznosti, da plača nesorazmerno visok znesek odškodnine ali dogovorjenega plačila za neizpolnitev obveznosti;

(f)           omogočiti trgovcu, da samovoljno odstopi od pogodbe ali jo samovoljno razdre v smislu člena 8, ne da bi potrošniku podelil isto pravico, ali omogočiti trgovcu, da obdrži plačilo za povezane storitve, ki jih še ni opravil, kadar odstopi od pogodbe ali jo razdre;

(g)          omogočiti trgovcu, da razdre pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, brez razumnega odpovednega roka, razen če za to obstajajo tehtni razlogi;

(h)          samodejno podaljšati veljavnost pogodbe za določen čas, razen če potrošnik s tem soglaša, kadar pogodbeni pogoji določajo nerazumno kratek odpovedni rok;

(i)           omogočiti trgovcu, da enostransko spremeni pogodbene pogoje brez tehtnega razloga, ki je določen v pogodbi; to ne vpliva na pogodbene pogoje, pod katerimi si trgovec pridrži pravico do enostranske spremembe pogojev pogodbe za nedoločen čas, če mora o tem v razumnem roku obvestiti potrošnika in ima potrošnik pravico razdreti pogodbo brez stroškov zanj;

(j)           omogočiti trgovcu, da enostransko brez tehtnega razloga spremeni katere koli značilnosti blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev, ki jih mora zagotoviti, ali katere koli druge posebnosti izpolnitve;

(k)          zagotoviti, da se cena blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev določi ob dobavi blaga, dobavi digitalne vsebine ali izvedbi povezanih storitev, ali omogočiti trgovcu, da zviša ceno, ne da bi potrošniku omogočil odstop od pogodbe, če je zvišana cena previsoka v primerjavi s ceno, o kateri sta se dogovorila ob sklenitvi pogodbe; to ne vpliva na klavzule o indeksiranju cen, kadar so zakonite, če je metoda, po kateri se cene spreminjajo, natančno opisana;

(l)           zavezati potrošnika, naj izpolni vse svoje pogodbene obveznosti, če trgovec ne izpolni vseh svojih obveznosti;

(m)         omogočiti trgovcu prenos njegovih pravic in obveznosti iz pogodbe brez soglasja potrošnika, razen prenosa na podružnico pod nadzorom trgovca ali prenosa zaradi združitve ali podobnega zakonitega statusnega pravnega posla, če tak prenos verjetno ne bo negativno vplival na nobeno pravico potrošnika;

(n)          omogočiti trgovcu, da, kadar naročeno blago, digitalna vsebina ali storitev ni na voljo, dobavi enakovredno blago ali digitalno vsebino ali opravi enakovredno storitev, če ni izrecno obvestil potrošnika o tej možnosti in o dejstvu, da mora trgovec nositi vse stroške vračila prejetega blaga ali digitalne vsebine ali opravljene storitve v skladu s pogodbo, če potrošnik uveljavi pravico do zavrnitve izpolnitve;

(o)          omogočiti trgovcu, da si zagotovi nerazumno dolg ali neustrezno določen rok za sprejem ali zavrnitev ponudbe;

(p)          omogočiti trgovcu, da si zagotovi nerazumno dolg ali neustrezno določen rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti;

(q)          neprimerno izključiti ali omejiti zahtevke, ki so na voljo potrošniku zoper trgovca, ali obrambo, ki je na voljo potrošniku zoper zahtevke trgovca;

(r)           podrediti izpolnitev pogodbenih obveznosti trgovca ali drugih koristnih učinkov pogodbe za potrošnika posebnim formalnostim, ki niso predpisane in so nerazumne;

(s)          zahtevati od potrošnika prekomerna predplačila ali prekomerna jamstva za izpolnitev obveznosti;

(t)           neupravičeno preprečiti potrošniku, da pridobi blago od tretjih oseb ali da te opravijo popravila;

(u)          neupravičeno povezati pogodbo z drugo pogodbo s trgovcem, podružnico trgovca ali tretjo osebo na način, ki ga potrošnik ne more pričakovati;

(v)          potrošniku naložiti prekomerno breme, da lahko razdre pogodbo za nedoločen čas;

(w)         podaljšati začetni pogodbeni rok ali vsak dodaten pogodbeni rok za poznejšo dobavo blaga ali digitalne vsebine ali izvedbo povezanih storitev, ki je daljši od enega leta, razen če lahko potrošnik kadar koli razdre pogodbo z odpovednim rokom največ 30 dni.

Oddelek 3       Nepošteni pogodbeni pogoji v pogodbi med trgovcema

Člen 86 Pomen „nepoštenosti“ v pogodbi med trgovcema

1. Za namene tega oddelka je pogodbeni pogoj v pogodbi med trgovcema nepošten samo, če:

(a) je del pogodbenih pogojev, ki niso bili soglasno posamično dogovorjeni v smislu člena 7, in

(b) je takšne narave, da njegova uporaba skrajno odstopa od dobre gospodarske prakse v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

2. Pri ugotavljanju nepoštenosti pogodbenega pogoja za namene tega oddelka je treba upoštevati:

(a) naravo tega, kar se zagotovi s pogodbo;

(b) prevladujoče okoliščine ob sklenitvi pogodbe;

(c) druge pogodbene pogoje in

(d) pogoje vseh drugih pogodb, od katerih je odvisna pogodba.

Del IV     Obveznosti in zahtevki strank prodajne pogodbe ali pogodbe o dobavi digitalne vsebine

Poglavje 9          Splošne določbe

Člen 87 Neizpolnitev in bistvena neizpolnitev

1. Neizpolnitev obveznosti je kakršna koli nezmožnost izpolnitve navedene obveznosti, ne glede na to, ali je nezmožnost opravičljiva, in vključuje:

(a) izostanek dobave ali dobavo blaga z zamudo;

(b) izostanek dobave ali dobavo digitalne vsebine z zamudo;

(c) dobavo blaga, ki ne ustreza določbam pogodbe;

(d) dobavo digitalne vsebine, ki ne ustreza določbam pogodbe;

(e) izostanek plačila cene ali plačilo cene z zamudo in

(f) kakršno koli smiselno izpolnitev, ki ne ustreza določbam pogodbe.

2. Neizpolnitev obveznosti stranke je bistvena, če:

(a) drugo stranko bistveno prikrajša za to, kar je upravičeno pričakovala v skladu s pogodbo, razen če stranka, ki ni izpolnila obveznosti, ob sklenitvi pogodbe ni predvidela in ni mogla predvideti takšnega rezultata; ali

(b) je takšne narave, da je jasno, da se ni mogoče zanesti na prihodnjo izpolnitev stranke, ki ni izpolnila obveznosti.

Člen 88 Opravičljiva neizpolnitev

1. Neizpolnitev obveznosti stranke je opravičljiva, če je posledica ovire, na katero stranka ne more vplivati, in če se od te stranke ni moglo pričakovati, da bi jo upoštevala ob sklenitvi pogodbe, da bi se oviri ali njenim posledicam izognila ali da bi jih preprečila.

2. Če je ovira le začasna, je neizpolnitev opravičljiva v času obstoja ovire. Če pa zamuda povzroči bistveno neizpolnitev, jo lahko druga stranka šteje za takšno.

3. Stranka, nezmožna izpolnitve, je dolžna zagotoviti, da druga stranka obvestilo o oviri in njenih učinkih na zmožnost izpolnitve prejme nemudoma po tem, ko se prva stranka zave ali bi se lahko zavedela teh okoliščin. Druga stranka je upravičena do odškodnine za kakršno koli izgubo, ki je posledica kršitve te dolžnosti.

Člen 89 Sprememba okoliščin

1. Stranka mora izpolniti obveznosti, tudi če je izpolnitev postala otežena, bodisi zaradi povečanja stroškov izpolnitve bodisi zaradi zmanjšanja vrednosti tega, kar naj bi prejela kot povračilo.

Če izpolnitev postane pretirano težavna zaradi izredne spremembe okoliščin, se morata stranki pogajati o spremembi oziroma razdoru pogodbe.

2. Če se stranki ne moreta sporazumeti v razumnem času, lahko sodišče na zahtevo katere koli stranke:

(a) spremeni pogodbo tako, da bo skladna s tistim, o čemer bi se stranki razumno strinjali v času sklenitve pogodbe, če bi upoštevali spremembo okoliščin; ali

(b) razveže pogodbo v smislu člena 8 na dan in pod pogoji, ki jih določi sodišče.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabita le, če:

(a) je do spremembe okoliščin prišlo po tem, ko je bila pogodba že sklenjena;

(b) stranka, ki se je zanašala na spremembo okoliščin, ob sklenitvi pogodbe ni upoštevala in ni bilo mogoče od nje pričakovati, da bi upoštevala možnost ali obseg te spremembe okoliščin, in

(c) oškodovana stranka ni sprejela in ni mogoče razumno šteti, da je sprejela tveganje glede te spremembe okoliščin.

4. Za namene odstavkov 2 in 3 pojem „sodišče“ vključuje arbitražno sodišče.

Člen 90 Širša uporaba določb o plačilu in neprejetem blagu ali digitalni vsebini

1. Če ni drugače določeno, se določbe o plačilu cene, ki jo plača kupec, iz poglavja 12 z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo za druga plačila.

2. Člen 97 se z ustreznimi prilagoditvami uporablja za druge primere, v katerih blago ali digitalna vsebina ostaneta v posesti prve osebe, ker ju druga oseba ni vzela, ko bi to morala storiti.

Poglavje 10        Obveznosti prodajalca

Oddelek 1       Splošne določbe

Člen 91 Glavne obveznosti prodajalca

Prodajalec blaga ali dobavitelj digitalne vsebine (v tem delu imenovan „prodajalec“) mora:

(a)          dobaviti blago ali digitalno vsebino;

(b)          na drugo osebo prenesti lastninsko pravico na blagu, vključno s snovnim nosilcem, na katerem je dobavljena digitalna vsebina;

(c)          zagotoviti, da blago ali digitalna vsebina ustrezata določbam pogodbe;

(d)          zagotoviti, da ima kupec pravico uporabljati digitalno vsebino v skladu s pogodbo, in

(e)          predložiti dokumente o blagu oziroma v zvezi z blagom ali dokumente v zvezi z digitalno vsebino, če to zahteva pogodba.

Člen 92 Izvedba storitve s strani tretje osebe

1. Prodajalec lahko izpolnitev obveznosti zaupa tretji osebi, razen če pogodbeni pogoji zahtevajo, da jo izpolni prodajalec osebno.

2. Prodajalec, ki zaupa izpolnitev obveznosti tretji osebi, ostane odgovoren za izpolnitev obveznosti.

3. V razmerjih med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe odstavka 2, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Oddelek 2       Dobava

Člen 93 Kraj dobave

1. Če kraja dobave ni mogoče kako drugače določiti, je:

(a) v primeru potrošniške prodajne pogodbe ali pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki je sklenjena na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov oziroma v kateri je prodajalec prevzel skrb za dobavo do kupca, kraj dobave stalno prebivališče potrošnika ob sklenitvi pogodbe;

(b) v vsakem drugem primeru,

(i) če prodajna pogodba obsega dostavo blaga s strani dostavitelja ali več dostaviteljev, je kraj dobave najbližje zbirno mesto prvega dostavitelja;

(ii) če pogodba ne obsega dostave, je kraj dobave poslovna enota         prodajalca v času sklenitve pogodbe.

2. Če ima prodajalec več kot eno poslovno enoto, je poslovna enota za namene točke (b) odstavka 1 tista, ki je najbolj povezana z obveznostjo dobave.

Člen 94 Način dobave

1. Razen če ni drugače dogovorjeno, prodajalec izpolni obveznost dobave:

(a) v primeru potrošniške prodajne pogodbe ali pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki je sklenjena na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov oziroma v kateri je prodajalec prevzel skrb za dobavo do kupca, s prenosom fizične posesti ali nadzora nad blagom oziroma digitalno vsebino na potrošnika;

(b) v drugih primerih, v katerih pogodba obsega dostavo blaga s strani dostavitelja, s predajo blaga prvemu dostavitelju za prenos do kupca in s predajo kupcu vseh dokumentov, potrebnih za to, da bi kupec lahko prevzel blago od dostavitelja, ki ima to blago; ali

(c) v primerih, ki ne spadajo na področje uporabe točk (a) ali (b), ko prodajalec da blago ali digitalno vsebino na voljo kupcu ali, če je dogovorjeno, da zgolj predloži dokumente o blagu, ko da dokumente na voljo kupcu.

2. V točkah (a) in (c) odstavka 1 vsaka navedba potrošnika ali kupca zajema tretjo osebo, ki ni dostavitelj in jo je v skladu s pogodbo določil potrošnik ali kupec.

Člen 95 Čas dobave

1. Če časa dobave ni mogoče drugače določiti, morata biti blago ali digitalna vsebina dobavljena brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi pogodbe.

2. V pogodbah med trgovcem in potrošnikom mora trgovec blago ali digitalno vsebino dobaviti najpozneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, razen če se stranki nista drugače dogovorili.

Člen 96 Obveznosti prodajalca glede dostave blaga

1. Če pogodba določa, da mora prodajalec zagotoviti dostavo blaga, mora prodajalec skleniti take pogodbe, ki so potrebne za dostavo na predvideni kraj s prevoznimi sredstvi, ki ustrezajo zadevnim okoliščinam, in v skladu z običajnimi pogoji za tak prevoz.

2. Če prodajalec v skladu s pogodbo izroči blago dostavitelju in če blago ni jasno označeno kot blago, ki ga je treba dobaviti na podlagi pogodbe, z oznakami na blagu, z odpremnimi listinami ali kako drugače, mora prodajalec dati kupcu tovorni list, v katerem je opredeljeno blago.

3. Če pogodba ne zahteva od prodajalca, da zavaruje dostavo blaga, mora prodajalec na zahtevo kupca kupcu predložiti vse razpoložljive informacije, da bi kupec lahko sklenil takšno zavarovanje.

Člen 97 Blago ali digitalna vsebina, ki ju kupec ne sprejme

1. Prodajalec, ki ima blago ali digitalno vsebino še vedno v posesti, ker kupec, če je k temu zavezan, ni prevzel dobavljenega blaga oziroma digitalne vsebine, mora sprejeti razumne ukrepe za njuno zaščito in ohranitev.

2. Prodajalec ni več dolžan dobaviti, če:

(a) izroči blago ali digitalno vsebino po razumnih pogojih v hrambo tretji osebi v skladu z naročilom kupca in o tem ustrezno obvesti kupca; ali

(b) proda blago ali digitalno vsebino po razumnih pogojih, potem ko je ustrezno obvestil kupca, in kupcu plača čisti izkupiček.

3. Prodajalec ima pravico, da se mu povrnejo stroški oziroma da se iz izkupička prodaje poplačajo vsi razumno nastali stroški.

Člen 98 Učinek na prehod nevarnosti

Učinek dobave na prehod nevarnosti je urejen v poglavju 14.

Oddelek 3       Ustreznost blaga in digitalne vsebine

Člen 99 Skladnost s pogodbo

1. Da bi blago ali digitalna vsebina ustrezala določbam pogodbe, morata:

(a) ustrezati količini, kakovosti in opisu, določenim v pogodbi;

(b) biti zapakirana na način, določen v pogodbi; in

(c) biti dobavljena skupaj z vso opremo, navodili za montažo ali drugimi navodili, ki so določena v pogodbi.

2. Da bi blago ali digitalna vsebina ustrezala določbam pogodbe, morata izpolnjevati tudi zahteve iz členov 100, 101 in 102, razen če sta se stranki dogovorili drugače.

3. V potrošniški prodajni pogodbi je vsak dogovor, ki odstopa od zahtev členov 100, 102 in 103 in je v škodo potrošnika, veljaven le, če je potrošnik ob sklenitvi pogodbe vedel za posebno stanje blaga ali digitalne vsebine in je sprejel blago ali digitalno vsebino, kot da ustreza določbam pogodbe ob njeni sklenitvi.

4. V potrošniški prodajni pogodbi stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe odstavka 3, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 100 Merila za ustreznost blaga in digitalne vsebine

Blago ali digitalna vsebina morata:

(a)          ustrezati vsakemu posebnemu namenu, s katerim je bil prodajalec seznanjen ob sklenitvi pogodbe, razen če okoliščine kažejo, da se kupec ni zanašal oziroma bi bilo nerazumno zanj, da bi se zanašal na znanje in presojo prodajalca;

(b)          ustrezati namenom, za katere bi bilo običajno uporabljeno blago ali digitalna vsebina z enakim opisom;

(c)          imeti lastnosti blaga ali digitalne vsebine, ki ju je prodajalec predstavil kupcu kot vzorec ali model;

(d)          biti zapakirana na način, ki je običajen za tako blago, če ni nekega običajnega načina, pa tako, da se ohrani in zaščiti blago;

(e)          biti dobavljena skupaj s tako opremo, navodili za montažo ali drugimi navodili, kot jih kupec lahko razumno pričakuje;

(f)           imeti lastnosti in zmogljivosti, navedene v kateri koli pred sklenitvijo pogodbe dani izjavi, ki je del pogodbenih pogojev na podlagi člena 69; in

(g)          imeti take lastnosti in zmogljivosti, kot jih kupec lahko razumno pričakuje. Pri določitvi, kaj potrošnik lahko pričakuje od digitalne vsebine, je treba upoštevati, ali je bila digitalna vsebina dobavljena v zameno za plačilo.

Člen 101 Neustrezna montaža na podlagi potrošniške prodajne pogodbe

1. Če sta blago ali digitalna vsebina, dobavljena na podlagi potrošniške prodajne pogodbe, neustrezno montirana, se vsaka neustreznost, ki je posledica neustrezne montaže, šteje za neustreznost blaga ali digitalne vsebine, če:

(a) je blago ali digitalno vsebino montiral prodajalec ali je bil prodajalec odgovoren za montažo; ali

(b) bi blago ali digitalno vsebino moral montirati potrošnik in je do neustrezne montaže prišlo zaradi napake v navodilih za montažo.

2. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 102 Pravice ali zahtevki tretje osebe

1. Blaga ali digitalne vsebine ne sme bremeniti nobena pravica ali neočitno neutemeljen zahtevek tretje osebe.

2. Kar zadeva pravice ali zahtevke na podlagi intelektualne lastnine, za katere veljata odstavka 3 in 4, blaga ali digitalne vsebine ne sme bremeniti nobena pravica ali neočitno neutemeljen zahtevek tretje osebe:

(a) na podlagi prava države, v kateri bosta blago ali digitalna vsebina uporabljena v skladu s pogodbo ali, če ni takega dogovora, na podlagi prava države poslovne enote kupca, ali v pogodbah med trgovcem in potrošnikom – potrošnikovo stalno prebivališče, ki ga je potrošnik navedel ob sklenitvi pogodbe; in

(b) za katere je prodajalec vedel ali bi lahko vedel ob sklenitvi pogodbe.

3. V pogodbah med podjetji se odstavek 2 ne uporablja, če je kupec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi lahko vedel za pravice ali zahtevke na podlagi intelektualne lastnine.

4. V pogodbah med trgovcem in potrošnikom se odstavek 2 ne uporablja, če je potrošnik ob sklenitvi pogodbe vedel za pravice ali zahtevke na podlagi intelektualne lastnine.

5. V pogodbah med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 103 Omejitev glede ustreznosti digitalne vsebine

Zgolj zato, ker je posodobljena digitalna vsebina postala dostopna po sklenitvi pogodbe, še ni mogoče šteti, da digitalna vsebina ne ustreza določbam pogodbe.

Člen 104 Seznanjenost kupca z neustreznostmi v pogodbi med trgovcema

V pogodbi med trgovcema prodajalec ni odgovoren za nobeno neustreznost blaga, če je kupec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti za neustreznost.

Člen 105 Upošteven čas za ugotovitev ustreznosti

1. Prodajalec je odgovoren za vsako neustreznost, ki obstaja v času, ko nevarnost preide na kupca v skladu s poglavjem 14.

2. V potrošniški prodajni pogodbi za vsako neustreznost, ki se ugotovi v šestih mesecih od trenutka, ko nevarnost preide na kupca, velja, da je obstajala v tistem trenutku, razen če je ta domneva neskladna z naravo blaga ali digitalne vsebine ali naravo neustreznosti.

3. V primeru, ki ga ureja točka (a) člena 101(1), je treba vsako sklicevanje v odstavkih 1 ali 2 tega člena na trenutek, ko nevarnost preide na kupca, razumeti kot sklicevanje na trenutek, ko je montaža končana. V primeru, ki ga ureja točka (b) člena 101(1), pa je to treba razumeti kot sklicevanje na čas, ko je potrošnik imel razumen čas za montažo.

4. Če mora trgovec digitalno vsebino naknadno posodobiti, mora zagotoviti, da digitalna vsebina ostane v skladu z določbami pogodbe celoten čas veljavnosti pogodbe.

5. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Poglavje 11        Zahtevki kupca

Oddelek 1       Splošne določbe

Člen 106 Pregled zahtevkov kupca

1. Če prodajalec ne izpolni obveznosti, lahko kupec uveljavlja naslednje:

(a) zahteva izpolnitev, ki obsega določeno izpolnitev, popravilo ali   zamenjavo blaga ali digitalne vsebine na podlagi oddelka 3 tega poglavja;

(b) odkloni izpolnitev svoje obveznosti na podlagi oddelka 4 tega poglavja;

(c) razdre pogodbo na podlagi oddelka 5 tega poglavja in zahteva vračilo že plačanega zneska na podlagi poglavja 17;

(d) zniža ceno na podlagi oddelka 6 tega poglavja, in

(e) zahteva odškodnino na podlagi poglavja 16.

2. Če je kupec trgovec:

(a) je pravica kupca do uveljavljanja katerega koli zahtevka, razen pravice do odklonitve izpolnitve obveznosti, pogojena z odpravo napak s strani prodajalca, kot je določena v oddelku 2 tega poglavja, in

(b) se za pravice kupca do sklicevanja na neustreznost zahtevata     preučitev in obvestitev iz oddelka 7 tega poglavja.

3. Če je kupec potrošnik:

(a) pravice kupca niso odvisne od odprave napak s strani prodajalca in

(b) se zahteve preučitve in obvestitve iz oddelka 7 tega        poglavja ne uporabljajo.

4. Če je neizpolnitev prodajalca upravičena, lahko kupec uveljavlja kateri koli zahtevek iz odstavka 1, razen zahtevka za izpolnitev in odškodnino.

5. Kupec ne more uveljavljati nobenega zahtevka iz odstavka 1, če je on povzročil okoliščine, v katerih prodajalec ne more izpolniti obveznosti.

6. Zahtevke, ki niso nezdružljivi, je mogoče kumulirati.

Člen 107 Omejitev zahtevkov v zvezi z digitalno vsebino, ki ni bila dobavljena v zameno za plačilo

Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo, kupec ne more uveljavljati zahtevkov iz točk (a) do (d) člena 106(1). Kupec lahko zgolj zahteva odškodnino na podlagi točke (e) člena 106(1) za izgubo ali škodo, ki je na lastnini kupca, vključno z njegovo strojno opremo, programsko opremo in podatki, nastala zaradi neustreznosti dobavljene digitalne vsebine, razen za vsako korist, za katero je bil kupec prikrajšan zaradi te škode.

Člen 108 Prisilna narava

V pogodbi med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega poglavja, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov, preden potrošnik trgovca ne opozori na neustreznost.

Oddelek 2       Odprava napak s strani prodajalca

Člen 109 Odprava napak s strani prodajalca

1. Prodajalec, ki je ponudil izpolnitev obveznosti prvi in ki je obveščen o tem, da izpolnitev ne ustreza določbam pogodbe, lahko ponudi novo in s pogodbo skladno izpolnitev, če je to mogoče storiti v času, določenem za izpolnitev.

2. V primerih, za katere se ne uporabi odstavek 1, lahko prodajalec – ki je ponudil izpolnitev, ki ne ustreza določbam pogodbe – nemudoma, ko je obveščen o neustreznosti, ponudi odpravo nepravilnosti izpolnitve na lastne stroške.

3. Ponudba za odpravo nepravilnosti ne ugasne z obvestitvijo o razdoru pogodbe.

4. Kupec lahko zavrne ponudbo za odpravo nepravilnosti le, če:

(a) nepravilnosti ni mogoče odpraviti nemudoma in brez večjih nevšečnosti za          kupca;

(b) ima kupec razlog za to, da         verjame, da se ni mogoče zanesti na to, da bo prodajalec izpolnil obveznost; ali

(c) bi zamuda pri izpolnitvi obveznosti pomenila bistveno neizpolnitev obveznosti.

5. Prodajalec ima razumno obdobje za odpravo nepravilnosti.

6. Kupec lahko zadrži odpravo nepravilnosti izpolnitve, vendar so njegove pravice, ki so neskladne s tem, da se prodajalcu omogoči obdobje za odpravo nepravilnosti, odložene do izteka tega obdobja.

7. Kljub odpravi nepravilnosti kupec obdrži pravico zahtevati odškodnino za zamudo kot tudi za kakršno koli škodo, ki jo je povzročila oziroma je ni preprečila odprava nepravilnosti.

Oddelek 3       Izpolnitveni zahtevek

Člen 110 Zahtevek za izpolnitev obveznosti prodajalca

1. Kupec ima pravico zahtevati izpolnitev obveznosti prodajalca.

2. Izpolnitev, ki se lahko zahteva, obsega brezplačno odpravo nepravilnosti izpolnitve, ki ne ustreza določbam pogodbe.

3. Izpolnitve ni mogoče zahtevati, če:

(a) bi bila izpolnitev nemogoča ali je postala protipravna; ali

(b) bi bili breme ali stroški izpolnitve nesorazmerni s koristjo, ki bi jo prejel kupec.

Člen 111 Potrošnikova izbira med popravilom in zamenjavo

1. Če mora trgovec v primeru potrošniške prodajne pogodbe na podlagi člena 110(2) odpraviti neustreznost, lahko potrošnik izbere med popravilom in zamenjavo, razen če bi bila izbrana možnost protipravna ali nemogoča ali bi, v primerjavi z drugo razpoložljivo možnostjo, pomenila stroške za prodajalca, ki bi bili nesorazmerni glede na:

(a) vrednost, ki bi jo imelo blago, če ne bi bilo neustrezno;

(b) stopnje nesorazmernosti in

(c) vprašanje, ali bi lahko potrošnik brez znatnih      neprijetnosti uveljavljal drug zahtevek.

2. Če je potrošnik v skladu z odstavkom 1 zahteval odpravo neustreznosti s popravilom ali zamenjavo, lahko uveljavlja druge zahtevke le, če trgovec ni izvedel popravila ali zamenjave v razumnem času, ki ne sme biti daljši od 30 dni. Vendar pa potrošnik v tem času lahko zadrži izpolnitev.

Člen 112 Vrnitev zamenjane stvari

1. Če je prodajalec odpravil neustreznost z zamenjavo, ima pravico in obveznost, da na svoje stroške zamenjano stvar vzame nazaj.

2. Kupec ni zavezan plačati za uporabo zamenjane stvari v obdobju pred zamenjavo.

Oddelek 4       Zadržanje izpolnitve obveznosti kupca

Člen 113  Pravica do zadržanja izpolnitve obveznosti

1. Kupec, ki naj bi izpolnil obveznost sočasno s prodajalcem ali pozneje, ima pravico zadržati izpolnitev obveznosti, dokler prodajalec ne ponudi izpolnitve obveznosti ali dokler je ne izpolni.

2. Kupec, ki naj bi izpolnil obveznost, preden obveznost izpolni prodajalec, in ki razumno verjame, da prodajalec ne bo izpolnil obveznosti do njene zapadlosti, lahko zadrži izpolnitev tako dolgo, dokler obstaja razumen dvom.

3. Na podlagi tega člena je mogoče zadržati celotno izpolnitev ali le del izpolnitve v obsegu, ki ga utemeljuje neizpolnitev obveznosti. Če mora prodajalec obveznosti izpolniti v ločenih delih ali je obveznosti mogoče kako drugače ločiti, lahko kupec zadrži izpolnitev le v zvezi z delom, ki ni bil izpolnjen, razen če je neizpolnitev prodajalca taka, da upraviči zadržanje izpolnitve kupca v celoti.

Oddelek 5       Razdor pogodbe

Člen 114 Razdor pogodbe zaradi neizpolnitve

1. Kupec lahko razdre pogodbo v smislu člena 8, če je neizpolnitev prodajalca bistvena v smislu člena 87(2).

2. V potrošniški prodajni pogodbi in pogodbi o dobavi digitalne vsebine med trgovcem in potrošnikom, pri kateri pride do neizpolnitve, ker blago ne ustreza določbam pogodbe, lahko potrošnik razdre pogodbo, razen če je neustreznost neznatna.

Člen 115 Razdor pogodbe zaradi zamude pri dobavi po obvestitvi o določitvi dodatnega roka za izpolnitev obveznosti

1. Kupec lahko razdre pogodbo v primeru zamude pri dobavi, ki ni sama po sebi bistvenega pomena, če določi dodaten razumno dolg rok za izpolnitev in če prodajalec ne izpolni obveznosti v tem roku.

2. Dodatni rok iz odstavka 1 se šteje za razumno dolgega, če mu prodajalec nemudoma ne oporeka.

3. Če se pogodba samodejno razdre z obvestitvijo zaradi neizpolnitve obveznosti prodajalca v roku iz obvestila, pogodba preneha veljati po tem roku brez nadaljnjega obvestila.

Člen 116 Razdor pogodbe zaradi pričakovane neizpolnitve

Kupec lahko razdre pogodbo pred potekom roka za izpolnitev, če je prodajalec izjavil ali je kako drugače jasno, da obveznost ne bo izpolnjena, in če bi bila neizpolnitev taka, da utemeljuje razdor pogodbe.

Člen 117 Obseg pravice do razdora pogodbe

1. Če je treba obveznosti prodajalca iz pogodbe izpolniti v ločenih delih ali so kako drugače deljive in če v skladu s tem oddelkom obstaja podlaga za razdor dela pogodbe, za katerega je mogoče določiti del cene, lahko kupec razdre pogodbo le v zvezi s tem delom pogodbe.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če od kupca ni mogoče pričakovati, da bo sprejel izpolnitev drugih delov pogodbe, ali že sama neizpolnitev utemeljuje razdor celotne pogodbe.

3. Če obveznosti prodajalca po pogodbi niso deljive ali dela cene ni mogoče določiti, lahko kupec razdre pogodbo le, če neizpolnitev utemeljuje razdor celotne pogodbe.

Člen 118 Obvestitev o razdoru pogodbe

Pravica do razdora pogodbe na podlagi tega oddelka se izvede z obvestitvijo prodajalca.

Člen 119 Izguba pravice do razdora pogodbe

1. V skladu s tem oddelkom kupec izgubi pravico do razdora pogodbe, če obvestitev o razdoru pogodbe ni dana v razumnem času od nastanka pravice ali od takrat, ko se kupec zave ali bi se lahko zavedel, da obveznost ne bo izpolnjena, kar koli nastopi pozneje.

2. Odstavek 1 se ne uporablja:

(a) če je kupec potrošnik; ali

(b) če ni bila ponujena nobena izpolnitev.

Oddelek 6       Znižanje cene

Člen 120 Pravica do znižanja cene

1. Kupec, ki sprejme izpolnitev, ki ne ustreza določbam pogodbe, lahko zniža ceno. Znižanje cene mora biti sorazmerno z zmanjšanjem vrednosti prejetega z izpolnitvijo v času, ko je bila vrednost izpolnitve primerjana z vrednostjo tistega, kar bi kupec prejel z ustrezno izpolnitvijo.

2. Kupec, ki ima na podlagi odstavka 1 pravico znižati ceno in ki je že plačal znesek, ki presega znižano ceno, lahko od prodajalca zahteva vračilo presežnega zneska.

3. Kupec, ki zniža ceno, ne more hkrati zahtevati vračila tako poravnane škode, ampak mu ostaja pravica do odškodnine za vso škodo, ki bi mu v bodoče nastala.

Oddelek 7       Zahteve za pregled in obvestitev v pogodbi med trgovcema

Člen 121 Pregled blaga v pogodbah med trgovcema

1. V pogodbi med trgovcema se od kupca pričakuje, da pregleda blago ali ga da v pregled v tako kratkem obdobju, kot je razumno, in ne pozneje kot v 14 dneh od dneva dobave blaga, dobave digitalne vsebine ali izvedbe povezane storitve.

2. Če pogodba obsega dostavo blaga, se pregled lahko odloži, dokler blago ne dospe v namembni kraj.

3. Če je blago preusmerjeno med prevozom ali ga kupec odpravi naprej, preden bi imel razumno možnost, da bi ga pregledal, in je prodajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi lahko vedel za možnost take preusmeritve ali nadaljnje odprave, se pregled lahko odloži do takrat, ko blago prispe v novi namembni kraj.

Člen 122 Zahteva po obvestitvi o neustreznosti v prodajni pogodbi med trgovcema

1. V pogodbi med trgovcema se kupec ne more sklicevati na neustreznost, če v razumnem roku ne obvesti prodajalca in opredeli narave neustreznosti.

            Rok začne teči, ko je blago dobavljeno ali ko kupec odkrije ali  bi lahko odkril neustreznost, kar koli nastopi pozneje.

2. Kupec izgubi pravico do sklicevanja na neustreznost, če prodajalca ne obvesti o neustreznosti v dveh letih od dejanske izročitve blaga kupcu v skladu s pogodbo.

3. Če sta se stranki sporazumeli, da mora blago ostati primerno za poseben namen ali za njegov običajen namen v določenem obdobju, se rok za obvestitev v skladu z odstavkom 2 ne izteče pred koncem dogovorjenega obdobja.

4. Odstavek 2 se ne uporabi za zahtevke ali pravice tretje osebe iz člena 102.

5. Kupec ni dolžan obvestiti prodajalca, da ni bilo dobavljeno vse blago, če upravičeno verjame, da bo preostalo blago dobavljeno.

6. Prodajalec se nima pravice sklicevati na ta člen, če je neustreznost povezana z dejstvom, za katerega je prodajalec vedel ali bi lahko vedel, pa ga ni razkril kupcu.

Poglavje 12        Obveznosti kupca

Oddelek 1       Splošne določbe

Člen 123 Glavne obveznosti kupca

1. Kupec mora:

(a) plačati ceno;

(b) prevzeti dobavo blaga ali digitalne vsebine; in

(c) prevzeti dokumente o blagu oziroma v zvezi z blagom ali dokumente v zvezi z digitalno vsebino, če to zahteva pogodba.

2. Točka (a) odstavka 1 se ne uporablja za pogodbe o dobavi digitalne vsebine, če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo.

Oddelek 2       Plačilo cene

Člen 124 Način plačila

3. Plačilo se opravi na način, ki je naveden v pogodbenih pogojih, ali, če o tem ni navedbe, na kateri koli način, ki je običajen v poteku trgovanja v kraju plačevanja, ob upoštevanju narave pravnega posla.

4. Za prodajalca, ki sprejme ček ali drug nalog za plačilo ali obljubo plačila, se šteje, da to stori le, če bo kupec spoštoval svojo obveznost. Prodajalec lahko uveljavlja prvotno obveznost plačila, če kupec ne spoštuje svojih obveznosti, prevzetih z nalogom ali obljubo.

5. Prvotna obveznost kupca ugasne, če prodajalec sprejme obljubo plačila od tretje osebe, s katero ima prodajalec predhodni dogovor o sprejetju obljube tretje osebe kot način plačila.

6. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom potrošnik glede uporabe danega načina plačila ni zavezan za provizije, ki presegajo stroške, ki jih ima trgovec zaradi uporabe tega načina plačila

Člen 125 Kraj plačila

1. Če kraja plačila ni mogoče kako drugače določiti, je kraj plačila poslovna enota prodajalca v času sklenitve pogodbe.

2. Če ima prodajalec več kot eno poslovno enoto, je kraj plačila poslovna enota prodajalca, ki je najbolj povezana z obveznostjo plačila.

Člen 126 Čas plačila

1. Ceno je treba plačati ob dobavi.

2. Prodajalec lahko zavrne ponudbo za plačilo, preden plačilo zapade, če ima upravičeni interes za to.

Člen 127 Plačilo s strani tretje osebe

1. Kupec lahko zaupa izvedbo plačila drugi osebi. Kupec, ki zaupa izvedbo plačila drugi osebi, ostane odgovoren za plačilo.

2. Prodajalec ne more zavrniti plačila s strani tretje osebe, če:

(a) tretja oseba ravna s soglasjem kupca; ali

(b) ima tretja oseba upravičeni interes glede plačila in kupec ni         plačal oziroma je jasno, da ne bo plačal ob zapadlosti plačila.

3. Če blago plača tretja oseba v skladu z odstavkoma 1 ali 2, kupec ni več zavezan prodajalcu.

4. Če prodajalec sprejme plačilo s strani tretje osebe v okoliščinah, ki niso zajete z odstavkoma 1 ali 2, kupec ni več zavezan prodajalcu, vendar je prodajalec zavezan kupcu za vsako izgubo, nastalo s tem sprejetjem.

Člen 128 Vštetje plačila

1. Če mora kupec izvesti več plačil prodajalcu in izvedeno plačilo ne zadošča za kritje vseh plačil, lahko kupec ob plačilu obvesti prodajalca o obveznosti, v izpolnitev katere mora biti plačilo všteto.

2. Če kupec ne obvesti prodajalca v skladu z odstavkom 1, lahko prodajalec z obvestitvijo kupca v razumnem času všteje plačilo v izpolnitev ene od obveznosti.

3. Vštetje na podlagi odstavka 2 ne učinkuje, če se plačilo všteje v izpolnitev obveznosti, ki še ni zapadla ali se izpodbija.

4. Če nobena od strank plačila ne všteje učinkovito, se plačilo všteje v izpolnitev tiste obveznosti, ki izpolnjuje eno od naslednjih meril v navedenem vrstnem redu:

(a) obveznost, ki je zapadla ali je prva, ki bo zapadla;

(b) obveznost, za katero prodajalec nima varščine oziroma ima najmanj varščine;

(c) obveznost, ki je najbolj obremenjujoča za kupca;

(d) obveznost, ki nastane prva.

Če ni mogoče uporabiti nobenega od meril, se plačilo všteje sorazmerno v izpolnitev vseh obveznosti.

5. Plačilo je mogoče všteti v skladu z odstavkom 2, 3 ali 4 v izpolnitev obveznosti, ki je ni mogoče uveljavljati zaradi zastaranja, le, če ni nobene druge obveznosti, v izpolnitev katere bi bilo mogoče všteti plačilo v skladu z navedenimi odstavki.

6. V zvezi s katero koli obveznostjo je plačilo kupca treba všteti, prvič, v stroške, drugič, v obresti, in tretjič, v glavnico, razen če prodajalec všteje drugače.

Oddelek 3       Prevzem dobave

Člen 129 Prevzem dobave

Kupec izpolni obveznost prevzema dobave tako, da:

(a)          stori vse, kar je mogoče pričakovati, da bi prodajalec lahko izpolnil obveznost dobave; in       

(b)          prevzame blago ali dokumente o blagu ali digitalni vsebini, kot zahteva pogodba.

Člen 130 Predčasna dobava in dobava napačne količine

1. Če prodajalec dobavi blago ali dobavi digitalno vsebino pred predvidenim časom, mora kupec prevzeti dobavljeno, razen če ima upravičeni interes, da to odkloni.

2. Če prodajalec dobavi manjšo količino blaga ali digitalne vsebine, kot je določeno v pogodbi, mora kupec prevzeti dobavljeno, razen če ima upravičeni interes, da to odkloni.

3. Če prodajalec dobavi večjo količino blaga ali digitalne vsebine, kot je določeno v pogodbi, lahko kupec presežno količino obdrži ali zavrne.

4. Če kupec obdrži presežno količino, se šteje, da je bila dobavljena po pogodbi, in jo mora plačati po pogodbeni ceni.

5. Za potrošniško prodajno pogodbo se odstavek 4 ne uporabi, če kupec razumno verjame, da je prodajalec namerno in ne po pomoti dobavil presežno količino, pri čemer je vedel, da ni bila naročena.

6. Ta člen se ne uporablja za pogodbe o dobavi digitalne vsebine, če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo.

Poglavje 13        Zahtevki prodajalca

Oddelek 1       Splošne določbe

Člen 131 Pregled zahtevkov prodajalca

1. Če kupec ne izpolni obveznosti, lahko prodajalec uveljavlja naslednje:

(a) zahteva izpolnitev na podlagi oddelka 2 tega poglavja;

(b) zadrži izpolnitev svoje obveznosti na podlagi oddelka 3 tega poglavja;

(c) razdre pogodbo na podlagi oddelka 4 tega poglavja; in

(d) zahteva obresti od cene ali odškodnino na podlagi poglavja 16.

2. Če je neizpolnitev kupca upravičena, lahko prodajalec uveljavlja kateri koli zahtevek iz odstavka 1, razen zahtevka za izpolnitev obveznosti in odškodnino.

3. Prodajalec ne more uveljavljati nobenega zahtevka iz odstavka 1, če je povzročil okoliščine, v katerih kupec ne more izpolniti obveznosti.

4. Zahtevke, ki niso nezdružljivi, je mogoče kumulirati.

Oddelek 2       Izpolnitveni zahtevek

Člen 132 Zahtevek za izpolnitev obveznosti kupca

1. Prodajalec ima pravico terjati plačilo cene, ko obveznost zapade, in zahtevati izpolnitev vsake druge obveznosti, ki jo je kupec prevzel.

2. Če kupec še ni prevzel blaga ali digitalne vsebine in je jasno, da ne bo želel sprejeti izpolnitve, lahko prodajalec kljub temu zahteva od kupca, da prevzame dobavo, in lahko terja znesek, razen če bi prodajalec lahko izvršil razumni nadomestni pravni posel brez večjega truda ali stroškov.

Oddelek 3       Zadržanje izpolnitve obveznosti prodajalca

Člen 133 Pravica do zadržanja izpolnitve obveznosti

1. Prodajalec, ki naj bi izpolnil obveznost sočasno s kupcem ali pozneje, ima pravico zadržati izpolnitev obveznosti, dokler kupec ne ponudi izpolnitve obveznosti ali dokler je ne izpolni.

2. Prodajalec, ki naj bi izpolnil obveznost, preden obveznost izpolni kupec, in ki razumno verjame, da kupec ne bo izpolnil obveznosti do zapadlosti njegove izpolnitve, lahko zadrži izpolnitev tako dolgo, dokler obstaja razumen dvom. Vendar izgubi pravico zadržanja izpolnitve, če kupec da ustrezno zavarovanje za pravilno izpolnitev ali zagotovi ustrezno varščino.

3. Na podlagi tega člena je mogoče zadržati celotno izpolnitev ali le del izpolnitve v obsegu, ki ga utemeljuje neizpolnitev obveznosti. Če mora kupec obveznosti izpolniti v ločenih delih ali je obveznosti mogoče kako drugače ločiti, lahko prodajalec zadrži izpolnitev le v zvezi z delom, ki ni bil izpolnjen, razen če je neizpolnitev kupca taka, da upraviči zadržanje izpolnitve prodajalca v celoti.

Oddelek 4       Razdor pogodbe

Člen 134 Razdor pogodbe zaradi bistvene neizpolnitve

Prodajalec lahko razdre pogodbo v smislu člena 8, če je neizpolnitev kupca bistvena v smislu člena 87(2).

Člen 135 Razdor pogodbe zaradi zamude po obvestitvi o določitvi dodatnega roka za izpolnitev obveznosti

1. Prodajalec lahko razdre pogodbo v primeru zamude izpolnitve, ki ni sama po sebi bistvenega pomena, če določi dodaten razumno dolg rok za izpolnitev in če kupec ne izpolni obveznosti v tem roku.

2. Rok se šteje za razumno dolgega, če mu kupec nemudoma ne oporeka. V razmerjih med trgovcem in potrošnikom dodatni čas za izpolnitev obveznosti ne sme biti krajši od 30 dni v skladu s členom 167(2).

3. Če se pogodba samodejno razdre z obvestitvijo zaradi neizpolnitve obveznosti kupca v predvidenem roku iz obvestila, pogodba preneha veljati po tem roku brez nadaljnjega obvestila.

4. V potrošniški prodajni pogodbi stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 136 Razdor pogodbe zaradi pričakovane neizpolnitve

Prodajalec lahko razdre pogodbo pred potekom roka za izpolnitev, če je kupec izjavil ali je kako drugače jasno, da obveznost ne bo izpolnjena, in če bi bila neizpolnitev bistvenega pomena.

Člen 137 Obseg pravice do razdora pogodbe

1. Če je treba obveznosti kupca iz pogodbe izpolniti v ločenih delih ali so kako drugače deljive in če v skladu s tem oddelkom obstaja podlaga za razdor dela pogodbe, za katerega je mogoče porazdeliti del obveznosti prodajalca, lahko prodajalec razdre pogodbo le v zvezi s tem delom pogodbe.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če je sama neizpolnitev bistvenega pomena v zvezi s celotno pogodbo.

3. Če obveznosti kupca iz pogodbe ni treba izpolniti v ločenih delih, lahko prodajalec razdre pogodbo le, če je neizpolnitev bistvenega pomena v zvezi s celotno pogodbo.

Člen 138 Obvestitev o razdoru pogodbe

Pravica do razdora pogodbe na podlagi tega oddelka se izvede z obvestitvijo kupca.

Člen 139 Izguba pravice do razdora pogodbe

1. Če je bila izpolnitev obveznosti ponujena pozno ali ponujena izpolnitev kako drugače ne ustreza pogodbi, prodajalec izgubi pravico do razdora pogodbe na podlagi tega oddelka, če obvestilo o razdoru pogodbe ni dano v razumnem času od takrat, ko se prodajalec zave oziroma bi se lahko zavedel ponudbe ali neustreznosti.

2. Prodajalec izgubi pravico do razdora pogodbe z obvestitvijo na podlagi člena 136, razen če je obvestilo o razdoru pogodbe dano v razumnem času po nastanku pravice.

3. Če kupec ni plačal cene ali kako drugače ni izpolnil obveznosti, ki je bistvenega pomena, prodajalec obdrži pravico do razdora pogodbe.

Poglavje 14        Prehod nevarnosti

Oddelek 1       Splošne določbe

Člen 140 Učinek prehoda nevarnosti

Izguba in poškodovanje blaga ali digitalne vsebine, potem ko je nevarnost prešla na kupca, kupca ne razbremenita obveznosti plačila cene, razen če je do izgube ali poškodovanja prišlo zaradi ravnanja ali opustitve prodajalca.

Člen 141 Ugotovitev identitete blaga ali digitalne vsebine iz pogodbe

Nevarnost ne preide na kupca, dokler se blago ali digitalna vsebina jasno štejeta za blago ali digitalno vsebino, ki ju je treba dobaviti na podlagi pogodbe, bodisi po prvotnem dogovoru, po obvestitvi kupca ali kako drugače.

Oddelek 2       Prehod nevarnosti v potrošniški prodajni pogodbi

Člen 142 Prehod nevarnosti v potrošniški prodajni pogodbi

1. V potrošniški prodajni pogodbi nevarnost preide, ko potrošnik ali tretja oseba (ne dostavitelj), ki jo je določil potrošnik, pridobi fizično posest na blagu ali snovnem nosilcu, na katerem se dobavi digitalna vsebina.

2. V pogodbi o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na snovnem nosilcu, nevarnost preide, ko potrošnik ali tretja oseba, ki jo je v ta namen določil potrošnik, prevzame nadzor nad digitalno vsebino.

3. Razen če gre za pogodbo, sklenjeno na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, se odstavka 1 in 2 ne uporabita, če potrošnik ne izpolni obveznosti prevzema blaga ali digitalne vsebine in neizpolnitev ni upravičena na podlagi člena 88. V tem primeru nevarnost preide v trenutku, ko bi potrošnik ali tretja oseba, ki jo je določil potrošnik, pridobila fizično posest na blagu ali nadzor nad digitalno vsebino, če bi bila izpolnjena obveznost prevzema tega blaga ali digitalne vsebine.

4. Če potrošnik poskrbi za dostavo blaga ali snovnega nosilca, na katerem je dobavljena digitalna vsebina, in te izbire ni ponudil trgovec, nevarnost preide, ko dostavitelj prevzame blago ali snovni nosilec, na katerem je dobavljena digitalna vsebina, ne glede na pravice potrošnika v razmerju do dostavitelja.

5. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Oddelek 3       Prehod nevarnosti v pogodbah med trgovcema

Člen 143 Trenutek prehoda nevarnosti

1. V pogodbi med trgovcema nevarnost preide, ko kupec prevzame dobavljeno blago, digitalno vsebino ali dokumente o blagu.

2. Za odstavek 1 veljajo členi 144, 145 in 146.

Člen 144 Blago, dano na razpolago kupcu

1. Če sta blago ali digitalna vsebina dana na razpolago kupcu in se kupec tega zaveda, nevarnost preide na kupca v trenutku, ko bi moral prevzeti blago ali digitalno vsebino, razen če je imel kupec na podlagi člena 113 pravico zadržati prevzem dobave.

2. Če sta blago ali digitalna vsebina dana na razpolago kupcu drugje kot v poslovni enoti prodajalca, nevarnost preide na kupca, ko mu je treba dobavljeno izročiti in ko se kupec zave dejstva, da sta mu blago ali digitalna vsebina dana na razpolago na navedenem kraju.

Člen 145 Dostava blaga

1. Ta člen se uporablja za prodajno pogodbo, ki obsega dostavo blaga.

2. Če prodajalec ni zavezan predati blaga na posebnem kraju, nevarnost preide na kupca, ko je blago predano prvemu dostavitelju, da se v skladu s pogodbo blago dostavi kupcu.

3. Če je prodajalec zavezan predati blago dostavitelju na posebnem kraju, nevarnost ne preide na kupca, dokler blago ni predano dostavitelju na tistem posebnem kraju.

4. Dejstvo, da prodajalec lahko zadrži listine o nadzoru razpolaganja z blagom, ne vpliva na prehod nevarnosti.

Člen 146 Blago, prodano med prevozom

1. Ta člen se uporablja za prodajno pogodbo, ki obsega blago, prodano med prevozom.

2. Nevarnost preide na kupca v trenutku, ko je blago predano prvemu dostavitelju. Če pa tako kažejo okoliščine, nevarnost preide na kupca, ko je pogodba sklenjena.

3. Če je prodajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi lahko vedel, da je bilo blago izgubljeno ali poškodovano, in tega ni razkril kupcu, izguba ali poškodovanje bremenita prodajalca.

Del V      Obveznosti in zahtevki strank v zvezi s pogodbami o povezanih storitvah

Poglavje 15        Obveznosti in zahtevki strank

Oddelek 1       Uporaba nekaterih splošnih določb za prodajne pogodbe

Člen 147 Uporaba nekaterih splošnih določb za prodajne pogodbe

1. Določbe v poglavju 9 se uporabljajo za namene tega dela.

2. Z razdorom prodajne pogodbe ali pogodbe o dobavi digitalne vsebine prenehajo veljati tudi vse z njo povezane pogodbe o izvajanju storitev.

Oddelek 2       Obveznosti izvajalca storitev

Člen 148 Obveznost doseganja rezultata ter obveznost skrbnosti in usposobljenosti

1. Izvajalec storitev mora doseči vsak posamezni rezultat, ki se zahteva v pogodbi.

2. Tudi če ni izrecno ali implicitno določena pogodbena obveznost doseganja posameznega rezultata, mora izvajalec povezano storitev izvesti s skrbnostjo in usposobljenostjo, kot bi to storil razumen izvajalec storitev, in v skladu z vsemi pravnimi določbami zakonov in drugih predpisov, ki se uporabijo za take povezane storitve.

3. Pri opredelitvi razumne skrbnosti in usposobljenosti, ki se zahteva od izvajalca storitev, je treba med drugim upoštevati:

(a) naravo, obseg, pogostost in predvidljivost tveganja pri izvedbi povezane storitve za naročnika;

(b) če je nastala škoda, stroške vseh previdnostnih ukrepov, ki bi preprečili nastanek te škode ali podobne škode, in

(c) čas, ki je na voljo za izvedbo povezane storitve.

4. Če v pogodbi med trgovcem in potrošnikom izvedba povezane storitve obsega montažo blaga, mora biti montaža taka, da montirano blago ustreza določbam pogodbe, kot to določa člen 101.

5. V razmerjih med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe odstavka 2, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 149 Dolžnost preprečevanja škode

Izvajalec storitev mora izvesti vse primerne ukrepe, da se prepreči vsaka škoda na blagu oziroma digitalni vsebini ali fizična poškodba ali kakršna koli izguba ali škoda med izvedbo ali kot posledica izvedbe povezane storitve.

Člen 150 Izvedba storitve s strani tretje osebe

1. Izvajalec storitev lahko izvedbo zaupa drugi osebi, razen če se zahteva, da jo izpolni izvajalec storitev osebno.

2. Izvajalec storitev, ki zaupa izvedbo drugi osebi, ostane odgovoren za njeno izvedbo.

3. V razmerjih med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe odstavka 2, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Člen 151 Obveznost predložitve računa

Če je mogoče ločeno plačati za povezano storitev in cena ni pavšalni znesek, ki bi bil dogovorjen ob sklenitvi pogodbe, mora izvajalec storitev naročniku predložiti račun, iz katerega je jasno in razumljivo razvidno, kako je bila izračunana cena.

Člen 152 Obveznost opozorila glede nepričakovanega ali negospodarnega stroška

1. Izvajalec storitev mora glede začetka izvedbe storitve opozoriti naročnika in pridobiti njegovo soglasje:

(a) če bi bil strošek povezane storitve večji od tistega, ki ga je naročniku že navedel; ali

(b) če bi povezana storitev stala več kot vrednost blaga ali digitalne vsebine po opravljeni povezani storitvi, v primeru, da je izvajalec storitev s tem seznanjen.

2. Izvajalec storitev, ki ne pridobi soglasja naročnika v skladu z odstavkom 1, nima pravice postaviti cene, ki presega že napovedan strošek ali, odvisno od primera, vrednost blaga ali digitalne vsebine po opravljeni povezani storitvi.

Oddelek 3       Obveznosti naročnika

Člen 153 Plačilo cene

1. Naročnik mora plačati vsako ceno, ki se lahko plača za povezano storitev v skladu s pogodbo.

2. Cena se plača, ko je povezana storitev opravljena in je predmet povezane storitve na voljo naročniku.

Člen 154 Zagotovitev dostopa

Če je za izvedbo povezane storitve treba izvajalcu storitev omogočiti dostop do naročnikovih prostorov, mora naročnik zagotoviti tak dostop ob razumni uri.

Oddelek 4       Zahtevki

Člen 155 Zahtevki naročnika

1. Če izvajalec storitev ne izpolni obveznosti, ima naročnik, s prilagoditvami iz tega člena, enake zahtevke, kot so zagotovljeni kupcu v poglavju 11, in sicer lahko:

(a) zahteva določeno izpolnitev;

(b) zadrži svojo izpolnitev;

(c) razdre pogodbo;

(d) zniža ceno in

(e) zahteva odškodnino.

2. Ne glede na odstavek 3 so naročnikovi zahtevki pogojeni s pravico izvajalca storitev, da odpravi nepravilnosti, ne glede na to, ali je naročnik potrošnik ali ne.

3. Če je montaža, ki je bila dogovorjena v okviru potrošniške prodajne pogodbe iz člena 101, izvedena nepravilno, zahtevki potrošnika niso odvisni od pravice izvajalca storitev, da odpravi nepravilnosti.

4. Če je naročnik potrošnik, ima pravico razdreti pogodbo za vsako neustreznost v opravljeni povezani storitvi, razen če je neustreznost neznatna.

5. Poglavje 11 se uporablja z nujnimi prilagoditvami, zlasti:

(a) v zvezi s pravico izvajalca storitev, da odpravi nepravilnosti, v pogodbah med trgovcem in potrošnikom razumen rok iz člena 109(5) ne sme biti daljši od 30 dni;

(b) člena 111 in 112 se v zvezi z odpravo težav zaradi neustrezne izpolnitve ne uporabljata; ter

(c) namesto člena 122 se uporablja člen 156.

Člen 156 Zahteva po obvestitvi o neustreznosti v pogodbi o povezanih storitvah med trgovcema

1. V pogodbi o povezanih storitvah med trgovcema se naročnik lahko sklicuje na neustreznost le, če v razumnem času obvesti izvajalca storitev in opredeli naravo neustreznosti.

Čas začne teči, ko je povezana storitev opravljena ali ko naročnik odkrije ali bi lahko odkril neustreznost, kar koli nastopi pozneje.

2. Izvajalec storitev se nima pravice sklicevati na določbe tega člena, če je neustreznost povezana z dejstvom, za katerega je izvajalec storitev vedel ali bi lahko vedel, pa ga ni razkril naročniku.

Člen 157 Zahtevki izvajalca storitev

1. Če naročnik ne izpolni obveznosti, ima izvajalec storitev, s prilagoditvami iz odstavka 2, enake zahtevke, kot so zagotovljeni prodajalcu v poglavju 13, in sicer lahko:

(a) zahteva izpolnitev;

(b) zadrži svojo izpolnitev;

(c) razdre pogodbo in

(d) zahteva obresti od cene ali odškodnino.

2. Poglavje 13 se uporablja s potrebnimi prilagoditvami. Zlasti se uporablja člen 158 namesto člena 132(2).

Člen 158 Naročnikova pravica do odklonitve izpolnitve

1. Naročnik lahko kadar koli obvesti izvajalca storitev, da izvedba ali bodoča izvedba povezane storitve ni več potrebna.

2. Če je obvestilo podano na podlagi odstavka 1:

(a) izvajalec storitev nima več pravice ali obveznosti izvesti povezane storitve in

(b) če na podlagi katere koli druge določbe ni nobene osnove za razdor pogodbe, ostane naročnik zavezan za plačilo cene, z odštetimi stroški, ki jih je izvajalec storitev prihranil ali bi jih lahko prihranil, ker storitve ni v celoti opravil.

3. V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Del VI     Odškodnina in obresti

Poglavje 16        Odškodnina in obresti

Oddelek 1       Odškodnina

Člen 159  Pravica do odškodnine

1. Upnik ima pravico do odškodnine za izgubo, nastalo zaradi dolžnikove neizpolnitve obveznosti, razen če je neizpolnitev upravičena.

2. Izguba, za katero je mogoče zahtevati odškodnino, obsega tudi bodočo izgubo, za katero bi dolžnik lahko pričakoval, da bo nastala.

Člen 160 Običajni znesek odškodnine

Običajni znesek odškodnine za izgubo zaradi neizpolnitve obveznosti je tak znesek, ki bo upnika postavil v položaj, v katerem bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena, ali, če to ni mogoče, v obsegu, v katerem je to mogoče. Taka odškodnina krije izgubo, ki je nastala upniku in zaradi katere je bil ta prikrajšan.

Člen 161 Predvidljivost izgube

Dolžnik je zavezan povrniti le izgubo, ki jo je predvidel ali bi jo ob sklenitvi pogodbe lahko predvidel kot posledico neizpolnitve obveznosti.

Člen 162 Izguba, ki jo je mogoče pripisati upniku

Dolžnik ni zavezan povrniti izgube, nastale upniku, če je upnik prispeval k neizpolnitvi oziroma njenim učinkom.

Člen 163 Zmanjšanje izgube

1. Dolžnik ni zavezan povrniti izgube, nastale upniku, če bi upnik lahko zmanjšal izgubo s sprejetjem primernih ukrepov.

2. Upnik ima pravico do povrnitve vseh stroškov, ki so upravičeno nastali pri trudu za zmanjšanje izgube.

Člen 164 Kritni posel

Upnik, ki je razdrl pogodbo v celoti ali delno in je opravil kritni posel v razumnem času in na razumen način, lahko, če ima pravico do odškodnine, zahteva razliko med vrednostjo tega, kar bi bilo treba plačati po pogodbi, ki jo je razdrl, in vrednostjo tega, kar je treba plačati na podlagi kritnega posla, kot tudi odškodnino za vsako nadaljnjo izgubo.

Člen 165 Tržna cena

Če je upnik razdrl pogodbo in ni sklenil kritnega posla, vendar tržna cena za izpolnitev obstaja, lahko, če ima pravico do odškodnine, terja razliko med pogodbeno ceno in ceno, ki je veljala v trenutku razdora pogodbe, ter odškodnino za vsako nadaljnjo izgubo.

Oddelek 2: Zamudne obresti: splošne določbe

Člen 166 Zamudne obresti

1. Če dolžnik zamuja s plačilom denarnega zneska, je upnik brez obvestitve dolžnika upravičen do obresti na ta znesek od trenutka zapadlosti plačila do trenutka plačila, in sicer po obrestni meri, določeni v odstavku 2.

2. Za zamudne obresti velja naslednja obrestna mera:

(a) če je upnikovo običajno prebivališče v državi članici, katere valuta je euro, ali v tretji državi, obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje najnovejše operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja, ali po mejni obrestni meri, ki izhaja iz postopkov razpisa z variabilno stopnjo za najnovejše operacije glavnega refinanciranja Evropske centralne banke, plus dve odstotni točki;

(b) če je upnikovo običajno prebivališče v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezna obrestna mera nacionalne centralne banke navedene države članice, plus dve odstotni točki.

3. Upnik lahko zahteva odškodnino za vsako nadaljnjo izgubo.

Člen 167 Obresti, če je dolžnik potrošnik

1. Če je dolžnik potrošnik, so zamudne obresti dolgovane po obrestni meri, določeni v členu 166, le, če neizpolnitev ni upravičena.

2. Obresti ne začnejo teči do 30. dneva po upnikovi obvestitvi dolžnika, ko opredeli obveznost plačila obresti in njihovo obrestno mero. Obvestilo se lahko da pred datumom, ko plačilo zapade.

3. Pogodbena določba, ki opredeljuje višjo obrestno mero, kot je določena v členu 166, ali obračunano prej, kot je določeno v odstavku 2 tega člena, ne zavezuje, če bi to bilo nepravično v skladu s členom 83.

4. Zamudnih obresti ni mogoče prišteti h glavnici z namenom zaračunavanja obresti.

5. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Oddelek 3       Plačilne zamude v pravnih poslih med trgovci

Člen 168 Obrestna mera in obračun

1. Če je trgovec v zamudi s plačilom zneska, dolgovanega po pogodbi o dobavi blaga, dobavi digitalne vsebine ali izvedbi povezanih storitev, ne da bi bila ta zamuda upravičena po členu 88, se obresti obračunajo po obrestni meri, določeni v odstavku 5 tega člena.

2. Obresti po obrestni meri, določeni v odstavku 5, začnejo teči na dan, ki sledi datumu ali koncu roka za plačilo, ki je določen v pogodbi. Če v pogodbi ni določen tak datum ali rok, začnejo obresti po tej obrestni meri teči:

(a) 30 dni po datumu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo; ali

(b) 30 dni po datumu prejema blaga, digitalne vsebine ali izvedbe povezanih storitev, če datum iz točke (a) nastopi prej ali je negotov, ali če je negotovo, ali je dolžnik prejel račun ali ustrezno zahtevo za plačilo.

3. Če je treba skladnost blaga, digitalne vsebine ali povezanih storitev z določbami pogodbe potrditi s sprejetjem ali preverjanjem, začne 30-dnevni rok na podlagi točke (b) odstavka 2 teči na dan sprejetja ali dan, ko je bil končan postopek preverjanja. Trajanje postopka preverjanja ne sme biti daljše od 30 dni od datuma dobave blaga, dobave digitalne vsebine ali izvedbe povezanih storitev, razen če se stranki izrecno sporazumeta drugače in sporazum ni nepravičen v skladu s členom 170.

4. Rok za plačilo, določen v odstavku 2, ne sme biti daljši od 60 dni, razen če sta se stranki izrecno sporazumeli drugače in sporazum ni nepravičen v skladu s členom 170.

5. Za zamudne obresti velja naslednja obrestna mera:

(a) če je upnikovo običajno prebivališče v državi članici, katere valuta je euro, ali v tretji državi, obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje najnovejše operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja, ali po mejni obrestni meri, ki izhaja iz postopkov razpisa z variabilno stopnjo za najnovejše operacije glavnega refinanciranja Evropske centralne banke, plus osem odstotnih točk;

(b) če je upnikovo običajno prebivališče v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezna obrestna mera nacionalne centralne banke navedene države članice, plus osem odstotnih točk.

6. Upnik lahko zahteva odškodnino za vsako nadaljnjo izgubo.

Člen 169 Nadomestilo stroškov izterjave

1. Če so obresti plačljive v skladu s členom 168, ima upnik pravico od dolžnika dobiti kot minimum fiksen znesek 40 EUR ali ekvivalenten znesek v valuti, dogovorjeni za pogodbeno ceno, kot nadomestilo za upnikove stroške izterjave.

2. Upnik ima pravico od dolžnika dobiti primerno nadomestilo za vse stroške izterjave, ki presegajo fiksen znesek, naveden v odstavku 1, in ki so nastali zaradi poznega dolžnikovega plačila.

Člen 170 Nepošteni pogodbeni pogoji v zvezi z zamudnimi obrestmi

1. Pogodbeni pogoj v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamujeno plačilo ali nadomestilom stroškov izterjave ni zavezujoč, če je nepošten. Pogoj je nepošten, če skrajno odstopa od dobre gospodarske prakse v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, tudi narave blaga, digitalne vsebine ali povezane storitve.

2. Za namene odstavka 1 se pogodbeni pogoj, ki za upnika določa manj ugoden datum oziroma rok plačila ali obrestno mero, kot so določeni v členu 167 ali 168, ali pogodbeni pogoj, ki določa nižji znesek za nadomestilo za stroške izterjave, kot je določen v členu 169, šteje za nepoštenega.

3. Za namene odstavka 1 je pogodbeni pogoj, ki izključuje zamudne obresti ali nadomestilo za stroške izterjave, vedno nepošten.

Člen 171 Prisilna narava

Stranki ne smeta izključiti uporabe tega oddelka, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Del VII   Vračilo

Poglavje 17 Vračilo

Člen 172 Vračilo za razveljavitev ali razdor pogodbe

1. Če katera koli od strank izpodbija ali razdre pogodbo, mora vsaka stranka vrniti, kar je ta stranka (prejemnik) prejela od druge stranke.

2. Obveznost vračila prejetega obsega vse fizične in pravne sadove, ki izhajajo iz prejetega.

3. Pri razdoru pogodbe za izpolnitev po obrokih ali delih se vračilo prejetega ne zahteva v zvezi s katerim koli obrokom ali delom, če je bila obveznost na obeh straneh v celoti izpolnjena, ali če je cena za izpolnjeno ostala plačljiva po členu 8(2), razen če je narava pogodbe taka, da je delna izpolnitev brez vrednosti za eno od strank.

Člen 173 Plačilo denarne vrednosti

1. Če prejetega, vključno s sadovi, če je relevantno, ni mogoče vrniti, ali v primeru digitalne vsebine – ne glede na to, ali je bila dobavljena na snovnem nosilcu – mora prejemnik plačati denarno vrednost prejetega. Če je vračilo možno, vendar bi povzročilo nerazumen trud ali strošek, lahko prejemnik izbere plačilo denarne vrednosti prejetega, pod pogojem, da to ne bi škodilo lastniškim interesom druge stranke.

2. Denarna vrednost blaga je vrednost, ki bi jo blago imelo na dan, ko je treba plačati denarno vrednost, če ga je prejemnik obdržal brez uničenja ali poškodovanja do tega dne.

3. Če naročnik izpodbija ali razdre pogodbo o povezanih storitvah, potem ko je bila storitev opravljena ali delno opravljena, denarna vrednost prejetega pomeni znesek, ki ga je naročnik prihranil s tem, da je bila zanj opravljena povezana storitev.

4. V primeru digitalne vsebine denarna vrednost prejetega pomeni znesek, ki ga je potrošnik prihranil pri uporabi digitalne vsebine.

5. Če je prejemnik dobil nadomestilo v denarju ali naravi v zameno za blago ali digitalno vsebino in je vedel ali bi lahko vedel za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe, lahko druga stranka zahteva nadomestek ali denarno vrednost nadomestka. Prejemnik, ki je dobil nadomestilo v denarju ali naravi v zameno za blago ali digitalno vsebino in ni vedel ali ne bi mogel vedeti za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe, lahko izbere, ali bo vrnil denarno vrednost nadomestka ali nadomestek.

6. Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo, ni treba ničesar vrniti.

Člen 174 Plačilo za uporabo in obresti na prejeti denar

1. Prejemnik, ki je uporabil prejeto blago, mora drugi stranki plačati denarno vrednost te uporabe za vsako obdobje, v katerem:

(a) je razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe na strani prejemnika;

(b) se je prejemnik, pred začetkom tega obdobja, zavedal razloga za           razveljavitev ali razdor pogodbe; ali

(c) bi bilo glede na naravo blaga, naravo in obseg uporabe ter razpoložljivost zahtevkov, razen razdora pogodbe, nepravično dopustiti prejemniku prosto uporabo blaga za to obdobje.

2. Prejemnik, ki mora vrniti denar, mora plačati obresti po obrestni meri, določeni v členu 166, če:

(a) mora druga stranka plačati za uporabo; ali

(b) če je prejemnikovo ravnanje razlog za razveljavitev pogodbe zaradi prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja.

3. Za namene tega poglavja prejemnik ni zavezan plačati uporabe prejetega blaga ali obresti od prejetega denarja v vseh okoliščinah, razen v tistih, določenih v odstavkih 1 in 2.

Člen 175 Nadomestilo za stroške

1. Če ima prejemnik stroške z blagom ali digitalno vsebino, ima pravico do nadomestila, če so bili ti stroški v prid drugi stranki, pod pogojem, da so stroški nastali, ko prejemnik ni vedel in ne bi mogel vedeti za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe.

2. Prejemnik, ki je vedel ali bi lahko vedel za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe, ima pravico do nadomestila le za stroške, ki so bili potrebni za zaščito blaga ali digitalne vsebine pred izgubo ali zmanjšanjem vrednosti, pod pogojem, da prejemnik ni mogel vprašati druge stranke za nasvet.

Člen 176 Pravična sprememba

Vsaka obveznost vračila ali plačila na podlagi tega poglavja se lahko spremeni, če bi bila njena izpolnitev skrajno nepravična, pri čemer se zlasti upošteva, ali je stranka povzročila oziroma vedela za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe.

Člen 177 Prisilna narava

V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega poglavja, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Del VIII  Zastaranje

Poglavje 18        Zastaranje

Oddelek 1 Splošne določbe

Člen 178 Zahtevki, ki zastarajo

Zahtevek za izpolnitev obveznosti in vsi stranski zahtevki zastarajo z iztekom roka, določenega v tem poglavju.

Oddelek 2 Zastaralni roki in njihov začetek teka

Člen 179 Zastaralni roki

1. Kratki zastaralni rok znaša dve leti.

2. Dolgi zastaralni rok znaša deset let, v primeru pravice do odškodnine za telesne poškodbe pa trideset let.

Člen 180 Začetek

1. Kratki zastaralni rok začne teči od trenutka, ko se je upnik zavedel ali bi se lahko zavedel dejstev, zaradi katerih se pravica lahko izvrši.

2. Dolgi zastaralni rok začne teči od trenutka, ko mora dolžnik izpolniti obveznost, v primeru pravice do odškodnine pa od ravnanja, zaradi katerega je nastala pravica.

3. Če ima dolžnik stalno obveznost ravnanja ali obveznost, da se vzdrži nekega ravnanja, se za upnika šteje, da ima ločeno pravico glede vsake neizpolnitve obveznosti.

Oddelek 3 Podaljšanje zastaralnih rokov

Člen 181  Odlog v primeru sodnega ali drugega postopka

1. Tek obeh zastaralnih rokov se odloži od trenutka, ko se začne sodni postopek za uveljavljanje pravice.

2. Odlog traja do izdaje pravnomočne odločbe ali dokler ni zadeva rešena na drug način. Če se postopek konča v zadnjih šestih mesecih zastaralnega roka brez meritorne odločitve, se zastaralni rok ne izteče, preden se ne izteče šest mesecev po končanem postopku.

3. Odstavka 1 in 2 se z ustreznimi prilagoditvami uporabljata za arbitražo, mediacijo, postopek, v katerem se sporno vprašanje med dvema strankama nanaša na tretjo osebo za zavezujočo odločitev, in za vse druge postopke, katerih namen je odločitev glede pravice ali izognitev stečaju.

4. Mediacija pomeni strukturiran postopek, kakor koli imenovan ali naveden, v katerem dve ali več strank v sporu poskuša prostovoljno s pomočjo mediatorja doseči dogovor o rešitvi spora. Ta postopek lahko začnejo stranke ali pa ga predlaga oziroma odredi sodišče ali predpiše nacionalno pravo. Mediacija se konča s sporazumom strank ali z izjavo mediatorja oziroma ene od strank.

Člen 182 Odlog izteka roka v primeru pogajanj

Če se stranki pogajata o pravici ali o okoliščinah, iz katerih lahko izhaja zahtevek glede pravice, se noben zastaralni rok ne izteče, preden ne mine eno leto od zadnjega sporočila v pogajanjih ali od takrat, ko je ena od strank sporočila drugi, da ne želi nadaljevati pogajanj.

Člen 183 Odlog izteka roka v primeru poslovne nesposobnosti

Če je poslovno nesposobna oseba brez zastopnika, se noben zastaralni rok za pravico te osebe ne izteče pred iztekom enega leta, odkar je bodisi bilo konec poslovne nesposobnosti bodisi je bil določen zastopnik.

Oddelek 4 Ponovni začetek teka zastaralnih rokov

Člen 184 Ponovni začetek teka roka s pripoznavo

Če dolžnik pripozna pravico nasproti upniku z delnim plačilom, plačilom obresti, z dano varščino, pobotom ali na kak drug način, začne teči nov kratki zastaralni rok.

Oddelek 5 Učinki zastaranja

Člen 185 Učinki zastaranja

1. Po izteku zadevnega zastaralnega roka ima dolžnik pravico zavrniti izpolnitev zadevne obveznosti, upnik pa izgubi vse zahtevke zaradi neizpolnitve, razen zadržanja izpolnitve.

2. Tega, kar je dolžnik plačal ali prenesel pri izpolnitvi zadevne obveznosti, ni mogoče zahtevati nazaj zgolj zaradi izteka zastaralnega roka v trenutku izpolnitve obveznosti.

3. Zastaralni rok za pravico do plačila obresti in druge pomožne pravice se izteče najpozneje takrat kot rok za glavno pravico.

Oddelek 6 Sporazumna sprememba

Člen 186 Dogovori o zastaranju

1. Pravila iz tega poglavja se lahko spremenijo na podlagi dogovora med strankama, zlasti s skrajšanjem ali podaljšanjem zastaralnih rokov.

2. Kratkega zastaralnega roka ni mogoče skrajšati na manj kot eno leto ali podaljšati na več kot deset let.

3. Dolgega zastaralnega roka ni mogoče skrajšati na manj kot eno leto ali podaljšati na več kot trideset let.

4. Stranki ne smeta izključiti uporabe tega člena, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

5. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom tega člena ni mogoče uporabiti v škodo potrošnika.

Dodatek 1

Vzorec navodil v zvezi z odstopom od pogodbe

Pravica do odstopa od pogodbe

Od sklenjene pogodbe lahko brez navedbe razlogov odstopite v 14 dneh.

Rok za odstop od pogodbe se izteče 14 dni po dnevu 1.

Za uveljavljanje pravice do odstopa nas morate o svoji odločitvi o odstopu od pogodbe obvestiti (2) z nedvoumno izjavo (tj. z dopisom po pošti, telefaksu ali elektronski pošti). Lahko uporabite priloženi vzorec obrazca za odstop od pogodbe, vendar ni obvezen. 3

Za pravočasen odstop od pogodbe zadošča, da pošljete sporočilo glede uveljavljanja pravice do odstopa od pogodbe pred iztekom roka za odstop od pogodbe.

Učinki odstopa od pogodbe

Če odstopite od te pogodbe, vam bomo vrnili vsa izplačila, ki smo jih prejeli od vas, vključno s stroški dobave (razen dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi vaše izbire načina dobave, ki ni najcenejši način običajne dobave, ki jo nudimo), in sicer nemudoma in ne pozneje kot v 14 dneh od dneva, ko smo bili obveščeni o vaši odločitvi, da odstopate od te pogodbe. Takšno vračilo bomo opravili z uporabo istih plačilnih sredstev, kot ste jih uporabili za prvotni pravni posel, razen če ste izrecno soglašali z drugačnim plačilnim sredstvom; vsekakor vam takšno vračilo ne bo povzročilo nobenih stroškov. 4

5

6

Navodila za izpolnjevanje obrazca:

1            Tukaj vstavite eno od naslednjih besedil v narekovajih:

a)      v primeru pogodbe o povezanih storitvah ali pogodbe o dobavi vode, plina ali elektrike, če niso dani v prodajo v omejenem obsegu ali določeni količini, pogodbe o daljinskem ogrevanju ali pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki ni dobavljena na snovnem nosilcu: „sklenitve pogodbe.“;

b)      v primeru prodajne pogodbe: „na katerega vi ali tretja oseba, ki ni dostavitelj in ste jo vi določili, pridobi fizično posest na blagu.“;

c)      v primeru pogodbe o raznovrstnem blagu po enotnem naročilu potrošnika, dobavljenem ločeno: „na katerega vi ali tretja oseba, ki ni dostavitelj in ste jo vi določili, pridobi fizično posest na zadnjem dostavljenem blagu.“;

d)      v primeru pogodbe o dobavi blaga v več pošiljkah ali kosih: „na katerega vi ali tretja oseba, ki ni dostavitelj in ste jo vi določili, pridobi fizično posest na zadnji dostavljeni pošiljki ali kosu.“;

e)      v primeru pogodbe o redni dobavi blaga v določenem obdobju: „na katerega vi ali tretja oseba, ki ni dostavitelj in ste jo vi določili, pridobi fizično posest na prvem dobavljenem blagu.“

2            Vstavite vaše ime, krajevni naslov in, če je mogoče, vašo telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov.

3            Če potrošniku nudite možnost, da elektronsko izpolni in predloži obvestilo o odstopu od pogodbe na vaši spletni strani, vstavite naslednje: „Vzorec obrazca za odstop od pogodbe ali katero koli drugo nedvoumno izjavo lahko tudi izpolnite elektronsko in predložite na naši spletni strani [vstaviti spletni naslov]. Če izberete to možnost, vam bomo na trajnem nosilcu podatkov (tj. prek elektronske pošte) nemudoma poslali potrditev prejema takega obvestila o odstopu od pogodbe.“

4            V primeru prodajne pogodbe, v kateri niste ponudili prevzema blaga v primeru odstopa od pogodbe, vstavite naslednje: „Povračilo lahko zadržimo, dokler nam blago ni vrnjeno ali dokler ne predložite dokaza, da ste blago poslali nazaj, kar koli nastopi prej.“

5            Če je potrošnik prejel blago v zvezi s pogodbo, vstavite naslednje:

a        vstavite:

– „Prevzeli bomo blago.“; ali

– „Blago morate poslati nazaj ali ga predati nam ali ____[vstaviti ime in krajevni naslov, če je primerno, osebe, ki ste jo pooblastili za prevzem blaga], in sicer nemudoma in v vsakem primeru najpozneje v 14 dneh od dne, ko ste nas obvestili o odstopu od te pogodbe. Blago je vrnjeno pravočasno, če ga pošljete pred iztekom 14-dnevnega roka.“

b       bodisi:

– „Mi nosimo stroške vračila blaga.“; ali

– „Vi nosite neposredne stroške vračila blaga.“; ali

– če v primeru pogodbe, sklenjene na daljavo, ne ponudite, da boste nosili stroške vračila blaga, in blaga zaradi njegove narave ni mogoče vrniti z običajno pošto: „Vi nosite neposredne stroške vračila blaga v višini ___ EUR [vstaviti znesek].“; ali če stroškov vračila blaga ni mogoče razumno izračunati vnaprej: „Vi nosite neposredne stroške vračila blaga. Stroški so ocenjeni na največ približno ___ EUR [vstaviti znesek].“; ali

– če v primeru pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, blaga zaradi njegove narave ni mogoče vrniti z običajno pošto in je bilo na potrošnikov dom dobavljeno ob sklenitvi pogodbe: „Blago bomo prevzeli na naše stroške.“

c        „Vi ste odgovorni samo za tisto kakršno koli zmanjšano vrednost blaga, ki je posledica ravnanja z blagom, ki ni nujno potrebno za ugotavljanje narave, značilnosti in delovanja blaga.“

6            V primeru pogodbe o izvedbi povezanih storitev vstavite naslednje besedilo: „Če ste zaprosili za začetek izvajanja povezanih storitev v roku za odstop od pogodbe, nam morate plačati znesek, ki je sorazmeren temu, kar je bilo opravljeno oziroma dobavljeno do trenutka, ko ste nas obvestili o odstopu od te pogodbe, in sicer v primerjavi s celotnim obsegom pogodbe.“

Dodatek 2

Vzorec obrazca za odstop od pogodbe

(ta obrazec izpolnite in pošljite samo, če želite odstopiti od pogodbe)

– Prejemnik [tu trgovec vstavi svoje ime, krajevni naslov ter, če je na voljo, številko telefaksa in elektronski naslov]:

– Obveščam/Obveščamo* vas, da odstopam/odstopamo* od pogodbe o prodaji naslednjega blaga*/dobavi naslednje digitalne vsebine/izvedbi naslednje povezane storitve*

– Naročeno dne*/prejeto dne*

– Ime potrošnika(-ov)

– Naslov potrošnika(-ov)

– Podpis potrošnika(-ov) (samo, če se obrazec pošlje na papirju)

– Datum

*        Neustrezno prečrtajte.

PRILOGA II STANDARDNO OBVESTILO

Za pogodbo, ki jo sklepate, bo veljalo skupno evropsko prodajno pravo, ki je alternativa nacionalnemu pogodbenemu pravu in ga potrošniki lahko uporabijo za čezmejne posle. Te skupne določbe so enake po vsej Evropski uniji in so bile zasnovane, da se potrošnikom zagotovi visoka raven varstva.

Te določbe se uporabijo le, če se dogovorite, da za pogodbo velja skupno evropsko prodajno pravo.

O pogodbi ste se lahko dogovorili tudi po telefonu ali na kakršen koli drug način (kot je SMS), ki vam ne omogoča, da bi vnaprej prejeli to obvestilo. V tem primeru bo pogodba postala veljavna šele, ko boste prejeli to obvestilo in potrdili vaše soglasje.

Vaše temeljne pravice so opisane v nadaljnjem besedilu.

SKUPNO EVROPSKO PRODAJNO PRAVO: PREGLED OSNOVNIH PRAVIC POTROŠNIKA

Vaše pravice pred podpisom pogodbe

Trgovec vam mora dati bistvene podatke o pogodbi, na primer o proizvodu in njegovi ceni, vključno z vsemi davki in stroški, ter svoje kontaktne podatke. Podatki morajo biti podrobnejši, če nekaj kupujete zunaj njegove trgovine ali če trgovca osebno sploh ne srečate, na primer če kupujete prek spleta ali prek telefona. Če so ti podatki nepopolni ali napačni, imate pravico do odškodnine.

Vaše pravice po podpisu pogodbe

V večini primerov lahko v 14 dneh odstopite od nakupa, če ste blago kupili zunaj trgovine ali če niste srečali trgovca do trenutka nakupa (na primer, če ste blago kupili prek spleta ali prek telefona). Trgovec vam mora zagotoviti podatke in vzorec obrazca[23] za odstop od pogodbe. Če trgovec tega ni storil, lahko razdrete pogodbo v enem letu.

Kaj lahko storite, če imajo proizvodi napako ali niso dobavljeni, kot je bilo dogovorjeno? Imate pravico izbrati med tem, da: 1) se vam proizvod dobavi, 2) nadomesti ali 3) popravi, 4) zahtevate znižanje cene, 5) lahko razdrete pogodbo, vrnete proizvod in vam trgovec vrne denar, razen če je napaka zelo majhna, 6) lahko zahtevate odškodnino za vašo izgubo. Ni vam treba plačati cene, dokler ne dobite proizvoda brez napak.

Če trgovec ni opravil povezane storitve, kot je obljubil v pogodbi, imate podobne pravice. Vendar ima trgovec po tem, ko ste se mu pritožili, običajno pravico, da najprej poskusi pravilno opraviti storitev. Le če trgovec povezane storitve ponovno ne opravi pravilno, lahko izberete med tem, da 1) od njega še enkrat zahtevate, naj opravi povezano storitev, 2) ne plačate cene, dokler povezana storitev ni opravljena pravilno, 3) zahtevate znižanje cene ali 4) zahtevate odškodnino, lahko pa tudi razdrete pogodbo in vam trgovec vrne denar, razen če je napaka pri opravljanju povezane storitve zelo majhna. Rok za uveljavljanje vaših pravic, če imajo proizvodi napako ali niso dobavljeni, kot je bilo dogovorjeno: Svoje pravice lahko uveljavljate v dveh letih po tem, ko ugotovite ali bi morali ugotoviti, da trgovec ni storil nečesa, kar je bilo dogovorjeno v pogodbi. Če take težave postanejo vidne zelo pozno, je zadnja možnost za uveljavljanje pravic pred iztekom desetih let od trenutka, ko je trgovec moral dobaviti blago, dobaviti digitalno vsebino ali opraviti povezano storitev.

Nepošteni pogodbeni pogoji: Splošni pogodbeni pogoji trgovca, ki so nepošteni, za vas niso pravno zavezujoči.

Ta seznam pravic je le pregled pravic in zato ni popoln ter ne vsebuje vseh podrobnosti. Celotno besedilo skupnega evropskega prodajnega prava je dostopno tukaj. Prosimo, natančno preberite pogodbo.

V primeru spora lahko vprašate za pravni nasvet.

[1]               Eurobarometer 320 o evropskem pogodbenem pravu v pravnih poslih med podjetji iz leta 2011, str. 15, in Eurobarometer 321 o evropskem pogodbenem pravu v pravnih poslih s potrošniki iz leta 2011, str. 19.

[2]               UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

[3]               Eurobarometer 320 o evropskem pogodbenem pravu v pravnih poslih med podjetji iz leta 2011, str. 15, in Eurobarometer 321 o evropskem pogodbenem pravu v pravnih poslih s potrošniki iz leta 2011, str. 19.

[4]               A. Turrini in T. Van Ypersele, Trgovci, sodišča in uganka mejnega učinka (Traders, courts and the border effect puzzle), Regional Science and Urban Economics, št. 40, 2010, str. 82: „Z analizo mednarodne trgovine v državah OECD dokazujemo, da imajo za države odločilni posebni dejavniki, razdalja, obstoj skupne meje in skupni jezik […] ter podobni pravni sistemi pomemben vpliv na trgovino […]. Če imata pravna sistema dveh držav skupni izvor, to v povprečju kaže na 40 % večje trgovinske tokove.“

[5]               COM(2001) 398 z dne 11. julija 2001.

[6]               COM(2010) 348 konč. z dne 1. julija 2010.

[7]               Tudi Akt za enotni trg (COM(2011) 206 konč. z dne 13. aprila 2011, str. 19) in Letni pregled rasti, Priloga 1, Poročilo o napredku strategije Evropa 2020 (COM(2011) 11 – A1/2 z dne 12. januarja 2010, str. 5) omenjata pobudo o evropskem pogodbenem pravu.

[8]               COM(2010) 245 konč. z dne 26. avgusta 2010, str. 13.

[9]               Izjeme so Združeno kraljestvo, Irska, Portugalska in Malta.

[10]             Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).

[11]             UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

[12]             UL L 199, 31.7.2007, str. 40.

[13]             UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

[14]             UL L 105, 27.4.2010, str. 109.

[15]             Sporočilo Komisije o krepitvi zaupanja v pravosodni sistem celotne EU: nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju, COM(2011) 551 konč. z dne 13. septembra 2011.

[16]             UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[17]             UL C […], […], str. […].

[18]             UL C […], […], str. […].

[19]             UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

[20]             UL L 199, 31.7.2007, str. 40.

[21]             UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

[22]             UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[23]             Tu vstaviti hiperpovezavo.