52011DC0083

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 1.3.2011

COM(2011) 83 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o vmesni oceni programa „Evropa za državljane“ 2007–2013

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o vmesni oceni programa „Evropa za državljane“ 2007–2013

KAZALO

1. UVOD 4

1.1. Program 4

1.2. Vmesna ocena 6

2. GLAVNE UGOTOVITVE OCENE 7

2.1. Ustreznost 7

2.2. Splošna učinkovitost programa 7

2.3. Splošna uspešnost, udeležba in vpliv programa 7

2.4. Trajnost in razširjanje rezultatov 7

3. NADALJNJE IZVAJANJE PRIPOROČIL 7

3.1. Doseganje boljšega razumevanja in pripadnosti EU 7

3.2. Nadaljnje izboljševanje in prilagajanje izvajanja programa 7

3.3. Doseganje bolj uravnoteženega sodelovanja 7

3.4. Povečanje vpliva dejavnosti, ki jih podpira program, na politike in medije 7

4. SKLEPI 7

UVOD

V tem dokumentu so predstavljene glavne ugotovitve in priporočila vmesne ocene programa „Evropa za državljane“ 2007–2013 ter odzivi in sklepi Komisije v zvezi s temi priporočili.

Program

Akcijski program EU „Evropa za državljane“ za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva sta uvedla Evropski parlament in Svet decembra 2006[1]. Splošni cilji programa so:

1. dati državljanom priložnost za sodelovanje in udeležbo pri gradnji vse tesneje povezane Evrope, ki je demokratična in usmerjena v svet, njena kulturna raznovrstnost pa jo združuje in bogati, s čimer se razvija državljanstvo Evropske unije;

2. razvijati zavest o evropski identiteti, ki temelji na skupnih vrednotah, zgodovini in kulturi;

3. spodbujati zavest, da Evropska unija pripada svojim državljanom;

4. povečati strpnost in medsebojno razumevanje med evropskimi državljani, ki s spoštovanjem in spodbujanjem kulturne ter jezikovne raznovrstnost prispevajo k medkulturnemu dialogu.

Posebni cilji programa „Evropa za državljane“ so:

5. povezati ljudi iz lokalnih skupnosti po Evropi, da bodo delili in izmenjevali izkušnje, mnenja in vrednote, se učili iz zgodovine in gradili za prihodnost;

6. s sodelovanjem med organizacijami civilne družbe na evropski ravni spodbuditi delovanje, razpravljanja in razmislek o evropskem državljanstvu in demokraciji, skupnih vrednotah, skupni zgodovini in kulturi;

7. s spodbujanjem evropskih vrednot in dosežkov Evropo približati njenim državljanom ter ob tem ohranjati spomin na njeno preteklost;

8. spodbuditi sodelovanje med državljani in organizacijami civilne družbe iz vseh sodelujočih držav, in sicer s prispevkom k medkulturnemu dialogu in izpostavljanjem pomena evropske raznovrstnosti in enotnosti, pri čemer se posebna pozornost posveti dejavnostim, namenjenim spletanju tesnejših vezi med državljani iz držav članic Evropske unije v njeni sestavi pred 30. aprilom 2004 in državljani iz tistih držav članic, ki so pristopile po tem datumu.

Program ima na voljo 215[2] milijonov EUR in temelji na štirih akcijah:

9. aktivni državljani za Evropo, kar vključuje:

10. partnerstvo med mesti,

11. projekte državljanov in podporne ukrepe;

12. aktivna civilna družba v Evropi, kar vključuje:

13. strukturno podporo za raziskovalne organizacije evropske javne politike (možganski trusti),

14. strukturno podporo organizacijam civilne družbe na evropski ravni,

15. podporo projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe;

16. skupaj za Evropo, kar vključuje:

17. odmevne prireditve, kot so komemoracije, podelitve priznanj, umetniški dogodki, vseevropske konference,

18. študije, ankete in javnomnenjske raziskave,

19. orodja za informiranje in razširjanje informacij;

20. aktivno evropsko spominjanje, kar vključuje:

21. ohranjanje glavnih krajev in arhivov, povezanih z deportacijami, in ohranjanje spomina na žrtve.

Predvideni rezultati programa vključujejo:

- programe dejavnosti pod vodstvom organizacij, ki prejemajo dotacije za poslovanje, vključno s srečanji, dialogom z institucijami EU, dokumenti o stališčih, mrežnim povezovanjem, izmenjavo dobrih praks in ozaveščanjem;

- srečanja, programe in orodja za izobraževanje in usposabljanje, publikacije, dejavnosti razširjanja pod okriljem organizacij civilne družbe;

- srečanja državljanov, konference, informacijske kampanje in usposabljanje uradnikov za partnerstva med mesti;

- odmevne prireditve na ravni EU med vsakokratnimi predsedstvi EU, študije na področju aktivnega državljanstva (državljanska udeležba) glede prostovoljstva, mobilnosti in državljanstva.

Program „Evropa za državljane“ je sledil akcijskemu programu Skupnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (državljanska udeležba) med letoma 2004−2006. Program, ki je imel na voljo 72 milijona EUR, je potrdil potrebo po spodbujanju trajnega dialoga z organizacijami civilne družbe in občinami ter po podpiranju aktivnega sodelovanja državljanov[3].

Program „Evropa za državljane“ zajema vseh 27 držav članic EU. Programu se je leta 2007 pridružila Hrvaška, leta 2009 pa Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Udeležba organizacij s sedežem v novih državah članicah se je v prvih treh letih izvajanja programa povečala. To še zlasti velja za Madžarsko in Poljsko.

Program centralno upravlja Evropska komisija, ki ji pomaga Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Evropska komisija je odgovorna za strateško upravljanje programa, vključno z določanjem prednostnih nalog in ciljev, upravljanjem proračuna, usmerjanjem in spremljanjem izvajanja programa ter nadzorovanjem ocene. EACEA pod nadzorom Komisije upravlja nekatere dele programa s tem, da izvaja operacije, povezane z dodelitvijo dotacij, zbira, analizira in posreduje Komisiji informacije, ki so potrebne za izvajanje programa „Evropa za državljane“[4].

Poleg tega so bile v večini sodelujočih držav ustanovljene nacionalne kontaktne točke[5]. Naloga nacionalnih kontaktnih točk je razširjati informacije o programu „Evropa za državljane“ številnim različnim potencialnim upravičencem, da se zagotovi podpora vlagateljem projekta in spremlja razvoj na področju aktivnega državljanstva na nacionalni ravni ter se o tem obvesti Evropsko komisijo.

Vmesna ocena

Vmesno oceno je ob podpori zunanjih strokovnjakov[6] izvedla Komisija. Splošni nameni in cilji ocene so bili:

22. zagotoviti pregled rezultatov, pridobljenih v prvih treh letih programa;

23. zagotoviti oceno kvalitativnih in kvantitativnih vidikov izvajanja in

24. zagotoviti priporočila in smernice, kako izboljšati izvajanje programa v preostalih letih.

Ocena se je osredotočala na ustreznost, učinkovitost in uspešnost programa ter njegovo skladnost z drugimi ukrepi, ki podpirajo razvoj aktivnega evropskega državljanstva.

Ocena je bila izvedena leta 2010 in temelji na podatkih iz let 2007, 2008 in 2009[7].

GLAVNE UGOTOVITVE OCENE

Ustreznost

Vmesna ocena je potrdila pomembnost programa „Evropa za državljane“, zlasti pri doseganju njegovega glavnega cilja „dajati državljanom priložnost za sodelovanje in udeležbo pri gradnji vse tesneje povezane Evrope, s čimer se razvija državljanstvo Evropske unije“ .

Dejavnosti, podprte v okviru programa, lahko razvijejo pozitivne učinke za državljane, kot je povečan občutek pripadnosti in evropske identitete, spreminjajo vedenje sodelujočih v programu do drugih evropskih državljanov, povečajo njihovo vključenost v demokratične procese in izboljšajo njihovo poznavanje in zanimanje za Evropsko unijo ter njene institucije.

Ocena kaže, da je mogoče, da lahko sedanji program „Evropa za državljane“ okrepi vlogo državljanov pri oblikovanju novih politik in strategij, kot je strategija Evropa 2020. To je mogoče doseči z uskladitvijo prednostnih nalog programa s političnimi cilji Komisije, razvijanjem predlogov projektov, s katerimi bi lahko preskusili utemeljenost novih pobud politik, boljšim razširjanjem rezultatov projektov in oblikovanjem močnejših povezav z drugimi programi in pobudami EU.

Obstaja jasna dodana vrednost programa glede obsega in dosega dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije, podprte v okviru programa. Videti je, da je najbolj pomembna dodana vrednost sodelovanja EU njen vpliv na zmogljivost mreže in sektorja civilne družbe, kar bo vplivalo na postopek oblikovanja politik v prihodnosti.

Splošna učinkovitost programa

Ocena kaže, da je povpraševanje po programu še vedno veliko, proračun programa pa je glede na število vlog in stopnjo odobritve pod stopnjo dejanskega povpraševanja.

Ocena prav tako poudarja, da povpraševanje precej presega ponudbo pri akcijah in ukrepih, kot so aktivno evropsko spominjanje, dotacije za poslovanje in ukrepi mobilnosti.

Sedanji program zagotavlja dobro ravnotežje in dobro stroškovno učinkovitost, tako da združuje akcije za akterje manjšega obsega in tiste, ki podpirajo krepitev zmogljivosti.

Opaziti je splošno zadovoljstvo z izvajanjem programa, vključno z razdelitvijo odgovornosti med Evropsko komisijo in Izvajalsko agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo. Razdelitev odgovornosti med Komisijo in Izvajalsko agencijo je z usklajevanjem postopkov prijave z drugimi programi, ki jih upravlja EACEA, povečala sinergijo in izboljšala učinkovitost obravnavanja vlog in zahtev po informacijah upravičencev.

Storitve kontaktnih točk za program „Evropa za državljane“, ustanovljenih s programom „Evropa za državljane“, so za večino anketiranih zelo uporabne (77−78 %). Ocena kaže, da so mogoče še nadaljnje izboljšave pri oblikovanju močnejših povezav med kontaktnimi točkami za program „Evropa za državljane“ in mrežo koordinatorjev za partnerstva med mesti, kot tudi pri izboljšanju pokritosti in prepoznavnosti kontaktnih točk za program v posameznih državah.

Kot glavne točke za izboljšanje upravljanja programa so v oceni omenjeni potreba po večji usklajenosti v smernicah in poenostavljenih obrazcih, zagotovitev obrazcev za vloge in zadevnega materiala dovolj pred iztekom roka ter kvalitativne povratne informacije na vlogah.

Splošna uspešnost, udeležba in vpliv programa

Vmesna ocena kaže, da so izpolnjeni operativni cilji izvajanja programa in tudi pričakovanja upravičencev programa.

Rezultati ocene dokazujejo, da program zajema precejšnje število (skoraj polovico projektov, vključenih v anketo) novih nosilcev projektov. Videti je, da je stopnja novih vlagateljev najvišja pri akciji počastitve spomina (63 %) in nižja, a še vedno precejšnja, pri akciji partnerstva med mesti (približno 33 %).

V zvezi z geografskim ravnovesjem nosilcev projektov so najbolj zastopane države v osrednjih in zahodnih delih Evrope in Italija. Nezadostno zastopane države se nahajajo v severni, južni in jugovzhodni Evropi. Vendar je treba poudariti, da je razdelitev večja, geografska pokritost pa je veliko bolj uravnovešena, če se upoštevata poreklo partnerjev projekta in nacionalnost udeležencev v projektih.

Ocena kaže, da so ženske in moški uravnoteženo zastopani v dejavnostih programa, v nasprotju z manjšinami, invalidi in marginaliziranimi skupinami, ki so nezadostno zastopani.

Vpliv programa je mogoče povzeti v naslednjih kategorijah:

25. Podpora in krepitev zmogljivosti organizacij in gibanj civilne družbe

26. Organizacije civilne družbe imajo pomembno vlogo posrednikov med akterji javne politike in državljani. Ocenjevalec je opozoril, da te organizacije izvajajo dejavnosti, ki ustvarijo pomembne „multiplikacijske učinke“, saj obveščajo širšo javnost o zadevah, povezanih z EU, in začenjajo strokovne razprave o ključnih vprašanjih politike.

27. Zagotavljanje spodbude gibanju partnerstva med mesti

28. Vmesna ocena kaže, da je program spodbudil potencialne upravičence k razmisleku o razvijanju boljše tematske pokritosti in oblikovanju povezav z novimi temami ali področji politike, kot so okoljska vprašanja ali počastitev spomina.

29. Pozitiven vpliv na obseg in količino dejavnosti, ki jih izvajajo raziskovalne organizacije evropske javne politike (možganski trusti)

30. Ocena kaže, da so podprte organizacije s pomočjo financiranja, ki ga je zagotovil program, dajale večji poudarek evropski razsežnosti pri svojih dejavnostih razvile partnerstva in mreže po EU ter si prizadevale vzpostaviti stik z evropsko javnostjo;

31. Pozitivni učinki dejavnosti, ki jih podpira program, na udeležence glede učenja, medsebojnega razumevanja in identificiranja z EU

32. Vmesna ocena daje jasno predstavo o pozitivnih učinkih dejavnosti na udeležence, v okviru katerih so vzpostavili nove stike z ljudmi po EU, razvili nove sposobnosti in interese ter se bolj vključili v organizacijo dogodkov ali projektov na ravni EU.

Ocena tako zagotavlja dokaze o pozitivnem vplivu programa v skladu z njegovimi cilji.

Trajnost in razširjanje rezultatov

Ocena kaže, da lahko program z razvijanjem sposobnosti civilne družbe in spodbujanjem udeležencev, da v prihodnosti postanejo akterji in pospeševalci javnega mnenja doseže dolgoročno trajnost. 53 % udeležencev, anketiranih za vmesno oceno, je imelo namen samostojno organizirati ali spodbujati dogodke, 45 % udeležencev pa naj bi razvilo zamisli za svoje dogodke.

Glede na anketo, izvedeno med upravičenci programa, bi imeli glavni učinki odprave ali zmanjšanja stopnje financiranja negativne rezultate, saj bi se s tem omejil obseg dejavnosti in število udeležencev ter zmanjšali mednarodna razsežnost, mrežno povezovanje in mobilnost. Projekti civilne družbe bi se manj verjetno nadaljevali.

Glede razširjanja rezultatov ocena poudarja, da velika večina nosilcev projektov trdi, da so uspešno uporabljali različne komunikacijske metode, zlasti dogodke in različne oblike družbenih/interaktivnih medijev ali večpredstavnosti, kot so tiskane publikacije in DVD-ji.

Glede krepitve razširjanja so bile ugotovljene številne ovire, ki vključujejo pomanjkanje posebnega financiranja za komunikacije, stroške oglaševanja in prevajanja, potrebo po strokovnem osebju in sorazmerno pomanjkanje zanimanja nacionalnih medijev.

NADALJNJE IZVAJANJE PRIPOROČIL

Priporočila vmesne ocene je mogoče razdeliti v štiri glavne kategorije. Evropska komisija bo ta priporočila upoštevala pri pripravljalnem delu za program naslednje generacije in kot odgovor nanje načrtuje izvajanje ustreznih akcij v preostalem času sedanjega programa.

Doseganje boljšega razumevanja in pripadnosti EU

Vmesna ocena najprej predlaga, da se okrepi povezava med programom in glavnimi družbenimi vprašanji ter vprašanji, ki so za državljane aktualna in neposrednega pomena.

Drugič, sedanji program mora v prihodnosti najti načine za podporo glavnih strateških ciljev EU in političnih prednostnih nalog, kot je strategija Evropa 2020, in zagotoviti povezave z evropskim letom prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje dejavnega državljanstva. Spodbujati je treba projekte, ki so močno povezani s temi prednostnimi nalogami EU.

Tretjič, ta priporočila morajo odražati vlogo in funkcijo stalnih in letnih prednostnih nalog programa.

Sedanji program omogoča večjo prepoznavnost projektov, ki so osredotočeni na sedanja vprašanja politike EU. Med izbirnim postopkom si bo treba še naprej prizadevati za boljšo opredelitev in podporo projektov, ki učinkovito spodbujajo razumevanje in pripadnosti EU.

Pri določanju letne usmeritve stalnih prednostnih nalog programa se bo dodatna pozornost namenila obstoječemu političnemu okviru. Upoštevale se bodo potrebe in zanimanje zainteresiranih strani, kot tudi sinergije z drugimi podobnimi programi in pobudami s podporo EU.

Nadaljnje izboljševanje in prilagajanje izvajanja programa

Priporočila glede izvajanja sedanjega programa in možnih prilagoditev:

- določitev ustreznega ravnovesja med podpiranjem glavnih zainteresiranih strani strukturne vrednosti ter vzpostavljanjem stika in podpiranjem (s krepitvijo zmogljivosti) majhnih in/ali novih udeležencev,

- povečanje stopnje financiranja za akciji aktivno evropsko spominjanje in dejavna civilna družba,

- obravnavanje ravnotežja med vzpostavljanjem stika z velikim številom udeležencev in ohranjanjem kakovosti ter inovativne vsebine podprtih dejavnosti,

- spremljanje vpliva kontaktnih točk za program „Evropa za državljane“ in nadaljnje razvijanje njihovih zmogljivosti,

- povečanje vloge usposabljanja, krepitve zmogljivosti in podpore za pospeševalce javnega mnenja v okviru vseh akcij,

- stalno pregledovanje strukture in vsebine obrazcev za vloge ter njihova poenostavitev, kadar je to mogoče,

- obravnavanje vlog za dodatne jezike EU (poleg treh delovnih jezikov EU).

Evropska komisija je v sodelovanju z Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo že sprejela številne ukrepe za stalno izboljšanje izvajanja sedanjega programa. To vključuje spodbujanje rednih povratnih informacij upravičencev (s strukturiranim dialogom in drugimi sredstvi) in kontaktnih točk za program „Evropa za državljane“. Povratne informacije se bodo uporabile za prilagoditev in poenostavitev izvajanja programa. Primer za to je uvedba pavšalnih stopenj za projekte partnerstva med mesti v letu 2010.

Podporni ukrepi so bili uvedeni za večjo zmogljivost nosilcev projekta, zlasti na področju partnerstva med mesti. Koristi od takih ukrepov imajo lahko tudi drugi upravičenci programa, kot so na primer organizacije civilne družbe.

Morebitna prerazporeditev finančne podpore v skladu s skupnimi sredstvi programa, trenutno predvidenimi v finančnem načrtovanju za obdobje 2011–2013, za različne akcije programa „Evropa za državljane“ se bo preučila in morda uvedla leta 2011.

Prav tako se bo leta 2011 nadaljevala podpora kontaktnim točkam „Evropa za državljane“ glede usposabljanja in redne izmenjave informacij. Evropska komisija aktivno spodbuja vse države članice EU in vse sodelujoče države v programu, da ustanovijo svoje kontaktne točke za program „Evropa za državljane“.

Doseganje bolj uravnoteženega sodelovanja

Vmesna ocena poudarja, da poreklo glavnih partnerjev projektov, ki jih podpira program, ni enakomerno porazdeljeno po Evropski uniji. Poleg tega projekti ne dosegajo vseh družbenih skupin na enak način.

Ukrepi za geografsko ravnovesje so že bili sprejeti in se bodo uporabljali še naprej. Vključujejo večja prizadevanja za izboljšanje prepoznavnosti programa „Evropa za državljane“ s kontaktnimi točkami za omenjeni program v državah, v katerih je manj nosilcev projektov. Komisija poleg tega še naprej spodbuja ustanovitev nacionalnih kontaktnih točk v vseh sodelujočih državah.

Z odmevnimi dogodki, kot so dogodki v okviru predsedovanja in letno podeljevanje nagrad Golden Stars (za izredno uspešen projekt, ki ga financira program), dobi program v vseh sodelujočih državah še dodatno pozornost. Med postopkom izbiranja projektov je treba zagotoviti boljše geografsko ravnovesje, tako da se na primer dvigne prag kakovosti za države, ki močno presegajo povprečno stopnjo udeležbe v programu.

Glede „težko dostopnih“ skupin je program „Evropa za državljane“ posebno pozornost namenil enaki udeležbi, ki temelji na spolu, starosti in invalidnosti. Posebno prednost je dobilo spodbujanje udeležbe v demokraciji na lokalni ravni. Boljša vključenost „težko dostopnih“ skupin se bo zagotovila z izmenjavo izkušenj in najboljših praks projektov, ki so bili še zlasti uspešni na tem področju. Njihove izkušnje bodo v celoti vključene v program.

Povečanje vpliva dejavnosti, ki jih podpira program, na politike in medije

Vmesna ocena kaže, da je mogoč napredek glede povečanja vpliva na politike programa z dejavnostmi, kot so:

- uporaba povezav med krepitvijo zmogljivosti lokalnih organov in dejavnosti partnerstva med mesti, ki jih podpira program,

- raziskovanje možnosti organizacije dogodkov, tiskovnih konferenc, partnerstev in okroglih miz, ki združujejo oblikovalce politik, tematske strokovnjake in organizacije, ki so upravičenke programa, ter njihovih mrež, da se raziščejo posebna vprašanja politik,

- zagotavljanje, da se oceni vpliv projektov na medije in proces oblikovanja politik, kadar je to mogoče,

- oblikovanje močnejših povezav z drugimi programi in pobudami EU, kot so program Temeljne pravice in državljanstvo, Mladi v akciji, Kultura, e-demokracija in e-udeležba.

- spodbujanje podprtih projektov za analiziranje vpliva njihovih orodij za razširjanje,

- razvijanje celovitejše analize učinkovitosti Akcije 3 „skupaj za Evropo“, zlasti medijskega pokrivanja in vpliva na udeležence,

Komisija si bo prizadevala za boljšo analizo in vrednotenje vpliva posameznih projektov v končnih poročilih in zato preoblikovala strukturo končnih poročil.

SKLEPI

Ocena potrjuje pomen, ki ga ima program „Evropa za državljane“ za spodbujanje državljanske udeležbe, krepitev občutka skupne pripadnosti, strpnosti in medsebojnega razumevanja. Program je dal do zdaj 2,8 milijona evropskih državljanov in njihovim organizacijam priložnost, da sodelujejo in so udeleženi pri gradnji Evrope, izrazijo svoja mnenja in se vključijo v politični proces. Program je povezal ljudi in lokalne skupnosti iz različnih držav. Ocena je tudi poudarila možnosti za nadaljnji razvoj.

Ocena kaže, da je povpraševanje po programu veliko in da je proračun programa pod stopnjo dejanskega povpraševanja. Za vzpostavitev stika s potencialnimi nosilci projektov in krepitev vpliva programa je treba resno razmisliti o ponovnem uravnoteženju finančne podpore v okviru proračuna sedanjega programa.

Če bo sprejeta odločitev o nadaljevanju programa v naslednjem večletnem finančnem okviru, se lahko pridobljene izkušnje iz vmesne ocene vključijo v zamisli in pripravljalno delo za program 2014–2020. Vmesna ocena poudarja zlasti potrebo po krepitvi vpliva programa na politike. Morebitni naslednji program mora biti zato bolj povezan s ključnimi temami na agendi EU. Program mora biti skladen s ciljem, da se izboljša evropsko upravljanje in uporabijo sinergije z drugimi programi in politikami EU.

[1] SKLEP št.°1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006, UL L 378, 27.12. 2006, str. 32.

[2] Proračunski organ je v okviru letnih proračunov dodelil dodatna sredstva v višini 3 milijonov EUR leta 2009 in 1,775 milijona EUR leta 2010, s čimer se je celotni proračun programa zvišal na 219,775 milijona EUR.

[3] Celotno poročilo o zunanji oceni akcijskega programa Skupnosti za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/index_en.htm#civilsocietyHeader.

[4] SKLEP KOMISIJE z dne 20. aprila 2009 o ustanovitvi „Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo“ za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področjih izobraževanja, avdiovizualnih medijev in kulture z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 (2009/336/ES), UL L 101, 21.4. 2009, str. 26.

[5] V letih 2009 in 2010 je kontaktne točke za program „Evropa za državljane“ ustanovilo 17 držav članic in Evropsko komisijo v zvezi s tem zaprosilo za finančno podporo. Pet drugih držav je za ta namen zagotovilo storitve kontaktnih točk, ne da bi za to zahtevale finančno podporo. Potekajo prizadevanja za ustanovitev takih kontaktnih točk v vseh sodelujočih državah v programu. Seznam obstoječih kontaktnih točk je na voljo na: http://ec.europa.eu/citizenship/how-to-participate/doc714_en.htm.

[6] Podjetje ECOTEC Research and Consulting Ltd., ki je s 4. oktobrom 2010 spremenilo svoje ime v ECORYS UK Limited. www.ecotec.com.

[7] 113 dotacij za poslovanje, 366 projektov civilne družbe, 141 projektov počastitve spomina, 9 inovativnih akcij, 29 projektov državljanov, 225 mrež projektov pobratenja mest in 2 927 sestankov državljanov pobratenih mest.