EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52009XC0521(04)
General guidelines for the Cooperation between the European co-operation for Accreditation and the European Commission, the European Free Trade Association and the competent national authorities
Splošne smerni za sodelovanje med Evropskim združenjem za akreditacijo ter Evropsko komisijo, Evropskim združenjem za prosto trgovino in pristojnimi nacionalnimi organi
Splošne smerni za sodelovanje med Evropskim združenjem za akreditacijo ter Evropsko komisijo, Evropskim združenjem za prosto trgovino in pristojnimi nacionalnimi organi
OJ C 116, 21.5.2009, p. 6–11
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
21.5.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 116/6 |
SPLOŠNE SMERNI ZA SODELOVANJE MED EVROPSKIM ZDRUŽENJEM ZA AKREDITACIJO TER EVROPSKO KOMISIJO, EVROPSKIM ZDRUŽENJEM ZA PROSTO TRGOVINO IN PRISTOJNIMI NACIONALNIMI ORGANI
2009/C 116/04
1. SPLOŠNO
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (v nadaljnjem besedilu: uredba o akreditaciji) določa politiko Skupnosti na področju akreditacije. Uredba uvaja celosten pravni okvir za akreditacijo, ki določa načela za njeno izvajanje in organizacijo na ravni Skupnosti. Uredba uvaja tudi obveznosti za nacionalne akreditacijske organe, države članice in Evropsko komisijo ter opredeljuje njihove pristojnosti in usklajevalno vlogo Evropskega združenja za akreditacijo (EA).
Te smernice vključujejo politično zavezanost EA, Evropske komisije, Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) in pristojnih nacionalnih organov. Namenjene so razširitvi in povečanju sodelovanja, da se upošteva dogajanje v politiki in zakonodaji, kot je sprejetje uredbe o akreditaciji, ter utrdi položaj akreditacije, akreditacijskih organov v državah članicah EU in Efte ter EA za pripravo uspešnega izvajanja navedene uredbe. Te smernice nikakor ne uvajajo pravnih ali finančnih obveznosti ali pogojev. Ti so določeni v Uredbi (ES) št. 765/2008 in v okvirnem sporazumu o partnerstvu med Evropsko komisijo in EA.
Te smernice morajo omogočiti nemoten prehod na novo okolje, ki bo vzpostavljeno po sprejetju Uredbe o akreditaciji. Ta uredba je bila sprejeta zaradi pomanjkanja skupne pravne podlage za akreditacijo, kar je vodilo do različnih pristopov in sistemov, to pa je povzročilo neenakomerno stopnjo izvajanja v državah članicah EU/Efte. Predlog, katerega sprejetje je podprl tudi Svet v svoji resoluciji z dne 10. novembra 2003 o sporočilu Evropske komisije „Okrepitev izvajanja direktiv novega pristopa“, mora zagotoviti celovit okvir za akreditacijo, ki bo omogočal večjo skladnost, preglednost in sodelovanje akreditacijskih služb v EU in Efti.
Evropsko združenje za akreditacijo (EA) na eni strani ter Evropska komisija, Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta) in pristojni nacionalni organi na drugi strani potrjujejo, da je akreditacija neodvisno in uradno potrdilo, ki ga izdajo akreditacijski organi, o usposobljenosti, nepristranskosti in strokovni neoporečnosti organov za ugotavljanje skladnosti ter s tem tudi potrdilo o vrednosti in verodostojnosti poročil o preskušanju in inšpekcijskem pregledu, certifikatov o umerjanju, sistema upravljanja, potrdil o izdelkih in osebnih licenc ter drugih potrdil, izdanih v skladu z usklajenimi standardi.
EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi priznavajo, da je akreditacija dokaz kvalificiranosti organov, ki so dejavni na področju ugotavljanja skladnosti, in zato način za vzpostavljanje zaupanja med njimi in uporabniki akreditacije. S tem prispeva k povečanju zaupanja držav članic v pristojnosti organov za ugotavljanje skladnosti in tako v potrdila o skladnosti, ki jih ti organi izdajajo. Akreditacija zagotavlja, da so organi za ugotavljanje skladnosti ustrezno usposobljeni, in je zato ključna za doseganje enakomernejše ravni učinkovitosti.
EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi priznavajo, da akreditacija vpliva na številna področja javnega interesa, kot so zdravje in varnost, okolje, konkurenčnost industrije in druga. Prispeva k varnosti na trgu in s tem vzpostavlja zaupanje uporabnikov v evropski trg, kar je ključno za ustrezno delovanje notranjega trga. Akreditacija se uporablja kot orodje za priznavanje tehnične usposobljenosti na različnih področjih, kot so na primer sistemi za ravnanje z okoljem, sistemi za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) in preskušanje pri analizi živil. Akreditacija lahko ima pomembno vlogo v javni politiki in je lahko ključno sredstvo za podporo zakonodaji ter zlasti za podporo v postopku priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti v državah članicah v okviru direktiv novega pristopa EU. Akreditacija s tem omogoča, da vsi priglašeni organi delujejo v skladu z enakimi standardi.
EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi priznavajo, da je treba akreditacijo, če se želi doseči njena avtoritativna stopnja nadzora, izvajati kot dejavnost javnih organov ter dosledno upoštevati veljavne in spreminjajoče se tehnične zahteve, neodvisnost in odgovornost do vseh zainteresiranih strani, brez prevlade posameznih interesov, tržnega pritiska in tekmovalnosti med akreditacijskimi organi in organi za ugotavljanje skladnosti ter med samimi akreditacijskimi organi, na reguliranih in nereguliranih (tržnih) področjih ugotavljanja skladnosti.
EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi priznavajo, da je učinkovitost akreditacijskih služb na področju ugotavljanja skladnosti povezana z usklajenostjo evropskega akreditacijskega modela ne glede na področje politike. Model mora temeljiti na skupnih načelih in se izvajati enotno po vsem EGP prek usklajenih tehničnih meril, posebej prilagojenih področju in instrumentu politike.
Te smernice temeljijo na odnosih, vzpostavljenih v okviru memoranduma o soglasju glede sodelovanja med Komisijo Evropskih skupnosti in Evropskim združenjem za akreditacijo na področju ugotavljanja skladnosti, ki je bil podpisan leta 1999, in dogovora o sodelovanju med Skupnim raziskovalnim središčem, ki je generalni direktorat Evropske komisije, in Evropskim združenjem za akreditacijo glede dokazovanja zanesljivosti in primerljivosti kemijskih merjenj, podpisanega leta 2005.
Zaradi spremembe razmer na področju akreditacije v zadnjih letih se EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi strinjajo, da morajo te smernice nadgrajevati vsebino zgoraj navedenih dokumentov o obstoječem sodelovanju za upoštevanje tega razvoja.
2. RAZVOJ EVROPSKE AKREDITACIJE
EA, Evropska komisija in Efta menijo, da morajo te smernice upoštevati naslednje elemente:
— |
Akreditacija je po svoji naravi dejavnost javnih organov. Prav ta značilnost je utemeljena z različnimi povezavami z nacionalnimi vladami, ne da bi se pri tem spremenila temeljni značaj javnih organov in odgovornost akreditacije. V zadnjih letih se je pokazalo, da je treba povečati javno veljavo akreditacije ter utrditi položaj akreditacijskih organov v državah članicah EU/Efte in njihov odnos do ustreznih nacionalnih organov. |
— |
Odnos akreditacijskega organa do javnih organov na nacionalni ravni temelji na različnih pravnih rešitvah za posamezni akreditacijski organ. Ureditve, stopnje odgovornosti in obseg prejetih pooblastil se razlikujejo. Jasno je, da morajo imeti akreditacijski organi status, na podlagi katerega bodo opravljali javno funkcijo. |
— |
Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nacionalni organi začeli izvajati akreditacijo z namenom vzpostavitve načina za merjenje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, so se v Evropi in v svetu oblikovali različni pristopi in različni sistemi. Prva pobuda za tesnejše povezovanje različnih akreditacijskih služb na regionalni in mednarodni ravni je bila ustanovitev Zahodnoevropskega združenja (WECC) za kalibracijo leta 1976, ki ji je sledilo oblikovanje Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (ILAC) leta 1977. Zahodnoevropsko združenje za akreditacijo laboratorijev WELAC je bilo nato ustanovljeno leta 1987. WECC in WELAC sta se leta 1994 združili in tako oblikovali Evropsko združenje za akreditacijo laboratorijev (EAL). V tem času je bila leta 1991 oblikovana Evropska akreditacija za certificiranje (EAC). Na mednarodni ravni je bil na področju certificiranja ustanovljen tudi Mednarodni akreditacijski forum (IAF), pristojen za akreditacijo certifikacijskih in inšpekcijskih organov. Z združitvijo EAL in EAC leta 1997 je nastalo Evropsko združenje za akreditacijo (EA), ki je leta 2000 pridobilo status pravne osebe. EA je po nizozemski zakonodaji registrirano kot neprofitno združenje, ki združuje nacionalne akreditacijske organe z javno funkcijo na področju akreditacije vseh dejavnosti ugotavljanja skladnosti. |
— |
Sodelovanje na evropski (in mednarodni) ravni med akreditacijskimi organi, namenjeno uskladitvi akreditacijskih pravil, postopkov in praks za spodbujanje in olajšanje proste svetovne trgovine, je treba podpreti z ugodnim zakonodajnim okoljem. Navedeni memorandum o soglasju je pomenil prvo javno priznanje EA. |
— |
S Sporazumom EGP so se države Efte, pogodbenice Sporazuma, zavezale k sodelovanju pri enotnem trgu z enakimi pravicami in obveznostmi kot države članice EU. Predlagana uredba o akreditaciji bo veljala za EGP, zato mora ustvariti enako pravno podlago za uporabo akreditacije v državah Efte/EGP, kakor je v EU. |
— |
Akreditacijska politika, skladna s temi smernicami in razvojem kakovostne infrastrukture, mora biti ključnega pomena v Turčiji, in sicer kot pomemben vidik carinske unije med EU in Turčijo ter njenega ustreznega delovanja. |
Glede na zgoraj navedena dejstva želijo EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi potrditi vzajemno strinjanje o številnih ciljih politike in vlogi akreditacije v tem okviru, o načelih njihovega odnosa in sodelovanja ter o sedanjih načrtih za doseganje teh ciljev.
3. SKUPNI CILJI POLITIKE
EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi se strinjajo, da je akreditacija pomembna za notranji trg in kakovost življenja evropskih državljanov ter da je pomemben instrument podpore evropski politiki in zakonodaji, ki odražata javni interes, zlasti pri izvajanju usklajevalne zakonodaje Skupnosti. Cilji evropske akreditacijske politike so zato naslednji:
— |
prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga, olajšati prosti pretok blaga in storitev, s čimer se zadovoljijo potrebe evropskega gospodarstva in družbe, ob upoštevanju vseh gospodarskih, socialnih, okoljskih in drugih javnih interesov, ter zlasti omogoči visoka raven varovanja zdravja in varnosti ter varstva okolja in potrošnikov; |
— |
prispevati k odpravi tehničnih ovir za trgovino z ustvarjanjem zaupanja v akreditirane službe za ugotavljanje skladnosti in ustrezne rezultate, s čimer se odpravi potreba po večkratnih akreditacijah in večkratnih ocenah za izdelke, sisteme ali storitve v vsaki državi, kjer se takšni izdelki in storitve tržijo, ter s tem prispeva h konkurenčnosti evropskega gospodarstva; |
— |
razširjati in spodbujati evropski model akreditacije na podlagi načel, v skladu s katerimi akreditacijski organi opravljajo javno funkcijo, akreditacija pa se izvaja brez tržnega pritiska in brez tekmovalnosti med akreditacijskimi organi in organi za ugotavljanje skladnosti ter med samimi akreditacijskimi organi; |
— |
ohraniti vlogo akreditacije kot osrednjega stebra preglednosti in zaupanja, ki ga lahko javni organi in gospodarski subjekti izkazujejo organom za ugotavljanje skladnosti, dejavnim na reguliranem ali nereguliranem področju; |
— |
služiti kot zadnja in avtoritativna stopnja nadzora dejavnosti ugotavljanja skladnosti glede tehnične usposobljenosti in strokovne neoporečnosti organov za ugotavljanje skladnosti, da se ustvari medsebojno zaupanje; |
— |
biti mora prožna pri prilagajanju in se odzivati na potrebe trga ter na potrebe nacionalnih javnih organov, pri tem pa delovati kot pomembno orodje za podporo odločitvam nacionalnih javnih organov, kadar se akreditacija uporablja za podporo zakonodaji Skupnosti, kot je utemeljena izbira organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih je treba priglasiti kot usposobljene za izvajanje nalog na podlagi zakonodaje Skupnosti; |
— |
dodatno povečati učinkovitost akreditacijskih služb in enakomernost izvajanja akreditacijskih storitev v državah članicah EU/Efte prek razvoja celovitega okvira za akreditacijo, ki bo zagotovil večjo skladnost, enakovrednost, preglednost in sodelovanje akreditacijskih služb na reguliranem in nereguliranem področju, ob upoštevanju svobode gospodarskih subjektov, da te storitve prostovoljno uporabljajo; |
— |
spodbujati delovanje akreditacijskih organov, ki bo usmerjeno v rezultate in kakovost in bo usklajeno, ob upoštevanju zmogljivosti in rezultatov sistema, ki jih zagotavlja stabilen, učinkovit in dobro delujoč sistem medsebojnega pregleda navedenih organov, z razumnimi in preglednimi merili in postopki ocenjevanja; |
— |
stalno razvijati in poglabljati primerno znanje, usposobljenost in sredstva, ki jih imajo akreditacijski organi za ustrezno oceno usposobljenosti organa za ugotavljanje skladnosti, tako da določijo njegovo tehnološko znanje in izkušnje ter sposobnost za izvajanje ocene v skladu z veljavnimi zahtevami, ki so značilne za sektor in zakonodajni instrument; |
— |
spodbujati akreditirane organe za ugotavljanje skladnosti k stalnemu razvoju in poglabljanju primernega znanja, usposobljenosti in sredstev, da bodo lahko zagotovili verodostojne in priznane storitve ugotavljanja skladnosti; |
— |
podpirati visoko raven kakovosti vseh dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ne samo pri izvajanju zakonodaje, in izboljšati preglednost pri izvajanju teh dejavnosti. Za zagotavljanje splošne sprejetosti in skladnega pristopa je pomembno sodelovanje ustreznih zainteresiranih strani pri oblikovanju akreditacijske politike; |
— |
v tesnem sodelovanju z nacionalnimi javnimi organi držav članic EU/Efte spodbujati uporabo akreditacije v novih sektorjih in na novih področjih dejavnosti, kjer možnost akreditacije še ni bila v celoti izkoriščena, zlasti na reguliranih področjih; |
— |
prispevati k razvoju akreditacije na mednarodni ravni, zlasti za izboljšanje akreditacije z vidika javnega interesa ter spodbujanja vzajemne sprejetosti in priznavanja potrdil o akreditaciji in ustreznih rezultatov ugotavljanja skladnosti po vsem svetu; |
— |
spodbujati vzajemno priznavanje poročil o preskušanju in inšpekcijskem pregledu, certifikatov in drugih potrdil, ki jih izdajajo organi za ugotavljanje skladnosti, akreditirani v državi članici EU/Efte, tako da lahko ti organi nudijo storitve v Evropi in svetu brez kakršnega koli neupravičenega omejevanja svojih dejavnosti; |
— |
zagotoviti državam kandidatkam, možnim državam kandidatkam in sosednjim državam glavno orodje za izboljšanje prilagajanja njihovih gospodarstev trgu Skupnosti ter spodbujati tehnično sodelovanje, pomoč in sporazume o vzajemnem priznavanju s tretjimi državami; |
— |
spodbujati raziskave in razvoj, ki odražajo hiter razvoj tehnologij ter industrijskih in storitvenih postopkov na vseh področjih ugotavljanja skladnosti, ter podpirati uporabo primerjalnih dejavnosti in preskusov strokovne usposobljenosti, kar bo dober pokazatelj kakovosti rezultatov dejavnosti akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti. |
4. NAČELA ODNOSA IN SODELOVANJA
Za doseganje teh ciljev se EA, Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi strinjajo, da:
— |
morajo odnosi EA z javnimi organi na evropski ravni ter z nacionalnimi javnimi organi temeljiti na priznavanju skupnih ciljev, ki so podrobno navedeni v oddelku 3, ob upoštevanju njihovih različnih odgovornosti in pristojnosti. Poudarjajo, da je stalen, odprt in pregleden dialog med njimi temeljna podlaga za sodelovanje; |
— |
imajo nacionalni člani EA ključno vlogo v sodelovanju med EA, Evropsko komisijo, Efto in pristojnimi nacionalnimi organi držav članic. Sodelovanje med vsemi pristojnimi organi ter skupno razumevanje ciljev iz oddelka 3 sta ključna za uspeh teh smernic; |
— |
morajo notranja pravila EA zagotoviti ustrezno zastopanost zainteresiranih strani na reguliranih in nereguliranih področjih, tako da se upošteva najširši možni razpon različnih stališč pri pripravi smernic o akreditaciji in drugih dokumentov ter zagotovi odprtost in preglednost postopkov; |
— |
je treba na evropski in nacionalni ravni zagotoviti skladnost in enotnost pri oblikovanju in izvajanju akreditacijske politike na podlagi vzpostavitve učinkovitih poti komuniciranja in zavezanosti k dejavni izmenjavi informacij; |
— |
je ključen pravočasen in ustrezen odziv na različne tržne potrebe v različnih sektorjih in na potrebe nacionalnih javnih organov, za katere se pričakuje, da bodo kar najbolj uporabljali akreditacijo, zlasti pri podpori zakonodaji Skupnosti. |
5. IZVAJANJE
Glede na prejšnje oddelke EA pričakuje, da bodo Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi:
— |
ohranili pregleden pravni in politični okvir za akreditacijo kot orodje za vzpostavitev zaupanja v ugotavljanje skladnosti in vzajemno priznavanje ustreznih rezultatov; |
— |
izkoristili akreditacijo, kadar je to primerno, v podporo izvajanju zakonodaje in politik Skupnosti ter spodbujali uporabo akreditacije za navedene namene; |
— |
v mednarodnih odnosih spodbujali evropski model akreditacije na podlagi načel, v skladu s katerimi akreditacijski organi opravljajo javno funkcijo, akreditacijo pa izvajali brez tržnega pritiska in brez tekmovalnosti; |
— |
sodelovali in se posvetovali z EA o tehničnih vprašanjih v zvezi z enotnim izvajanjem in delovanjem zakonodaje in politik Skupnosti na področju ugotavljanja skladnosti ter v zvezi z akreditacijo, zlasti glede spodbujanja usklajene, skladne in verodostojne uporabe ustreznih standardov v zvezi z zakonodajo in politikami Skupnosti, ter omogočili sodelovanje EA pri teh vprašanjih; |
— |
pozvali EA, da odgovori na tehnična vprašanja ali priložnostno zagotovi potrebno strokovno znanje in izkušnje pri oblikovanju posebnih ureditev za podporo pobudam Skupnosti; |
— |
zagotovili možnost učinkovitega prispevanja EA k različnim sektorskim delovnim skupinam, odgovornim za pripravo in izvajanje zakonodaje in politik Skupnosti v zvezi z akreditacijo, in pozvali EA k oblikovanju in pregledu sektorskih sistemov akreditacije, ki morajo izpolnjevati posebne natančne tehnološke zahteve ali zahteve v zvezi z zdravjem in varnostjo ali okoljem na področjih, ki jih zajema zakonodaja Skupnosti; |
— |
zagotovili dostop EA, kadar je to primerno, do strokovnega znanja v Skupnem raziskovalnem središču, zlasti njegovem Inštitutu za referenčne materiale in meritve, za izboljšanje kakovosti rezultatov ugotavljanja skladnosti; |
— |
sistematično preučili možnost zatekanja k EA v svojih mednarodnih razpravah s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami ter pri izvajanju trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, kadar se bodo obravnavala vprašanja ugotavljanja skladnosti, kakovosti, usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti in akreditacije; |
— |
se posvetovali in dejavno sodelovali, kadar je to primerno, z EA pri oblikovanju in izvajanju evropskih programov tehnične pomoči za tretje države in sodelovanju z njimi na področjih akreditacije in ugotavljanja skladnosti; |
— |
čim bolj olajšali usklajen pristop k akreditaciji med EA in njenimi člani ter ustreznimi nacionalnimi javnimi organi, zlasti za podporo izvajanju zakonodaje Skupnosti; |
— |
spodbujali razširjanje znanja o akreditaciji in njenih možnostih znotraj svojih služb; |
— |
podpirali EA pri spodbujanju evropskega modela akreditacije v mednarodnih akreditacijskih forumih, kot sta ILAC in IAF, ter drugih regionalnih akreditacijskih združenjih; |
— |
podpirali EA v prizadevanjih za povečanje učinkovitosti in uspešnosti njenega delovanja, s stalnim izboljševanjem kakovosti in strokovnosti organizacije. |
Na drugi strani pa Evropska komisija, Efta in pristojni nacionalni organi od EA pričakujejo naslednje:
— |
da bo še naprej delovala kot mreža za sodelovanje med evropskimi nacionalnimi akreditacijskimi organi za spodbujanje enakovrednosti, preglednosti, skladnosti in učinkovitosti akreditacije, ki se izvaja v EU/Efti in drugje; |
— |
da bo služila javnemu interesu glede vzpostavljanja in ohranjanja zaupanja v organe za ugotavljanje skladnosti in njihove rezultate ter spodbujala pregledni in kakovostni sistem za vrednotenje njihove usposobljenosti; |
— |
da bo izvajala strog, pregleden in enoten evropski sistem medsebojnega pregleda ter ga stalno izboljševala. Zagotoviti je treba, da imajo akreditacijski organi, ki so uspešno opravili medsebojni pregled, potrebno tehnično znanje in izkušnje ter sposobnosti za oceno, potrditev in redno spremljanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, zlasti kadar člani evropske akreditacijske infrastrukture izvajajo akreditacijo v podporo izvajanju zakonodaje Skupnosti; |
— |
da bo zagotovila takšen medsebojni pregled med svojimi člani, v skladu s katerim bodo rezultati v EU/Efti enotni ter objavljeni in utemeljeni na podlagi trdnih in preglednih meril in postopkov ocenjevanja, vključno z ustreznimi pritožbenimi postopki. Medsebojni pregled mora služiti tudi kot primerjalno orodje za spodbujanje nadaljnjih izboljšav; |
— |
da bo vzpostavila ustrezen sistem usposabljanja za ocenjevalce za zagotavljanje zanesljivih, enakovrednih in skladnih ocen znotraj postopka medsebojnega pregleda; |
— |
da bodo njeni člani v celoti odgovorni vsem zainteresiranim stranem, da bodo izvajali akreditacijo kot neprofitno distribucijsko dejavnost, da ne bodo izvajali nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, in ne bodo tekmovali z drugimi akreditacijskimi organi. EA mora preko svojih članov tudi zagotoviti, da organi za ugotavljanje skladnosti, ki jih njeni člani pooblastijo, ne uvajajo nepotrebnega bremena za gospodarske subjekte. Poleg tega morajo organi za ugotavljanje skladnosti, ki jih ti člani pooblastijo, v svojih dejavnostih upoštevati raznolikost podjetij, njihovo velikost in naravo njihove dejavnosti, ne da bi zmanjšali potrebno raven zahtevane zaščite ali kakovosti. Zagotoviti je treba tudi potrebne zahteve glede zaupnosti. Podobno se od članov EA pričakuje, da bodo uporabili potrebne tehnično znanje in izkušnje ter sposobnosti za oceno in potrditev tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti ter njihovo redno spremljanje. Kadar se to nanaša na organe za podporo izvajanju zakonodaje Skupnosti, je potrebno usklajevanje z nacionalnimi organi držav članic EU/Efta, ob upoštevanju ločevanja odgovornosti in nalog članov EA od odgovornosti in nalog drugih nacionalnih organov; |
— |
da bo omogočila izmenjavo informacij o vprašanjih akreditacije, zlasti na področjih raziskav in razvoja. EA mora pomagati Skupnemu raziskovalnemu središču in njegovemu Inštitutu za referenčne materiale in meritve pri opredelitvi prednostnih nalog in praktične ureditve vseevropskih medlaboratorijskih primerjav in dejavnosti usposabljanja. Od EA se pričakuje, da bo po potrebi spodbujala razvoj tehnik za preskušanje strokovne usposobljenosti in njihovo dostavo. Poleg tega mora EA sodelovati, kadar je to potrebno in ustrezno, s Skupnim raziskovalnim središčem in njegovim Inštitutom za referenčne materiale in meritve pri pobudah za razširjanje meroslovne kulture in praks z akreditacijo in akreditiranimi službami za ugotavljanje skladnosti; |
— |
da bo sodelovala z Evropsko komisijo in Efto ter nacionalnimi organi držav članic pri dejavnostih, povezanih s pristojnostmi Skupnosti; |
— |
da se bo pravočasno in ustrezno odzvala na različne tržne potrebe v različnih sektorjih ter na potrebe nacionalnih javnih organov, zlasti glede izvajanja in oblikovanja zakonodaje Skupnosti. EA mora opredeliti manjkajoča orodja za dejavnosti, povezane z izvajanjem zakonodaje Skupnosti, in o njih obveščati ter po potrebi na zahtevo sodelovati pri njihovem razvoju; |
— |
da bo upoštevala nasvet in navodila Evropske komisije in Efte, po posvetovanju z nacionalnimi organi držav članic, o vprašanjih politike glede akreditacije; |
— |
da bo obveščala Evropsko komisijo in Efto o politikah in dejavnostih v pripravi, ki so v skupnem interesu, in redno poročala o strateškem razvoju in razvoju politik EA; |
— |
da bo sodelovala z zainteresiranimi stranmi in zadevnimi strankami ter vzpostavila in vzdrževala ustrezen mehanizem za izražanje njihovih stališč; |
— |
da bo zagotovila odprtost, preglednost, enakovrednost in usposobljenost pri izvajanju postopkov. Zlasti je treba vsem organom, ki zastopajo zainteresirane strani, omogočiti, da izrazijo svoja stališča in pripombe o postopku priprave smernic. Zagotoviti je treba redno posredovanje informacij nacionalnim organom in organom za ugotavljanje skladnosti ter skladnost z mednarodno ravnijo, kadar je to primerno; |
— |
da bo zagotavljala učinkovito in kakovostno akreditacijo, ki prinaša dodano vrednost celotnemu trgu ugotavljanja skladnosti. Od EA in njenih članov se pričakujeta priprava in izvajanje ustreznih strategij in postopkov za stalno izboljšanje učinkovitosti in usposobljenosti; |
— |
da bo dejavno sodelovala pri dejavnostih mednarodnih organizacij na področju akreditacije ter poročala o teh dejavnostih Evropski komisiji in Efti; |
— |
da si bo na evropski in mednarodni ravni prizadevala za prilagoditev obstoječih pravil za uspešen medsebojni pregled, tako da bo postopek medsebojnega pregleda na voljo vsem priznanim nacionalnim akreditacijskim organom na vseh tehničnih področjih, ne glede na njihovo velikost in število akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti; |
— |
da bo izvajala in podpirala ukrepe za povečanje prepoznavnosti evropske akreditacije ter spodbujanje evropskega modela akreditacije; |
— |
da bo spodbujala napredek akreditacijskih organov v državah, ki so zaprosile za članstvo v EU ali Efti, za njihovo polno sodelovanje in pridobitev članstva v EA. EA bo potrdila polno članstvo, ko bodo izpolnjeni ustrezni in odobreni pogoji. Spodbujala bo razvoj kakovostne infrastrukture v navedenih državah; |
— |
da bo sodelovala z Evropsko komisijo, Efto in pristojnimi nacionalnimi organi pri pripravi in izvajanju programov Skupnosti in Efte o tehnični pomoči in sodelovanju s tretjimi državami. |