52008PC0820

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.12.2008

COM(2008) 820 konč.

2008/0243 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva

(prenovitev)

{SEC(2008) 2962}{SEC(2008) 2963}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je prenovitev Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (v nadaljnjem besedilu: dublinska uredba)[1].

V poročilu Komisije o oceni dublinskega sistema, ki je bilo objavljeno 6. junija 2007 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o oceni)[2] in prispevkih, ki so jih v odgovor na postopek posvetovanja v zvezi z zeleno knjigo[3] poslale različne zainteresirane strani, so bile izpostavljene številne pomanjkljivosti zlasti v zvezi z učinkovitostjo sistema, ki so ga uvedle veljavne zakonodajne določbe, ter ravnjo zaščite, priznane prosilcem za mednarodno zaščito, za katere velja dublinski postopek. Komisija želi zato dublinsko uredbo spremeniti, tako da bo na eni strani povečala učinkovitost sistema in na drugi zagotovila celovito obravnavanje potreb prosilcev za mednarodno zaščito v okviru postopka določanja odgovornosti. Poleg tega je v skladu z načrtom politike azila[4] cilj predloga reševanje primerov, ko se države članice srečujejo s posebnim pritiskom na svoje sprejemne zmogljivosti in azilne sisteme, ter primerov, ko prosilci za mednarodno zaščito niso deležni ustrezne ravni zaščite.

Kot je bilo napovedano že v načrtu politike azila je ta predlog del prvega svežnja predlogov, namenjenih zagotovitvi večje usklajenosti in boljših standardov zaščite v okviru skupnega evropskega azilnega sistema (v nadaljnjem besedilu: CEAS). Njegovo sprejetje poteka hkrati s prenovitvijo uredbe Eurodac[5] in prenovitvijo direktive o pogojih sprejema[6]. Komisija bo leta 2009 predlagala spremembe direktive o pogojih[7] in direktive o azilnih postopkih[8]. Prav tako bo v prvi četrtini leta 2009 predlagala ustanovitev evropskega urada za podporo azilu, katerega namen bo zagotovitev praktične pomoči državam članicam pri sprejemanju odločitev o prošnjah za azil. Urad za podporo bo s posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami ter praktično podporo zagotavljal tudi pomoč državam članicam, katerih nacionalni azilni sistemi so pod posebnim pritiskom, zlasti zaradi njihovega geografskega položaja, da bodo lahko izpolnjevale zahteve zakonodaje Skupnosti.

- Splošno ozadje

Na območju brez kontrol na notranjih mejah držav članic je bilo treba vzpostaviti mehanizem za določitev odgovornosti obravnavanja prošenj za azil, vloženih v državah članicah, da bi se na eni strani zagotovil učinkovit dostop do postopkov za določanje statusa beguncev ter se pri tem ne bi ogrozil cilj hitre obravnave prošenj za azil in na drugi strani, da bi se preprečila zloraba azilnih postopkov, ko na primer ena oseba vloži več prošenj za azil v več državah članicah izključno z namenom podaljšanja svojega bivanja v državi članici.

Dogovori za določanje odgovornosti za obravnavo prošenj za azil so bili v začetku del medvladne schengenske konvencije in jih je nadomestila Konvencija o določanju države, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic Evropskih skupnosti, znana pod imenom „dublinska konvencija“[9]. V pomoč delovanju dublinske konvencije je bila sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac (sistem primerjave prstnih odtisov prosilcev za azil za celo Skupnost) (v nadaljnjem besedilu: uredba Eurodac)[10].

Dublinska uredba je bila sprejeta februarja 2003, da bi omogočila izvedbo določb člena 63(1)(a) Pogodbe ES, ki so zahtevale nadomestitev dublinske konvencije s pravnim instrumentom Skupnosti, ter se odzvala na želje, ki so bile izražene v sklepih Evropskega sveta iz Tampereja, sprejetih oktobra 1999.

Dublinska uredba je prvi temelj CEAS. Bistveno je izboljšala dublinsko konvencijo, saj je uvedla številne novosti, temeljila pa je na istih splošnih načelih, zlasti na dejstvu, da bi morala biti država članica, ki je imela največjo vlogo pri vstopu prosilca na njeno ozemlje ter njegovem bivanju v njej, odgovorna tudi za obravnavanje njegove prošnje, z nekaj izjemami zaradi varstva enotnosti družine.

Haaški program je Komisijo pozval, naj zaključi oceno prve faze pravnih instrumentov o azilu ter Svetu in Evropskemu parlamentu predloži instrumente in ukrepe za drugo fazo, da bi jih bilo mogoče sprejeti pred koncem leta 2010. V poročilu o oceni je bilo ugotovljeno, da so bili na splošno glavni cilji sistema – to je vzpostavitev jasnega in učinkovitega mehanizma za določitev odgovornosti glede prošenj za azil – v veliki meri doseženi, vendar pa ostaja nekaj pomislekov glede praktične uporabe sistema ter njegove učinkovitosti. Poleg tega je bilo v odzivih na zeleno knjigo izpostavljenih mnogo pomanjkljivosti glede zaščite, priznane prosilcem za mednarodno zaščito, za katere se uporablja dublinska uredba.

Tako je ta predlog o spremembi dublinske uredbe odgovor na poziv Haaškega programa, njegov namen pa je odprava pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izvajanju dublinske uredbe.

Poleg tega je eden od ciljev predloga zagotovitev skladnost s spremembami pravnega reda EU na področju azila, zlasti direktivo o azilnih postopkih, direktivo o pogojih ter Direktivo Sveta 2003/9/ES o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pogojih sprejema)[11].

V oceno učinka, priloženo temu predlogu, je vključena podrobna analiza težav, ugotovljenih v zvezi s to uredbo, ki se nanašajo na opravljene priprave za njeno revizijo, ugotavljanje in oceno možnih politik ter ugotavljanje in oceno najprimernejše izmed njih.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Dublinski sistem sestavljata dublinska uredba in uredba Eurodac ter njuni izvedbeni uredbi: Uredba Komisije (ES) št. 1560/2003 z dne 2. septembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba dublinske uredbe)[12], in Uredba Sveta (ES) št. 407/2002 z dne 28. februarja 2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[13].

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, glede regulativnega postopka s pregledom[14] je več določb dublinske uredbe prilagodila regulativnemu postopku s pregledom. Te prilagoditve so vključene v ta predlog.

- Usklajenost z drugimi politikami

Ta predlog je glede vzpostavitve CEAS v celoti skladen s sklepi Evropskega sveta iz Tampereja iz leta 1999 in Haaškim programom iz leta 2004. Prav tako je popolnoma združljiv z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti glede pravice do azila in varstva osebnih podatkov.

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Komisija se je ocene dublinskega sistema lotila na dveh ravneh. Opravila je tehnično oceno in oceno politik. Tehnična ocena (poročilo o oceni) je temeljila na širokem izboru prispevkov držav članic, vključno z odgovori na podroben vprašalnik, ki ga je Komisija poslala julija 2005, na rednih razpravah na strokovnih srečanjih in v statistikah. Podrobno so bili proučeni tudi prispevki drugih zainteresiranih strani, zlasti visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) in organizacij „civilne družbe“. Ocena politike je temeljila na posvetovanju na podlagi zelene knjige o prihodnjem CEAS. Odziv na to javno posvetovanje je dal 89 prispevkov najrazličnejših zainteresiranih strani. Vprašanja in predlogi, ki so jih zainteresirane strani predložile med posvetovanjem, so bili osnova za pripravo načrta politike azila, v katerem je opredeljen časovni načrt za naslednja leta ter so navedeni ukrepi, ki jih Komisija namerava predlagati, da se bo zaključila druga faza vzpostavitve CEAS, med drugim vključno s predlogom spremembe dublinske uredbe.

Službe Komisije so 5. marca 2008 z državami članicami neuradno razpravljale o splošnem pregledu tega predloga na Odboru za priseljevanje in azil (CIA). Poleg tega je bilo med oktobrom 2007 in julijem 2008 organiziranih več strokovnih srečanj z izvajalci iz držav članic, UNHCR ter nevladnimi organizacijami, pravniki in sodniki ter poslanci Evropskega parlamenta, da bi lahko vsi ti izrazili svoje mnenje o potrebnih izboljšavah dublinske uredbe.

Ugotovitve iz postopka posvetovanja so pokazale, da je večina držav članic naklonjenih ohranitvi temeljnih načel dublinske uredbe, pri čemer priznavajo, da je treba izboljšati nekatere njene vidike, zlasti v zvezi z njeno učinkovitostjo. Po drugi strani mnoge organizacije civilne družbe ter UNHCR zagovarjajo bistveno drugačen pristop, ki bi temeljil na dodelitvi odgovornosti glede na to, kje je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito. Toda če politične volje za tako spremembo ni, pozivajo k boljšemu obravnavanju potreb prosilcev za mednarodno zaščito v okviru Uredbe. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. septembra 2008 o oceni dublinskega sistema[15] predlagal številne izboljšave sedanjega sistema, ki se večinoma nanašajo na zaščito.

V predlogu Komisije so upoštevani pomisleki vseh zainteresiranih strani. Komisija predlaga, da se temeljna načela dublinske uredbe ohranijo, vendar se ji zdi še posebej pomembno, da se v sedanjem predlogu zagotovi obravnavanje tako vprašanja učinkovitosti kot zaščite.

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Glavni cilj predloga je povečanje učinkovitosti sistema in zagotovitev višjih standardov zaščite oseb, za katere velja „dublinski postopek“. Hkrati je namen predloga prispevati k boljšemu reševanju primerov, ko se države članice srečujejo s posebnim pritiskom na svoje sprejemne zmogljivosti in azilne sisteme.

Predlog ohranja temeljna načela dublinske uredbe, namreč da bi morala biti država članica, ki je imela največjo vlogo pri vstopu prosilca na njeno ozemlje ter njegovem bivanju v njej, odgovorna tudi za obravnavanje njegove prošnje, z nekaj izjemami zaradi varstva enotnosti družine.

Poleg tega na splošno ohranja naravo instrumenta, ki v bistvu nalaga opredelitev obveznosti, ki jih imajo države članice druga do druge, ter vključitev določb, ki urejajo obveznosti držav članic do prosilcev za azil, za katere velja dublinski postopek, vendar samo, kolikor navedene določbe vplivajo na potek postopkov med državami članicami ali pa so potrebne za zagotovitev skladnosti z drugimi instrumenti na področju azila. Vendar je predlagano tako izboljšanje obstoječih postopkovnih zaščitnih ukrepov kot zagotovitev višje ravni zaščite ter vključitev novih zaščitnih ukrepov, da se zagotovi boljše odzivanje na posebne potrebe oseb, za katere velja dublinski postopek, hkrati pa se poskuša odpraviti vrzeli v njihovi zaščiti.

Predlog obravnava naslednja vprašanja:

1. Področje uporabe uredbe in njena skladnost s pravnim redom na področju azila

Predlog razširja področje uporabe Uredbe na prosilce za subsidiarno zaščito (ali upravičence do subsidiarne zaščite). Ta sprememba je potrebna za zagotavljanje skladnosti s pravnim redom EU, zlasti z direktivo o pogojih, ki je uvedla pravni pojem subsidiarne zaščite. Predlog poleg tega usklajuje izrazje in opredelitve, uporabljene v Uredbi, s tistimi v drugih instrumentih na področju azila.

2. Učinkovitost sistema

Z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja postopka določanja je predlaganih več sprememb, in sicer:

- vzpostavljeni so roki za predložitev zahtev za ponovni sprejem, roki za odgovor na zahteve po informacijah pa skrajšani; uveden je rok za odgovor na zahteve na podlagi humanitarnih razlogov, poleg tega je pojasnjeno, da je mogoče zahteve na podlagi humanitarnih razlogov vložiti kadar koli. Namen teh sprememb je poskrbeti za večjo učinkovitost in hitrost postopkov določanja odgovornosti;

- pojasnjene so klavzule o prenehanju odgovornosti, zlasti glede okoliščin, v katerih se lahko klavzule o prenehanju uporabljajo, glede države članice, ki mora predložiti dokaze, ter glede posledic prenehanja odgovornosti. S temi pojasnili se želi zagotoviti enotnejša uporaba Uredbe in zmanjšati razhajanja med razlagami držav članic, ki lahko otežijo ali odložijo določitev odgovorne države članice;

- pojasnjene so okoliščine in postopki za uporabo diskrecijske klavzule (iz humanitarnih razlogov ali zaradi neodvisnosti) med drugim, da lahko države članice enotneje in učinkoviteje uporabljajo Uredbo. Podrobnosti sprememb teh klavzul so navedene pod točko 4;

- dodana so pravila za predaje, tj. za predaje, ki so izvedene pomotoma, ter za stroške predaj. Dodana je nova določba o skupni uporabi informacij pred izvedbo predaj (podrobnosti so navedene pod točko 5), da se med drugim olajša sodelovanje med državami članicami glede praktične organizacije predaj;

- obstoječi mehanizem za reševanje sporov, ki ga izvedbena uredba dublinske uredbe trenutno zagotavlja le za razhajanja med državami članicami pri uporabi humanitarne določbe, je razširjen tako, da lahko zajema sporne zadeve glede uporabe celotne Uredbe;

- vstavljena je določba o organizaciji obveznega razgovora, da lahko organi zberejo vse potrebne informacije, ki jih potrebujejo za določitev odgovorne države članice, in po potrebi za ustno obveščanje prosilcev glede uporabe Uredbe. Namen tega je tako povečanje učinkovitosti sistema s poenostavitvijo njegove uporabe ter zagotovitev ustreznih zaščitnih ukrepov za prosilce za mednarodno zaščito.

3. Pravni zaščitni ukrepi za osebe, za katere velja dublinski postopek

Predlog uvaja številne spremembe, da bi se okrepili pravni zaščitni ukrepi za prosilce za mednarodno zaščito in bi se jim zagotovile boljše možnosti obrambe njihovih pravic:

- vsebina, oblika in čas, v katerem je treba prosilcem za mednarodno zaščito priskrbeti informacije, so v Uredbi podrobneje določeni. Poleg tega je v predlogu predvideno sprejetje skupne informativne brošure, ki se bo uporabljala v vseh državah članicah. Boljše obveščanje prosilcev za mednarodno zaščito o posledicah dublinske uredbe bo prispevalo k njihovi ozaveščenosti o postopku določanja odgovornosti, kar bi lahko med drugim pripomoglo k zmanjšanju pojava sekundarnega gibanja;

- opredeljeni sta pravica do pritožbe zoper odločitvijo o predaji in obveznost pristojnih organov, da se odločijo, ali bi bilo treba njeno izvršitev odložiti ali ne, ter da omogočijo zadevni osebi, da ostane na ozemlju, medtem ko se njena pritožba obravnava. Poleg tega je pojasnjena pravica do pravne pomoči in/ali zastopanja in, če je potrebno, do jezikovne pomoči ter nadalje pojasnjen postopek obveščanja, da se zagotovi večja učinkovitost pravice do vložitve pravnega sredstva;

- vključena je nova določba, ki opozarja na osnovno načelo, da oseb ni dovoljeno pridržati zgolj zato, ker zaprosijo za mednarodno zaščito. To načelo potrjuje določbe pravnega reda EU glede pridržanja, zlasti direktive o azilnih postopkih, in zagotavlja skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter z mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah, kot sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencija ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Poleg tega so za preprečitev arbitrarnega pridržanja prosilcev za azil po dublinskem postopku za tovrstno pridržanje predlagani omejeni posebni razlogi. Za primere, ki se obravnavajo po dublinskem postopku, je treba uporabljati isto raven obravnave kot za vse pridržane prosilce za azil, za katere velja predlog o spremembi direktive o pogojih sprejema. Kot v predlogu o spremembi direktive o pogojih sprejema so opredeljena posebna pravila za upoštevanje posebnega položaja mladoletnikov in mladoletnikov brez spremstva. Ker se ta določba nanaša samo na omejene razloge za pridržanje oseb, za katere velja dublinski postopek, jo je razumno vključiti tudi v to uredbo in ne v predlog o spremembi direktive o pogojih sprejema;

- za zagotovitev spoštovanja načela učinkovitega dostopa do azilnega postopka je pojasnjenih več določb.

4. Enotnost družine, določba o prenosu suverenosti in humanitarna določba

Za okrepitev pravice do enotnosti družine in za pojasnitev vzajemnosti določbe o prenosu suverenosti ter humanitarne določbe se predlaga:

- razširitev pravice do ponovne združitve družine na družinske člane, ki so deležni subsidiarne zaščite in ki bivajo v drugi državi članici;

- uvedba obvezne ponovne združitve nepreskrbljenih sorodnikov (na primer sorodnika, ki je odvisen od prosilca, ali prosilca, ki je odvisen od sorodnika) ter mladoletnikov brez spremstva s sorodniki, ki lahko poskrbijo zanje. To bo v bistvu mogoče z umestitvijo sedanje določbe, ki ureja ti dve vprašanji, iz humanitarne določbe v zavezujoča merila o določanju odgovornosti;

- razširitev opredelitve „družinskih članov“ v zvezi z mladoletniki, da bi se zagotovilo boljše varstvo „največje koristi otroka“;

- izključitev možnosti vrnitve prosilca, za katerega se v času zadnje prošnje lahko uporabi eno izmed meril enotnosti družine, pod pogojem, da v državi članici, v kateri je bila vložena prva prošnja, še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev. Cilj tega je zagotoviti zlasti, da država članica, na ozemlju katere je prosilec za azil, v skladu z obveznostmi iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ustrezno upošteva morebitne nove elemente glede družinskega položaja prosilca za azil;

- zaradi jasnosti sta v poglavju „diskrecijska klavzula“ združeni revidirana določba „o prenosu suverenosti“ in revidirana „humanitarna“ določba. Predlog navaja, naj se „določba o prenosu suverenosti“ uporablja zlasti iz humanitarnih razlogov in sočutja. Glede okoliščin za uporabo „humanitarne določbe“ predlog navaja, naj se ohrani splošna določba, ki državam članicam omogoča, da jo uporabljajo, kadar koli bi imela stroga uporaba zavezujočih meril za posledico razdružitev družinskih članov ali drugih sorodnikov;

- prav tako je pojasnjenih več vidikov postopka v zvezi z uporabo diskrecijskih klavzul. Za zagotovitev, da se določba o prenosu suverenosti ne uporablja v nasprotju s koristjo prosilca, je v predlogu ohranjena obveznost države članice, da pridobi njegovo soglasje.

5. Mladoletniki brez spremstva in druge ranljive skupine

V predlogu so za boljše upoštevanje interesov mladoletnikov brez spremstva med dublinskim postopkom pojasnjene sedanje določbe o mladoletnikih brez spremstva, njihovo področje uporabe pa je razširjeno. Poleg tega so določeni nadaljnji zaščitni ukrepi:

- dodana je nova določba, ki obravnava jamstva za mladoletnike, v kateri so med drugim navedeni kriteriji, ki jih morajo države članice upoštevati pri ocenjevanju največje koristi otroka, ter natančneje določajo pravico do zastopanja;

- zaščita, ki so je deležni mladoletniki brez spremstva, je razširjena tako, da se dovoli ponovna združitev ne le z ožjimi družinskimi člani, temveč tudi z drugimi sorodniki, ki so prisotni v drugi državi članici in ki lahko poskrbijo zanje, kot je omenjeno zgoraj. Nadalje je pojasnjeno, da je v odsotnosti družinskega člana ali drugega sorodnika odgovorna tista država članica, v kateri je prosilec vložil svojo zadnjo prošnjo, če je to v njegovo največjo korist.

Na splošno glede zaščite ranljivih skupin v dublinskem postopku

V predlog je vključen mehanizem za skupno uporabo ustreznih informacij med državami članicami pred izvedbo predaje, katerega glavni cilj je zagotoviti neprekinjeno zaščito prosilcev v dublinskem postopku, za katere je sprejeta odločba o predaji v odgovorno državo članico.

6. Posebni pritisk ali neustrezna raven zaščite

Da bi se v primerih, ko se države članice znajdejo pod posebnim pritiskom glede njihovih sprejemnih in absorpcijskih zmogljivosti, izognili dodatnemu bremenu za te države zaradi predaj na podlagi dublinske uredbe, je v Uredbo umeščen nov postopek, ki omogoča odložitev tovrstnih predaj v odgovorno državo članico. Tovrsten postopek se lahko uporablja tudi v primerih, ko obstaja skrb, da bi predaja na podlagi dublinske uredbe povzročila neustrezne standarde zaščite za prosilce v odgovorni državi članici, zlasti glede pogojev za sprejem in dostopa do azilnega postopka.

- Jezikovni popravki

V italijansko različico tega predloga je bilo treba vstaviti en jezikovni popravek, tj. v členu 3(3), v katerem je bila pred besedo „državo“ dodana beseda „tretjo“. S tem je italijanska različica člena 3(3) Uredbe (ES) št. 343/2003 usklajena z drugimi jezikovnimi različicami navedene uredbe in to je potrebno za preprečitev kakršne koli napačne razlage navedenega člena.

Druge jezikovne različice Uredbe lahko vsebujejo tudi druge jezikovne popravke.

- Pravna podlaga

Ta predlog spreminja Uredbo (ES) št. 343/2003 in ima isto pravno podlago kot navedeni akt, to je točko (1)(a) prvega odstavka člena 63 Pogodbe ES.

Naslov IV Pogodbe se v skladu z določbami Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbama, ne uporablja za Združeno kraljestvo in Irsko, razen če se ti dve državi odločita drugače.

Uredba (ES) št. 343/2003 je za Združeno kraljestvo in Irsko zavezujoča, saj sta na podlagi zgoraj omenjenega protokola sporočili svojo željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi navedene uredbe. Stališče teh držav članic glede Uredbe (ES) št. 343/2003 ne vpliva na njuno morebitno sodelovanje v zvezi s spremenjeno uredbo.

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbama, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je ta uredba ne zavezuje ter se zanjo ne uporablja. Toda glede na to, da Danska na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila z Evropsko skupnostjo leta 2006[16], uporablja sedanjo dublinsko uredbo, bo v skladu s členom 3 navedenega sporazuma Komisijo obvestila o svoji odločitvi, ali bo uporabila vsebino spremenjene uredbe ali ne.

- Vpliv predloga na države, pridružene dublinskemu sistemu, ki niso članice EU

Vzporedno s pridružitvijo več držav, ki niso članice EU, schengenskemu pravnemu redu je Skupnost sklenila več sporazumov o pridružitvi teh držav tudi pravnemu redu Dublin/Eurodac, oziroma sklepanje teh sporazumov poteka:

– sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške, sklenjen leta 2001[17],

– sporazum o pridružitvi Švice, sklenjen 28. februarja 2008[18],

– protokol o pridružitvi Lihtenštajna, sklenjen 28. februarja 2008[19].

Da bi se vzpostavile pravice in obveznosti med Dansko – ki se je, kakor je zgoraj obrazloženo, z mednarodnim sporazumom pridružila pravnemu redu Dublin/Eurodac – in zgoraj navedenimi pridruženimi državami sta bila med Skupnostjo in pridruženimi državami sklenjena dva druga instrumenta[20].

V skladu z zgoraj navedenimi tremi sporazumi pridružene države brez izjem sprejmejo pravni red Dublin/Eurodac ter njegove spremembe. Te države ne sodelujejo pri sprejetju nobenih aktov, ki spreminjajo ali nadgrajujejo dublinski pravni red (vključno s tem predlogom), vendar morajo Komisijo v določenem časovnem okviru obvestiti o svoji odločitvi glede tega, ali bodo sprejele vsebino navedenega akta, ko ga Svet in Evropski parlament potrdita. Če Norveška, Islandija, Švica ali Lihtenštajn ne sprejmejo akta, ki spreminja ali nadgrajuje pravni red Dublin/Eurodac, se uporabi „giljotinska klavzula“ in zadevni sporazumi bodo prekinjeni, razen če se skupni/mešani odbor, ki ga sporazumi vzpostavljajo, soglasno ne odloči drugače.

- Načelo subsidiarnosti

Pod naslovom IV Pogodbe ES (PES) o vizumih, azilu, priseljevanju in drugih politikah v zvezi s prostim gibanjem oseb so Evropski skupnosti v zvezi s temi zadevami dane nekatere pristojnosti. Te pristojnosti je treba uporabljati v skladu s členom 5 PES, tj. če in kolikor države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in jih torej zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje doseže Skupnost.

Sedanja pravna podlaga za ukrepanje Skupnosti glede meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni izmed držav članic vloži državljan tretje države, je člen 63(1)(a) PES.

Zaradi nadnacionalne narave težav v zvezi z azilom na splošno ima EU dobro izhodišče, da v okviru skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) predlaga rešitve za vprašanja, za katera se ugotovi, da so pri uporabi dublinske uredbe problematična. Čeprav je bila z Uredbo, sprejeto leta 2003, že dosežena dobra mera usklajenosti, pa lahko EU sprejme še več ukrepov za povečanje učinkovitosti dublinskega sistema, ki bo zagotavljal večjo zaščito.

- Načelo sorazmernosti

V oceni učinka sprememb dublinske uredbe so bile skrbno proučene vse možnosti obravnavanja ugotovljenih težav, da bi se doseglo ravnovesje med stroški in koristmi še pred sprejetjem sklepa, da odločitev za ukrepanje EU na podlagi tega predloga ne presega tega, kar je potrebno za dosego cilja rešitve teh težav.

- Vpliv na temeljne pravice

Ta predlog je bil zaradi zagotovitve popolne skladnosti njegovih določb s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti ter mednarodnega prava temeljito pregledan. Poseben poudarek je bil namenjen potrebi po okrepitvi pravnih in postopkovnih zaščitnih ukrepov za osebe, za katere velja dublinski postopek, s čimer bi se jim omogočile boljše možnosti obrambe njihovih pravic, ter potrebi po zagotovitvi boljšega spoštovanja pravice do enotnosti družine in izboljšanju položaja ranljivih skupin, zlasti mladoletnikov brez spremstva, da bi se njihove posebne potrebe bolje obravnavale.

Zagotavljanje visoke stopnje zaščite za osebe, za katere velja dublinski postopek, bo z vidika temeljnih pravic na splošno močno pozitivno vplivalo na prosilce za azil. Predvsem bo boljše obveščanje prosilcev za azil o uporabi te uredbe ter o njihovih pravicah in dolžnostih po tej uredbi na eni strani omogočilo boljšo obrambo njihovih pravic, na drugi pa bi lahko prispevalo k zmanjšanju obsega sekundarnega gibanja, saj bodo prosilci za azil bolj naklonjeni ravnanju v skladu s sistemom. Učinkovitost pravice do pravnega sredstva bo povečana zlasti z določitvijo pravice do pritožbe zoper odločitev o predaji ter pravice do odložitve predaje, dokler ni sprejeta odločitev o tem, ali je potrebna odložitev izvršitve predaje, če se osebi, ki je bila obveščena o odločitvi o predaji, odobri razumno obdobje, v katerem lahko vloži pravno sredstvo, in z določitvijo pravice do pravne pomoči in/ali zastopanja. Načelo učinkovitega dostopa do azilnega postopka , ki je del pravice do azila , bo okrepila pojasnitev obveznosti odgovorne države članice, da opravi celotno oceno potreb po zaščiti, ki jih imajo prosilci za azil, predani po dublinskem postopku. Pravico do svobode in do prostega gibanja bo okrepila zagotovitev, da bo pridržanje oseb po dublinskem postopku dovoljeno le v izjemnih primerih, predpisanih po Uredbi, in samo, če je to v skladu z načeli nujnosti in sorazmernosti. Pri tem je treba ustrezno upoštevati položaj mladoletnikov, katerih pridržanje je dovoljeno samo, če je to v njihovo najboljšo korist, medtem ko se mladoletnikov brez spremstva ne sme nikoli pridržati.

Pravico do ponovne združitve družine bo znatno okrepila zlasti razširitev področja uporabe Uredbe na prosilce za subsidiarno zaščito in upravičence do tovrstne zaščite, uvedba obvezne ponovne združitve nepreskrbljenih sorodnikov in prepoved pod določenimi pogoji vrnitve prosilca, za katerega se v času zadnje prošnje lahko uporabi eno od meril enotnosti družine. Ti zaščitni ukrepi ne bodo zagotovili zgolj povišanega standarda zaščite prosilcev za azil, temveč bodo prispevali tudi k zmanjšanju obsega sekundarnega gibanja, saj se bo v postopku določanja odgovorne države članice v večji meri upošteval osebni položaj vsakega prosilca za azil.

Poleg tega se bo ustrezneje obravnaval posebni položaj ranljivih skupin , zlasti z okrepitvijo pravic mladoletnikov brez spremstva , med drugim z boljšo opredelitvijo načela najboljše koristi otroka in z vzpostavitvijo mehanizma za izmenjavo ustreznih informacij, zlasti o zdravstvenem stanju osebe, ki se predaja, katerega glavni cilj je poskrbeti za neprekinjeno zaščito te osebe in pravic, ki so ji bile priznane.

Države članice morajo uporabljati določbe te uredbe ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic. V Uredbi sta predvideni zahtevi po spremljanju in ocenjevanju. V to spremljanje bodo spadale tudi določbe, ki vplivajo na temeljne pravice.

ê 343/2003/ES

ð novo

2008/0243 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točke (1)(a) prvega odstavka člena 63 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[21],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[22],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[23],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

1. Potrebnih je več vsebinskih sprememb Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države[24]. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 1

2. Skupna azilna politika, vključno s Skupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavni del cilja Evropske unije, da se postopno vzpostavi postopne vzpostavitve območjea svobode, varnosti in pravice, odprtoega tistim, ki so zaradi okoliščin prisiljeni zakonito iskati zaščito v Skupnosti.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 2

3. Evropski svet se je na posebnem sestanku v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 dogovoril o delovanju zav smeri vzpostavitevve Skupnega evropskega azilnega sistema na osnovi celovite in vključujoče uporabe Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z 31. januarja 1967, in s tem za zagotavljanjeu, da se nikogar ne pošlje nazaj v preganjanje, tj.oz. spoštovanjeu načela nevračanja. V tem smislu in brez vpliva na merila odgovornosti, določena v tej uredbi, se države članice, ki vse spoštujejo načelo nevračanja, štejejo kot varne za državljane tretjih držav.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 3

4. Sklepi iz Tampereja navajajo tudi, da bi moral ta sistem v kratkem času vključevati tudi jasen in izvedljiv način za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 4

ð novo

5. Tak način bi moral temeljiti na objektivnih, poštenih merilih za državo članico in za osebe. Zlasti bi moral omogočati hitro določitev odgovorne države članice, da bi se zagotovilzagotavlja učinkovit dostop do postopkov za določanje statusa ð mednarodne zaščite ï begunca in ne bi bil ogroženda ne ogroža cilja hitre obravnave prošenj za ð mednarodno zaščito ï azil.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 5

Glede postopnega uvajanja Skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi dolgoročno vodil k skupnemu postopku in enotnemu statusu za tiste, ki jim je odobren azil, veljavnem v vsej Uniji, je na tej stopnji, ob uvajanju potrebnih izboljšav v luči izkušenj, primerno potrditi načela, na katerih temelji Konvencija o določanju države, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic Evropskih skupnosti(4), podpisana v Dublinu 15. junija 1990 (v nadaljevanju Dublinska konvencija), katere izvajanje je spodbudilo proces usklajevanja azilnih politik.

ò novo

6. Dokončana je prva faza vzpostavitve Skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi dolgoročno vodil k skupnemu postopku in enotnemu statusu za tiste, ki jim je odobren azil, veljavnem v vsej Uniji. Evropski svet je na zasedanju 4. novembra 2004 sprejel Haaški program, v katerem so opredeljeni cilji , ki jih je treba v obdobju 2005–2010 uresničiti na področju svobode, varnosti in pravice. V tem smislu je Haaški program Komisijo pozval, naj zaključi oceno prve faze pravnih instrumentov ter Svetu in Evropskemu parlamentu predloži instrumente in ukrepe za drugo fazo, da bi jih bilo mogoče sprejeti pred koncem leta 2010.

7. Ob upoštevanju rezultatov opravljenega ocenjevanja je na tej stopnji primerno potrditi načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 343/2003, hkrati pa na podlagi izkušenj uvesti potrebne izboljšave za okrepitev sistema ter povečanje zaščite, ki se prosilcem za mednarodno zaščito prizna po tem postopku.

8. Za zagotovitev enakopravne obravnave vseh prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do tovrstne zaščite ter skladnosti s sedanjim pravnim redom EU na področju azila, zlasti z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite[25], je primerno razširiti področje uporabe te uredbe na prosilce za subsidiarno zaščito in upravičence do tovrstne zaščite.

9. Da bi se vsi prosilci za azil obravnavali enakopravno, bi se morala Direktiva […/…/ES] z dne … o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil[26] uporabljati za postopke določanja odgovorne države članice v skladu z določbami te uredbe.

10. V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah mora biti največja korist otroka primarna skrb držav članic pri uporabi te uredbe. Prav tako je treba za mladoletnike brez spremstva zaradi njihove posebne ranljivosti določiti posebna postopkovna jamstva.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 6

Enotnost družine je treba ohraniti, v kolikor je to združljivo z drugimi cilji, z vzpostavitvijo meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil.

ò novo

11. V skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah mora biti spoštovanje enotnosti družine primarna skrb držav članic pri uporabi te uredbe.

ê 343/2003/ES (uvodna izjava 7)

ð novo

12. Skupna obravnava prošenj za ð mednarodno zaščito ï azil članov ene družine s strani ene same države članice zagotavlja, da seso prošnje obravnavajoobravnavane temeljito in da so odločitve v zvezi z njimi dosledne ð ter da člani ene družine niso ločeni ï.

ò novo

13. Za zagotovitev popolnega spoštovanja načela enotnosti družine in najboljše koristi otroka bi moral obstoj razmerja odvisnosti med prosilcem in njegovo širšo družino na podlagi nosečnosti ali materinstva, njihovega zdravstvenega stanja ali visoke starosti postati zavezujoče merilo odgovornosti. Če je prosilec mladoletnik brez spremstva, bi morala tudi prisotnost sorodnika na ozemlju druge države članice, ki lahko poskrbi zanj, postati zavezujoče merilo odgovornosti.

ê 343/2003/ES (uvodna izjava 7)

ð novo

14. Kateri koli dDržaviam članiciam bi moralo biti dovoljeno odstopanje od meril odgovornosti, da bi omogočili združitev družinskih članov, če je to potrebno zaradi humanitarnih razlogov. ð , predvsem iz humanitarnih razlogov in sočutja, ter obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je bila predložena njej ali drugi državi članici, tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost glede na zavezujoča merila iz te uredbe, če zadevna država članica in prosilec s tem soglašata. ï

ò novo

15. Organizirati bi bilo treba osebni razgovor, ki bi omogočil lažjo določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, in kjer je potrebno, ustno obveščanje prosilcev o uporabi te uredbe.

16. V skladu zlasti s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba vzpostaviti zakonske zaščitne ukrepe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi s odločitvijo o predaji v odgovorno državo članico, da se zagotovi učinkovita zaščita pravic zadevnih posameznikov.

17. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice bi moralo učinkovito pravno sredstvo obsegati tako proučitev uporabe te uredbe kot tudi pravnega in dejanskega stanja v državi članici, v katero je predan prosilec, da bi se zagotovilo spoštovanje mednarodne zakonodaje.

18. Pridržanje prosilcev za azil bi se moralo uporabljati skladno z osnovnim načelom, da oseb ni dovoljeno pridržati zgolj zato, ker zaprosijo za mednarodno zaščito. Pridržanje prosilcev za azil bi bilo treba uporabljati zlasti v skladu s členom 31 Ženevske konvencije in v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah ter z jamstvi, predpisanimi v Direktivi […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil]. Poleg tega bi morala biti uporaba pridržanja zaradi predaje v odgovorno državo članico omejena ter v skladu z načelom sorazmernosti v zvezi s sprejetimi ukrepi in zastavljenimi cilji.

19. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1560/2003 z dne 2. septembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta št. 343/2003[27] se lahko predaja v odgovorno državo članico izvede prostovoljno v obliki nadzorovanega odhoda ali v spremstvu. Države članice bi morale spodbujati prostovoljne predaje in zagotoviti, da se nadzorovane predaje ali predaje v spremstvu izvajajo na human način ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic in človeškega dostojanstva.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 8

20. Zaradi postopnega oblikovanja območja brez notranjih meja, na katerem je prosti pretok oseb zagotovljen v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in uveljavitvijo politik Skupnosti v zvezi s pogoji vstopa in bivanja državljanov tretjih držav, vključno s skupnimi prizadevanji za upravljanje zunanjih meja, je treba uravnotežiti merila odgovornosti v duhu solidarnosti.

ò novo

21. Uporaba te uredbe lahko v nekaterih razmerah povzroči dodatne obremenitve držav članic, ki se v posebej nujnih razmerah srečujejo z izjemno težkim pritiskom na svoje sprejemne zmogljivosti, azilne sisteme ali infrastrukturo. V takšnih okoliščinah je treba opredeliti učinkovit postopek, ki bo omogočal začasno odložitev predaj v zadevno državo članico in v skladu z obstoječimi finančnimi instrumenti EU zagotovil finančno pomoč. Začasna odložitev predaje na podlagi dublinske uredbe lahko tako prispeva k višji stopnji solidarnosti z državami članicami, ki se srečujejo s posebnim pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojega geografskega ali demografskega položaja.

22. Ta mehanizem odložitve predaj bi bilo treba uporabljati tudi, kadar Komisija meni, da raven zaščite, zagotovljene prosilcem za mednarodno zaščito v določeni državi članici, ni v skladu z zakonodajo Skupnosti na področju azila, zlasti glede pogojev sprejema in dostopa do azilnega postopka, z vidika zagotavljanja, da bi bili vsi prosilci za mednarodno zaščito deležni ustrezne ravni zaščite v vseh državah članicah.

23. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[28] se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo države članice izvajajo pri uporabi te uredbe.

24. Z izmenjavo osebnih podatkov prosilcev, vključno z občutljivimi podatki v zvezi z zdravjem, ki jih je treba posredovati pred izvedbo predaje, bo poskrbljeno, da bodo lahko organi, pristojni za odločanje o azilu, prosilcem ponudili ustrezno pomoč ter zagotovili neprekinjeno zaščito in spoštovanje pravic, ki so jim priznane. Uvesti bi bilo treba posebne določbe, da bi se v skladu z Direktivo 95/46/ES zagotovila zaščita podatkov o prosilcih, ki so del tega postopka.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 9

25. Uporaboa te uredbe je mogočese lahko olajšati in njenoa učinkovitost povečati z dvostranskimi dogovori med državami članicami za izboljšanje komunikacije med pristojnimi službami, skrajšanje rokov za postopke ali poenostavitev obravnave prošenj za sprejem ali ponovni sprejem ali za uvedbo postopkov za izvajanje predaj.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)

26. Zagotoviti je treba kontinuiteto med sistemom za določanje odgovorne države članice, uvedenim z √ Uredbo (ES) št. 343/2003 Õ Dublinsko konvencijo, in sistemom, uvedenim s to uredbo. Podobno je treba zagotoviti usklajenost med to uredbo in Uredbo Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000[.../...] [o vzpostavitvi sistema „EurodacEURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dDublinske √ uredbe Õkonvencije[29].

ê 343/2003/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)

ð novo

27. Delovanje sistema EurodacEURODAC, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 2725/2000 […/…] √ [o vzpostavitvi sistema „EURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dDublinske uredbe] Õ, in zlasti izvajanje členov 46 in 810 navedene uredbe mora olajšati izvajanje √ uporabo Õ te uredbe.

ò novo

28. Delovanje vizumskega informacijskega sistema, kakor je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje[30], ter zlasti izvajanje člena 21 in člena 22 navedene uredbe bi moralo olajšati uporabo te uredbe.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 12

29. Za obravnavanje oseb, za katere se uporabljavelja ta uredba, so države članice obvezane s z sporazumi mednarodnega prava, katerih pogodbenice so.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 13

30. PotrebneUukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[31].

ê 1103/2008/ES prvi pododstavek točke 3 Priloge (prilagojeno)

ð novo

31. V zvezi z Uredbo (ES) št. 343/2003 bi bilo treba Komisijo √ bi bilo treba Õ √ zlasti Õ pooblastiti, da sprejme pogoje in postopke za izvajanje humanitarne določbe , ð določb o mladoletnikih brez spremstva in določb o ponovni združitvi nepreskrbljenih sorodnikov ï ter da sprejme merila, potrebna za izvajanje predaje. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni dopolnitvi Ö spremembi nebistvenih določb te Õ uUredbe (ES) št. 343/2003 z dodajanjem Ö njeno dopolnitvijo z Õ novimih nebistvenimih določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

ò novo

32. Ukrepi, potrebni za izvajanje Uredbe (ES) št. 343/2003, so bili sprejeti z Uredbo (ES) št. 1560/2003. Nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1560/2003 bi bilo treba zaradi jasnosti ali ker lahko prispevajo k doseganju splošnih ciljev vključiti v to uredbo. Zlasti je tako za zadevne države članice kot za zadevne prosilce za azil pomembno, da obstaja splošen mehanizem za reševanje primerov, ko se določbe te uredbe v državah članicah različno uporabljajo. Zato je upravičeno, da se mehanizem za reševanje sporov iz Uredbe (ES) št. 1560/2003 umesti v humanitarno klavzulo v to uredbo, področje njegove uporabe pa se razširi na celotno področje uporabe te uredbe.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 14 (prilagojeno)

ð novo

33. ð Učinkovito spremljanje ï Uporabo uporabe √ te Õ Uuredbe √ zahteva njeno ocenjevanje Õ je treba ocenjevati v rednih časovnih presledkih.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 15 (prilagojeno)

ð novo

34. √ Ta Õ Uuredba upošteva √ spoštuje Õ temeljne pravice in √ upošteva Õ načela, ki so zlasti priznani v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah[32]. Njen cCilj √ te uredbe Õ je zlasti zagotovitev popolnega spoštovanja pravice do azila, zajamčene s členom 18 ð , ter spodbujanje uporabe členov 1, 4, 7, 24 in 47 navedene listine in jo je treba v skladu s tem tudi izvajati. ï

ê 343/2003/ES uvodna izjava 16

ð novo

35. Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči cilja predlaganega ukrepa, namreč vzpostavitve meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï, in ker ga je zaradi obsega in učinkov mogoče v večji meri doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v tem členu, ta uredba ne gre dljedalje od tistega, kar je potrebno, da se doseže navedeni cilj –.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Velike Britanije in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Velika Britanija in Irska v pismih z dne 30. oktobra 2001 obvestili, da želita sodelovati pri sprejemanju in uporabi te uredbe.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 18 (prilagojeno)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe in je ta uredba ne zavezuje in se zanjo ne uporablja.

ê 343/2003/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)

Dublinska konvencija ostaja v veljavi in se uporablja še naprej med Dansko in državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, dokler ni sklenjen sporazum, ki Danski omogoča sodelovanje pri tej uredbi –

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET IN OPREDELITVE

Člen 1

√ Predmet Õ

V tejTa uredbia so določenadoloča merila in mehanizmie za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï.

Člen 2

√ Opredelitve Õ

V tej uredbi:

(a) „državljan tretje države“ pomeni kogar koli √ vsako osebo Õ, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ð , in ki ni oseba, ki uživa pravico Skupnosti do prostega gibanja, kot je opredeljeno v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[33] ï;

(b) „Ženevska konvencija“ pomeni Konvencijo z 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom 31. januarja 1967;

(c) „prošnja za azil“ pomeni prošnjo, ki jo vloži državljan tretje države in ki se lahko razume kot zahteva za mednarodno zaščito s strani države članice v okviru Ženevske konvencije. Za katero koli prošnjo za mednarodno zaščito se predpostavlja, da je prošnja za azil, razen če državljan tretje države izrecno zahteva drugačno vrsto zaščite, za katero se lahko zaprosi ločeno;

ò novo

(b) „prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kot je opredeljena v členu 2(g) Direktive 2004/83/ES;

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

(c)(d) „prosilec“ ali „prosilec za azil“ pomeni državljana tretje države ð ali osebo brez državljanstva ï, ki je vložila prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil, glede katere še ni bila sprejeta dokončna odločitev;

(d)(e) „obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil“ pomeni kakršno koli obravnavo prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil ali odločitev ali sklep v zvezi s tako prošnjo s strani pristojnega organa v skladu z ð Direktivo Sveta 2005/85/ES[34] ï nacionalno zakonodajo, razen postopkov za določanje odgovorne države članice v skladu s to uredbo ð in Direktivo 2004/83/ES ï;

(e)(f) „umik prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil“ pomeni dejanja, s katerimi prosilec za azil konča postopek, sprožen z vložitvijo njegove prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, v skladu z ð Direktivo 2005/85/ES ï nacionalnim pravom, izrecno ali tiho;

(f)(g) „begunec ð oseba, ki se ji prizna mednarodna zaščita ï“ pomeni katerega koli državljana tretje države ð ali osebo brez državljanstva, ki se ji prizna status osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(a) Direktive 2004/83/ES ï , ki izpolnjuje pogoje za status, opredeljen z Ženevsko pogodbo, in mu je dovoljeno bivanje na ozemlju države članice;

ò novo

(g) „mladoletnik” pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je mlajša od 18 let.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

(h) „mladoletnik brez spremstva“ pomeni neporočene osebe, mlajše od osemnajst let ð mladoletnika ï, ki pridejo√ pride Õ na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, odgovorne zanje po zakonu ali običajnem pravu, in v kolikor jih taka oseba ne vzame dejansko v oskrbo; to vključuje mladoletnike, ki ostanejo brez spremstva po vstopu na ozemlje držav članic;

(i) „družinski člani“ pomeni, kolikor je družina že obstajala v izvorni državi izvora, naslednje člane prosilčeve družine, ki so prisotni na ozemlju držav članic:

(i) zakonca prosilca za azil ali njegovega neporočenega partnerja v trajnem razmerju, če se po zakonodaji ali v praksi države članice neporočeni pari obravnavajo na način, primerljiv s tistim, ki se uporablja za poročene pare, po zakonodaji v zvezi s tujci;

(ii) mladoletne otroke parov iz točke (i) ali prosilca, če so neporočeni in nepreskrbljeni ter ne glede na to, ali so zakonski ali nezakonski ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalniem zakonodajipravu;

ò novo

(iii) poročene mladoletne otroke parov iz točke (i) ali prosilca, ne glede na to, ali so zakonski ali nezakonski ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, če je prebivanje skupaj s prosilcem v njihovo največjo korist;

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

(iv)(iii) očeta, mater ali skrbnika, če je prosilec √ prosilca Õali begunec, √ če je slednji Õ mladoletna in neporočena oseba ð , ali če je oseba mladoletna in poročena, ampak je prebivanje skupaj z njenim očetom, materjo ali skrbnikom v njeno največjo korist ï;

ò novo

(v) mladoletne neporočene brate in sestre prosilca, če je slednji mladoletna in neporočena oseba ali če so prosilec ali njegovi mladoletni bratje in sestre mladoletne in poročene osebe, vendar je prebivanje skupaj v njihovo največjo korist.

ê 343/2003/ES

ð novo

(j) „dokumenti za prebivanje“ pomeni kakršno koli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice, ki državljanu tretje države ð ali osebi brez državljanstva ï dovoljuje bivanje na njenem ozemlju, vključno s tistimi, ki utemeljujejo dovoljenje, da ostanejo na ozemlju v okviru ukrepov začasne zaščite ali dokler ne prenehajo okoliščine, ki preprečujejo izvedbo odstranitvenega naloga, z izjemo vizumov in dovoljenj za prebivanje, izdanih v obdobju, potrebnem za določitev odgovorne države članice po tej uredbi ali med obravnavanjem prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil ali prošnje za dovoljenje za prebivanje;

(k) „vizum“ pomeni dovoljenje ali odločbo države članice, potrebno za tranzit ali vstop z namenom bivanja v državi članici ali več državah članicah. Vrsta vizuma se določi v skladu z naslednjimi opredelitvami:

(i) „dolgoročni vizum“ pomeni dovoljenje ali odločbo države članice, potrebno za vstop z namenom več kot trimesečnega bivanja v državi članici;

(ii) „kratkoročni vizum“ pomeni dovoljenje ali odločbo države članice, potrebno za vstop z namenom bivanja v državi članici ali več državah članicah za obdobje, katerega celotno trajanje katerega ne presega treh mesecev;

(iii) „tranzitni vizum“ pomeni dovoljenje ali odločbo države članice za vstop za prehod prek ozemlja te države članice ali več držav članic, razen za prehod na letališču;

(iv) „letališki tranzitni vizum“ pomeni dovoljenje ali odločbo, ki državljanu tretje države, za katerega posebej velja ta pogoj, omogoča prehod prek tranzitnega območja na letališču, brez dostopa do nacionalnega ozemlja države članice, med vmesnim pristankom ali prestopom med dvema deloma mednarodnega leta;.

ò novo

(l) „tveganje pobega“ pomeni v posameznih primerih, ki temeljijo na objektivnih merilih, določenih z zakonom, obstoj verjetnosti, da bo prosilec ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, o kateri je bila sprejeta odločba o predaji, pobegnila.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE II

SPLOŠNA NAČELA √ IN ZAŠČITNI UKREPI Õ

Člen 3

√ Dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito Õ

1. Države članice obravnavajo √ vsako Õ prošnjo ð za mednarodno zaščito ï kateregakoli državljana tretje države ð ali osebe brez državljanstva ï, ki prošnjo vloži √ na ozemlju katere koli izmed članic, tudi Õ na meji ali ð na tranzitnem območju ï ozemlju katere koli od članiczaprosi za azil. Prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III √ te uredbe Õ.

ê 343/2003/ES člen 13

ð novo

2. Če na osnovi meril iz te uredbe ni mogoče določiti nobene države članice kot odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, je za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil odgovorna prva država članica, v kateri je bila ta vložena.

ê 343/2003/ES

ð novo

3. Vsaka država članica si pridrži pravico, da ð ob upoštevanju pravil in zaščitnih ukrepov iz Direktive 2005/85/ES ï v skladu s svojim nacionalnim pravompošlje prosilca za azil v ð varno ï tretjo državov skladu z določbami Ženevske konvencije.

ê 343/2003/ES člen 3(4) (prilagojeno)

ð novo

Člen 4

√ Pravica do obveščenosti Õ

41. ð Čim je prošnja za mednarodno zaščito vložena, pristojni organi držav članic obvestijo ï prosilcaProsilec za azil je v jeziku, za katerega se lahko upravičeno pričakuje, da ga razume, pisno obveščen o uporabi te uredbe , njenih rokih in učinkih. ð in zlasti o: ï

ò novo

(a) ciljih te uredbe in posledicah vložitve naknadne prošnje v drugi državi članici;

(b) merilih za dodelitev pristojnosti in hierarhiji pristojnih;

(c) splošnem postopku in časovnem okviru, ki ga mora upoštevati država članica;

(d) možnih izidih postopka in njihovih posledicah;

(e) možnosti izpodbijanja odločbe o predaji;

(f) dejstvu, da si pristojni organi lahko izmenjajo podatke o prosilcu že na podlagi same izpolnitve obveznosti iz te uredbe;

(g) obstoju pravice dostopa do podatkov o prosilcu ter pravice do zahteve, da se netočni podatki o njem popravijo ali da se izbrišejo njegovi podatki, ki so bili nezakonito obdelani, vključno s pravico do obveščenosti o postopkih uveljavljanja navedenih pravic in kontaktnih podatkov nacionalnih organov za varstvo podatkov, ki bodo obravnavali zahtevke glede varstva osebnih podatkov.

2. Informacije iz odstavka 1 se zagotovi v pisni obliki v jeziku, za katerega se lahko razumno domneva, da ga prosilec razume. Države članice uporabijo skupno brošuro, ki je bila v ta namen oblikovana na podlagi odstavka 3.

Če je potrebno za prosilčevo pravilno razumevanje, se informacije zagotovi tudi ustno na razgovoru, organiziranem v skladu s členom 5.

Države članice informacije zagotovijo na način, ki ustreza starosti prosilca.

3. Skupna brošura, ki vsebuje vsaj informacije iz odstavka 1, se oblikuje v skladu s postopkom iz člena 40(2).

Člen 5

Osebni razgovor

1. Država članica, ki izvaja postopek določanja države članice, odgovorne v smislu te uredbe, prosilcem ponudi možnost osebnega razgovora z osebo, ki je na podlagi nacionalne zakonodaje za to usposobljena.

2. Namen osebnega razgovora je olajšanje postopka določitve odgovorne države članice, zlasti da se prosilcu omogoči predložitev ustreznih podatkov, ki so potrebni za pravilno ugotovitev odgovorne države članice, in se prosilca ustno obvesti o uporabi te uredbe.

3. Osebni razgovor se organizira pravočasno po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, v vsakem primeru pa pred sprejetjem odločbe o predaji prosilca v odgovorno državo članico v skladu s členom 25(1).

4. Osebni razgovor poteka v jeziku, za katerega se lahko razumno domneva, da ga prosilec razume, in v katerem se je zmožen sporazumevati. Država članica, če je treba, izbere tolmača, ki je sposoben zagotoviti ustrezno sporazumevanje med prosilcem in osebo, ki vodi osebni razgovor.

5. Osebni razgovor poteka v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost.

6. Država članica, ki opravi osebni razgovor, pripravi kratko pisno poročilo s poglavitnimi podatki, ki jih je prosilec zagotovil v razgovoru, in da prosilcu na voljo kopijo poročila. Poročilo se v skladu s členom 25(1) priloži morebitni odločbi o predaji.

Člen 6

Zaščitni ukrepi za mladoletnike

1. Pri izvajanju določb iz te uredbe je primarna skrb držav članic največja korist otroka.

2. Države članice poskrbijo, da predstavnik zastopa in/ali pomaga mladoletniku brez spremstva v vseh postopkih iz te uredbe. Ta predstavnik je lahko tudi predstavnik iz člena 23 Direktive […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil].

3. Države članice pri ocenjevanju največji koristi otroka tesno sodelujejo med sabo in upoštevajo zlasti naslednje dejavnike:

(a) možnosti ponovne združitve družine;

(b) dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika, pri čemer zlasti upoštevajo etnično, versko, kulturno in jezikovno ozadje mladoletnika;

(c) vprašanja varnosti in varovanja, zlasti v primerih, ko obstaja tveganje, da otrok postane žrtev trgovine z ljudmi;

(d) mnenja mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

4. Države članice v nacionalni zakonodaji vzpostavijo postopke za izsleditev družinskih članov ali drugih sorodnikov, ki so prisotni v državah članicah mladoletnikov brez spremstva. Po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito čim je mogoče začnejo iskati člane družine mladoletnika brez spremstva ali njegove druge sorodnike, pri čemer poskrbijo za varstvo njegove največje koristi.

5. Pristojni organi iz člena 33, ki obravnavajo prošnje mladoletnikov brez spremstva, se ustrezno usposabljajo glede posebnih potreb mladoletnikov.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE III

HIERARHIJA MERIL

√ MERILA ZA DOLOČANJE ODGOVORNE DRŽAVE ČLANICE Õ

Člen 57

√ Hierarhija meril Õ

1. Merila za določanje odgovorne države članice se uporabljajo po vrstnem redu, v katerem so navedena v tem poglavju.

2. Država članica, odgovorna v skladu z merili √ iz tega poglavja Õ, se določi na podlagi položaja, ki je obstajal, ko je prosilec za azil √ prvič Õ vložil prošnjo ð za mednarodno zaščito ï v državi članici.

ò novo

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se za zagotovitev spoštovanja načela enotnosti družine in največje koristi otroka država članica, odgovorna v skladu z merili iz členov 8 do 12, določi na podlagi položaja, ki je obstajal, ko je prosilec za azil vložil zadnjo prošnjo za mednarodno zaščito. Ta odstavek se uporablja, če o predhodnih prošnjah prosilca za azil še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 6 8

√ Mladoletniki brez spremstva Õ

1. Če je prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, je za obravnavanje prošnje ð za mednarodno zaščito ï odgovorna tista država članica, kjer je zakonito prisoten njegovnjen družinski član, pod pogojem, da je to v največjo korist mladoletnika.

ê 343/2003/ES člen 15(3) (prilagojeno)

ð novo

23. Če je ð prosilec ï prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, katerega s sorodnikom ali sorodniki, ki lahko poskrbi ali poskrbijozanj, ð je zakonito prisoten ï v drugi državi članici, √ je ta Õ državae članicae ð odgovorna za obravnavanje prošnje ï po možnosti združijo mladoletnika s sorodnikom ali sorodniki, razen če ð je ï to ni v največjoi koristi mladoletnika.

ò novo

3. Če so člani prosilčeve družine ali njegovi drugi sorodniki zakonito prisotni v več kot eni državi članici, se država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje, določi na podlagi tega, kar je v največjo korist mladoletnika.

ê 343/2003/ES

ð novo

4. V odsotnosti družinskega člana ð ali drugega sorodnika ï je za obravnavanje prošnje odgovorna država članica, v kateri je mladoletnik vložil ð zadnjo ï prošnjo za azil. ð mednarodno zaščito, če je to v največjo korist mladoletnika. ï

ê 1103/2008/ES, tč. 3(1) Priloge

ð novo

5. Pogojei in postopkei za izvajanje odstavkov 2 ð in 3 ï tega člena, vključno s, kjer je ustrezno, pravnimi mehanizmi za reševanje sporov med državami članicami glede potrebe po združitvi zadevnih oseb ali mestom, kjer bi moralo do tega priti, sprejme Komisija. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(3)40(3).

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 97

√Družinski člani, ki so osebe, ki se jim prizna mednarodna zaščita Õ

Če ima prosilec za azil družinskega člana, ne glede na to, ali je bila družina že prej oblikovana v izvornidržavi izvora, ki mu je kot beguncu ð osebi, ki se ji prizna mednarodna zaščita, ï dovoljeno prebivanje v državi članici, je ta država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, čepod pogojem, da zadevne osebe √ pisno Õ √ izrazijo Õ to željoželijo.

Člen 810

√ Družinski člani, ki so prosilci za mednarodno zaščito Õ

Če ima prosilec za azil v državi članici družinskega člana, o čigar prošnji ð za mednarodno zaščito ï √ v tej državi članici Õ katerega še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev, je ta zadevna država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, čepod pogojem, da zadevne osebe √ pisno Õ √ izrazijo Õ to željoželijo.

Člen 1511

√ Nepreskrbljeni sorodniki Õ

21. V primeru, da √ Če Õ je oseba √ prosilec za azil Õ odvisenna od pomoči druge osebe √ sorodnika Õ , prisotnega v drugi državi članici, zaradi nosečnosti ali novorojenega otroka, resne bolezni, hude invalidnosti ali starosti, √ ali če je sorodnik Õ , prisoten v drugi državi članici, ð iz istih razlogov ï √ odvisen od pomoči prosilca Õ, ð je država članica, pristojna za obravnavanje prošnje tista, ki je najustreznejša, da ju obdrži skupaj ali ju ponovno združi, ï države članice običajno prosilca za azil obdržijo skupaj ali združijo s sorodnikom, ki se nahaja na ozemlju ene od držav članic, čepod pogojem, da so družinske vezi obstajale že v izvorni državi izvora ð in so zadevne osebe pisno izrazile to željo. Pri določanju najustreznejše države članice se upošteva največja korist zadevnih oseb, kot so sposobnost nepreskrbljene osebe za potovanje. ï

ê 1560/2003 člen 11(1) (prilagojeno)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 se uporablja tako v primeru, ko je prosilec za azil odvisen od pomoči sorodnika, ki biva v drugi državi članici, kot v primeru, ko je sorodnik, ki biva v drugi državi članici, odvisen od pomoči prosilca za azil.

ê 1103/2008/ES, tč. 3(1) Priloge

2.5 Pogojei in postopkei za izvajanje odstavka 1tega člena, vključno s, kjer je ustrezno, pravnimi mehanizmi za reševanje sporov med državami članicami glede potrebe po združitvi zadevnih oseb ali mestom, kjer bi moralo do tega priti, sprejme Komisija. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(3)40(3).

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 14 12

√ Družinski postopek Õ

Če več družinskih članov hkrati vloži prošnje za ð mednarodno zaščito ï azilv isti državi članici ali na datume, ki so dovolj blizu, da se lahko postopki za določanje odgovorne države članice opravijo skupaj, in če bi uporaba meril iz te uredbe pomenila njihovo ločitev, se odgovorna država članica določi na osnovi naslednjih določb:

(a) za obravnavanje prošenj za ð mednarodno zaščito ï azil vseh družinskih članov je odgovorna država članica, ki je glede na merila odgovorna za sprejem največjega števila družinskih članov;

(b) če to ne gre, je odgovorna država članica, ki je glede na merila odgovorna za obravnavanje najstarejšega od njih.

Člen 913

√ Izdaja dokumentov za prebivanje ali vizumov Õ

1. Če prosilec za azil poseduje veljaven dokument za prebivanje, je za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil odgovorna država članica, ki je dokument izdala.

2. Če prosilec za azil poseduje veljavni vizum, je za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil odgovorna država članica, ki je vizum izdala, razen če je bil vizum izdan v imenu druge države članice ali v skladu z njenim s pisnim pooblastilom druge države članice. V takem primeru je slednjazadnja država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil. Če država članica najprej vpraša za nasvet centralni organ druge države članice, zlasti zaradi varnostnih razlogov, odgovor druge države članice ne predstavlja pisnega pooblastila v smislu te določbe.

3. Če prosilec za azil poseduje več kot en veljaven dokument za prebivanje ali vizum, ki so jih izdale različne države članice, odgovornost za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil prevzamejo države članice po naslednjem vrstnem redu:

(a) država članica, ki je izdala dokument za prebivanje, ki daje pravico do najdaljšega časa bivanja, ali, če so časi veljavnosti enaki, država članica, ki je izdala dokument za prebivanje z najpoznejšimnajkasnejšim datumom poteka veljavnosti;

(b) država članica, ki je izdala vizum z najpoznejšimnajkasnejšim datumom poteka veljavnosti, če gre za različne vizume iste vrste;

(c) če so vizumi različnih vrst, država članica, ki je izdala vizum z najdaljšim časom veljavnosti, ali, če so časi veljavnosti enaki, država članica, ki je izdala vizum z najpoznejšimnajkasnejšim datumom poteka veljavnosti.

4. Če prosilec za azil poseduje samo enega ali več dokumentov za prebivanje, ki so potekli manj kot dve leti pred tem, ali enega ali več vizumov, ki so potekli manj kot šest mesecev pred tem in ki so mu dejansko omogočili vstop na ozemlje države članice, se za čas, ko prosilec ne zapusti ozemelj držav članic, uporabijo odstavki 1, 2 in 3.

Če prosilec za azil poseduje enega ali več dokumentov za prebivanje, ki so potekli manj kot dve leti pred tem, ali enega ali več vizumov, ki so potekli manj kot šest mesecev pred tem in ki so mu dejansko omogočili vstop na ozemlje države članice, in če ni zapustil ozemelj držav članic, je odgovorna država članica, v kateri je vložena prošnja za ð mednarodno zaščito ï.

5. Dejstvo, da sta bila dokument za prebivanje ali vizum izdana na podlagi lažne ali privzete identitete ali ob predložitvi prirejenih, ponarejenih ali neveljavnih listin, ne preprečuje, da bi bila odgovornost dodeljena državi članici, ki ju je izdala. Vendar država članica, ki je izdala dokument za prebivanje ali vizum, ni odgovorna, če lahko dokaže, da je do prevare prišlo po izdaji dokumenta ali vizuma.

Člen 1014

√ Vstop in/ali prebivanje Õ

1. Če se na podlagi dokazov ali posrednih okoliščin, opisanih na dveh seznamih iz člena 2218(3), vključno s podatki iz poglavja III Uredbe √ [o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dDublinske uredbe ]Õ (ES) št. […/…]2725/2000, ugotovi, da je prosilec za azil ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice po kopnem, morju ali zraku, je za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil odgovorna država članica, v katero je vstopil na ta način. Ta odgovornost preneha 12 mesecev po datumu, ko pride do nezakonitega prehodaprečkanja meje.

2. Če države članice ni mogoče ali je ni več mogoče šteti za odgovorno v skladu z odstavkom 1 in če se na osnovi dokazov ali posrednih okoliščin, kot so opisani na dveh seznamih iz člena 2218(3), ugotovi, da je prosilec za azil – ki je vstopil na ozemlja držav članic nezakonito ali za katerega ni mogoče ugotoviti okoliščin vstopa – v času vložitve prošnje že √ pred vložitvijo prošnje v državi članici Õ živel nepretrgoma vsaj pet mesecev v državi članici, je ta država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil.

Če je prosilec že živel po najmanj pet mesecev v več državah članicah, je za obravnavanje prošnje ð za mednarodno zaščito ï odgovorna država članica, v kateri je bilo to nazadnje.

Člen 1115

√ Vstop brez vizumske obveznosti Õ

1. Če državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï vstopi na ozemlje države članice, √ v kateri za vstop ne velja vizumska obveznost Õ ne vztrajajo pri tem, da mora imeti vizum, je za obravnavanje njenenjegove prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil odgovorna ta država članica.

2. Načelo, določeno v odstavku 1 se ne uporabi, če državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï vloži svojo prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil v drugi državi članici, √ v kateri za vstop na njeno ozemlje prav tako ne velja vizumska obveznost Õtudi ne vztrajajo pri tem, da potrebuje vizum za vstop na njeno ozemlje. V takem primeru je slednjazadnja država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil.

Člen 1216

√ Prošnja na mednarodnem tranzitnem območju letališča Õ

Če državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï vložipredloži prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil na mednarodnem tranzitnem območju letališča države članice, je za obravnavanje prošnje odgovorna ta država članica.

POGLAVJE IV

HUMANITARNA DOLOČBA

√ DISKRECIJSKA KLAVZULA Õ

Člen 1517

√ Diskrecijska klavzula Õ

ê 343/2003/ES člen 3(2) (prilagojeno)

ð novo

1. 2. Z odstopanjem od člena 3odstavka(1) se lahko vsaka država članica ð , predvsem iz humanitarnih razlogov in sočutja, ï Ö odloči za Õ obravnavoa prošnjeo za ð mednarodno zaščito ï azil, ki ji jo predloži državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï, tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost glede na merila iz te uredbe ð , če prosilec s tem soglaša ï.

V takem primeru navedena država članica postane odgovorna v smislu te uredbe in prevzame obveznosti v zvezi s to odgovornostjo. Kjer je ustrezno Ö se uporablja Õ, ð prek elektronskega komunikacijskega omrežja „DubliNet“, vzpostavljenega v členu 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003, ï obvesti državo članico, ki je bila odgovorna pred njo, državo članico, ki vodi postopek za določitev odgovorne države članice, ali tisto, ki je bila zaprošena, da sprejme ali ponovno sprejme prosilca.

Država članica, ki v skladu s tem odstavkom postane odgovorna, prav tako v sistemu EURODAC označi, da je prevzela odgovornost v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. [.../...] [o vzpostavitvi sistema „EURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dDublinske uredbe].

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

2. 1 Katera koli država članica, tudi če ni odgovorna po merilih, določenih v tej uredbi √ Država članica, v kateri je vložena prošnja za mednarodno zaščito in ki opravlja postopek določanja odgovorne države članice, ali odgovorna država članica Õ lahko ð kadar koli drugi državi članici pošlje zahtevo za sprejem prosilca, da se zagotovi ï združitev družinskihe članove ter drugihe nepreskrbljenihe sorodnikove iz humanitarnih razlogov, zlasti na podlagi družinskih ali kulturnih vidikov ð , tudi če slednja država članica ni odgovorna po merilih iz členov 8 do 12 te uredbe ï. V takem primeru ta država članica na zahtevo druge države članice obravnava prošnjo za azil te osebe. Te osebe se morajo √ pisno Õ izraziti √ strinjanje Õ s temstrinjati.

ê 1560/2003 člen 13(2) (prilagojeno)

Zahtevek za sprejem vsebuje vse gradivo v posesti države članice, ki daje zahtevo prosilke, ki državi članici, na katero je zahteva naslovljena, omogoča zaprošeni državi članici oceno položaja.

ê 1560/2003 (prilagojeno) člen 13(3)

ð novo

√ Zaprošena dDržava članica, na katero je zahteva naslovljena, Õ opravi√ preveri Õ vse potrebnoe preveritve, da po potrebi ugotovi humanitarne razloge, zlasti družinske ali kulturne narave, stopnjo nepreskrbljenosti prizadete osebe ali sposobnost in zavezanost druge prizadete osebe, da nudi potrebno pomoč. ð za utemeljitev navedenih humanitarnih razlogov in o zahtevi odloči v dveh mesecih od datuma prejema zahteve. V odločitvi o zavrnitvi zahteve morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji. ï

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

4. Če država članica, ki je √ na katero je bila zahteva naslovljena Õ bila za to naprošena, Ö to sprejme Õ ugodi zahtevi, se odgovornost za obravnavanje prošnje prenese nanjo.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE V

SPREJEM IN PONOVNI SPREJEM

√ OBVEZNOSTI ODGOVORNE DRŽAVE ČLANICE Õ

Člen 1618

√ Obveznosti odgovorne države članice Õ

1. Držav ae članicae, odgovornae za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil po tej uredbi, jeso obvezanae:

(a) pod pogoji iz členov 2117, 22 in 28do 19 sprejeti prosilca za azil, ki je vložil prošnjo za azil v drugi državi članici;

(b)(c) pod pogoji iz členova 23, 24 in 28 20 ponovno sprejeti prosilca, katerega prošnja seje obravnavana in ki ð je vložil prošnjo v drugi državi članici ali ki ï je na ozemlju druge države članice brez ð dokumenta za prebivanje ï dovoljenja;

(c)(d) pod pogoji iz členova 23, 24 in 28 20 ponovno sprejeti prosilca, ki je umaknil prošnjo, ki se obravnava, in vložil prošnjo v drugi državi članici;

(d)(c) pod pogoji iz členova 23, 24 in 28 20 ponovno sprejeti državljana tretje države ð ali osebo brez državljanstva ï, katerega prošnjo je zavrnila in ki ð je vložila prošnjo v drugi državi članici ali ki ï je na ozemlju druge države članice brez ð dokumenta za prebivanje ï dovoljenja;

√ 2. Odgovorna država članica Õ ð v vseh okoliščinah iz odstavka 1(a) do (d) obravnava ali ï (b) dokončati obravnavanje prošnje za azil ð mednarodno zaščito, ki jo je vložil prosilec, v smislu člena 2(d). Če odgovorna država članica, potem ko je prosilec prošnjo umaknil, njeno obravnavanje prekine, to odločitev prekliče in dokonča obravnavanje prošnje v smislu člena 2(d). ï

Člen 19

√ Prenehanje obveznosti Õ

1. 2.Če država članica prosilcu izda dokument za prebivanje, se obveznosti, določene v členu 18odstavku(1), prenesejo na to državo članico.

2. 3.Obveznosti iz člena 18odstavka (1) prenehajo, če ð lahko država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje, ob zahtevi za sprejem ali ponovni sprejem prosilca ali druge osebe iz člena 18(1)(d) ugotovi, da ï je državljan tretje države √ zadevna oseba Õ zapustila ozemlje držav članic za najmanj tri mesece, razen če državljan tretje države √ zadevna oseba Õ poseduje veljavni dokument za prebivanje, ki ga je izdala odgovorna država članica.

ò novo

Prošnja, vložena po tovrstni odsotnosti, šteje za novo prošnjo, ki zahteva začetek novega postopka za določanje odgovorne države članice.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

3. 4.Prav tako prenehajo obveznosti, določene v členu 18odstavku (1)(c) in (d), ko√ če Õ ð lahko ï država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje, ð ob zahtevi za ponovni sprejem prosilca ali druge osebe iz člena 18(1)(d) ugotovi, da ï po umiku ali zavrnitvi prošnje sprejme in dejansko izvede določbe, potrebne preden gre lahko državljan tretje države v svojo izvorno državo ali v drugo državo, v katero lahko zakonito potuje ð je zadevna oseba zapustila ozemlje države članice v skladu z odločbo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, ki ga je slednja izdala po umiku ali zavrnitvi prošnje ï.

ò novo

Prošnja, vložena po dejanski odstranitvi, šteje za novo prošnjo, ki zahteva začetek novega postopka za določanje odgovorne države članice.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE VI

√ POSTOPKI ZA SPREJEM IN PONOVNI SPREJEM Õ

√ DEL I: Začetek postopka Õ

Člen 420

√Začetek postopka Õ

1. Postopek določanja države članice, odgovorne v smislu te uredbe, se začne takoj, ko je v državi članici √ prvič Õ vložena prošnja za ð mednarodno zaščito ï azil.

2. Prošnja ð za mednarodno zaščito ï se šteje za vloženo, ko obrazec, ki ga predloži prosilec za azil, ali poročilo, ki ga pripravi pristojni organ, prispe do pristojnega organa √ zadevne Õ države članice. Če prošnja ni pisna, mora biti čas med izjavo o nameri in pripravo poročila čim krajši.

3. ZaV namene te uredbe je položaj mladoletnika, ki spremlja prosilca za azil in je v skladu z opredelitvijo družinskega člana iz točke (i) člena 2(i), neločljiv od položaja njegovega starša ali skrbnika ter je predmet obravnave v državi članici, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil njegovega starša ali skrbnika, tudi če mladoletna oseba ni sama po sebi prosilec za azil ð , če je to v njeno največjo korist ï. Enako se obravnavajo otroci, rojeni potem, ko prosilec za azil prispe na ozemlje držav članic, brez potrebe po sprožitvi novega postopka za njihov sprejem.

4. Če prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil pri pristojnemu organu države članice vloži prosilec, ki je na ozemlju druge države članice, odgovorno državo članico določi država članica, na ozemlju katere je prosilec. SlednjoTo zadnjo brez odlašanja obvesti država članica, ki je prejela prošnjo, in senato v tej za namene te uredbie šteje za državo članico, v kateri je bila vložena prošnja za ð mednarodno zaščito ï azil.

Prosilec je pisno obveščen o tem prenosu in o datumu, ko je bil opravljen.

5. Prosilca za azil, ki je prisoten v drugi državi članici in tam vloži prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil po umiku svoje √ prve Õ prošnje √ , vložene v drugi državi članici Õ med postopkom določanja odgovorne države članice, država članica, v kateri je bila √ najprej Õ vložena √ ta Õ prošnja za ð mednarodno zaščito ï azil, ponovno sprejme pod pogoji iz členova 23, 24 in 2820, z namenom dokončanja postopka določitve države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil.

Ta obveznost preneha, če ð lahko država članica, ki je prejela zahtevo za dokončanje postopka določanja odgovorne države članice, ugotovi, da ï je prosilec za azil medtem zapustil ozemlja držav članic za obdobje najmanj treh mesecev ali je od √ druge Õ države članice dobil dokument za prebivanje.

ò novo

Prošnja, vložena po tovrstni odsotnosti, šteje za novo prošnjo, ki zahteva začetek novega postopka za določanje odgovorne države članice.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

√ Del II: Postopki za zahteve za sprejem Õ

Člen 1721

√ Predložitev zahteve za sprejem Õ

1. Če država članica, v kateri je bila vložena prošnja za ð mednarodno zaščito ï azil, meništeje, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, lahko čim hitreje oz. v vsakem primeru tri mesece od datuma, na katerega je bila prošnja vložena v smislu člena 420(2), pozove od drugeo državeo članiceo √ zahteva Õ, da sprejme prosilca.

Če zahteva po sprejemu prosilca ni danapodana v obdobju treh mesecev, je za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil odgovorna država članica, v kateri je bila prošnja vložena.

2. Država članica, ki podaja zahtevo, lahko prosi za nujen odgovor v primerih, če je prošnja za ð mednarodno zaščito ï azil vložena po zavrnitvi dovoljenja za vstop ali nadaljnje bivanje, po prijetju zaradi nezakonitega bivanja ali po vročitvi ali izvršitvi odstranitvenega naloga in/ali če je prosilec za azil v priporu √ pridržan Õ.

V zahtevi morajo biti navedeni utemeljeni razlogi za nujen odgovor in rok, v katerem se odgovor pričakuje. Ta rok mora biti vsaj en teden.

3. V obeh primerih se zahteva za sprejem s strani druge države članice sestavi z uporabo √ oblikuje na podlagi Õ standardnega obrazca in vključuje dokaze ali posredne okoliščine, kot so opisani na dveh seznamih iz člena 1822(3) in/ali ustrezne elemente iz izjave prosilca za azil, ki organu države članice, na katero je naslovljena zahteva, omogočajo, da preveriti, če je odgovorna na osnovi meril, določenih v tej uredbi.

Pravila o pripravi zahtev in postopki za njihov prenos se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 40(2)27(2).

Člen 1822

√ Odgovor na zahtevo za sprejem Õ

1. Država članica, na katero je zahteva naslovljena, preveri potrebno in se o zahtevi za sprejem prosilca odloči v dveh mesecih od datuma, ko je prejela zahtevo.

2. V postopku za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, določenem v tej uredbi, se uporabijo elementi dokazov in posrednih okoliščin.

3. V skladu s postopkom iz člena 40(2)27(2) se oblikujetasestavita in redno revidirata dva seznama z navedbo elementov dokazov in posrednih okoliščin v skladu z naslednjimi merili:

(a) dDokazi:

(i) Tto se nanaša na formalne dokaze, ki določajo odgovornost v skladu s to uredbo, kolikor ni ovrženo z dokazom o nasprotnem;.

(ii) dDržave članice odboru, predvidenem v členu 4027, zagotovijo vzorce različnih vrst upravnih dokumentov v skladu s tipologijo, uvedeno s seznamom formalnih dokazov;.

(b) pPosredne okoliščine:

(i) tTo se nanaša na indikativne elemente, ki so v nekaterih primerih lahko, čeprav so ovrgljivi, zadostni glede na svojo dokazno vrednost;.

(ii) nNjihova dokazna vrednost v zvezi z odgovornostjo za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil se oceni za vsak primer posebej.

4. Zahteva po dokazu ne sme presegati tistega, kar je potrebno za pravilno uporabo te uredbe.

5. Če formalni dokaz ne obstaja, država članica, na katero je zahteva naslovljena, prizna svojo odgovornost, če so posredne okoliščine koherentne, preverljive in dovolj podrobne za ugotovitev odgovornosti.

6. Če država članica, ki daje zahtevo, prosi za nujen odgovor v skladu z določbami člena 21(2)17(2), država članica, na katero je zahteva naslovljena, vloži vse napore, da bi odgovorila v zahtevanem roku. V izrednih primerih, ko se lahko dokaže, da je obravnavanje zahteve za sprejem prosilca posebej zapleteno, lahko država članica, na katero je zahteva naslovljena, odgovori po zahtevanem roku, vendar v vsakem primeru najkasneje v enem mesecu. V takih primerih mora država članica, na katero je zahteva naslovljena, √ državi članici, ki daje zahtevo, v prvotno zahtevanem roku Õ sporočiti svojo odločitev, da bo svoj odgovor odložilapreložisvoj odgovordržavi članici, ki daje zahtevo, v prvotno zahtevanem roku.

7. Opustitev ukrepanja v dvomesečnem roku iz odstavka 1 in enomesečnem roku iz odstavka 6 je enakovredna sprejetju zahteve in posledica tega je obveznost sprejema osebe, vključno z √ obveznostjo zagotovitve Õ določbami o ustreznei ureditvei za prihod.

√ Del III: Postopki za zahteve za ponovni sprejem Õ

Člen 2023

√ Predložitev zahteve za ponovni sprejem Õ

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

1. Prosilec za azil je ponovno sprejet ð Če država članica, v kateri je bila vložena poznejša prošnja za mednarodno zaščito ali na katere ozemlju prosilec ali druga oseba iz člena 18(1)(d) prebiva brez dokumenta za prebivanje, meni, da je ï v skladu s členom 204(5) in členom 1816(1)(b)(c), (c)(d) in (d)(e) ð za obravnavanje prošnje pristojna druga država članica, ï: ð lahko zahteva, da to osebo ponovno sprejme ta druga država članica. ï

ò novo

2. V primeru poznejše prošnje za mednarodno zaščito se zahteva za ponovni sprejem zadevne osebe vloži čim hitreje oziroma v vsakem primeru v dveh mesecih od prejema zadetka EURODAC, kot je opredeljeno v členu 6(5) Uredbe (ES) št. [.../...] [o vzpostavitvi sistema „EURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dublinske uredbe].

Če zahteva za ponovni sprejem prosilca, ki je vložil poznejšo prošnjo za mednarodno zaščito, temelji na dokazih, ki niso pridobljeni iz sistema EURODAC, se državi članici, na katero je zahteva naslovljena, pošlje v treh mesecih od datuma, ko je bila v smislu člena 20(2) vložena prošnja za mednarodno zaščito.

3 Če poznejše prošnje za mednarodno zaščito ni in če se država članica, ki daje zahtevo, odloči, da bo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. [.../...] [o vzpostavitvi sistema „EURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dublinske uredbe] podatke iskala v sistemu EURODAC, se zahteva za ponovni sprejem zadevne osebe vloži čim hitreje oziroma v vsakem primeru v dveh mesecih od prejema zadetka EURODAC, kot je opredeljeno v členu 13(4) navedene uredbe.

Če zahteva za ponovni sprejem zadevne osebe temelji na dokazih, ki niso pridobljeni iz sistema EURODAC, se državi članici, na katero je zahteva naslovljena, pošlje v treh mesecih od datuma, ko se država članica zave, da bi lahko bila za zadevno osebo odgovorna druga država članica.

4. Če zahteva za ponovni sprejem prosilca ali druge osebe iz člena 18(1)(d) ni vložena v rokih iz odstavkov 2 in 3, je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, v kateri je bila prošnje vložena pozneje ali na katere ozemlju oseba prebiva brez dokumenta za prebivanje.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

5 (a) zZahteva za ponovni sprejem prosilca √ ali druge osebe iz člena 18(1)(d) Õ ð se oblikuje na podlagi standardnega obrazca in vključuje dokaze ali posredne okoliščine in/ali ustrezne elemente iz izjave osebe ï mora vsebovati informacije, ki √ organom Õ državei članicei, na katero je zahteva naslovljena, omogočajo, da preveriti, ali je odgovorna.;

3. Pravila za dokaze in posredne okoliščine in njihovo razlagotolmačenje ter za pripravo zahtev in postopki za njihov prenos se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 40(2)27(2).

Člen 24

√ Odgovor na zahtevo za ponovni sprejem Õ

(b)1. Ddržava članica √ , na katero je zahteva naslovljena, Õ pozvana, naj sprejme prosilca, mora ustrezno preveriti in √ sprejme odločbo o Õ odgovoriti na zahtevio √ po ponovnem sprejemu zadevne osebe Õ naslovljeno nanjo, čim prej in v nobenem primeru ne poznejekasneje od obdobja enega meseca od √ datuma Õ njenega prejetja √ zahteve Õ. Če zahteva temelji na podatkih, pridobljenih iz sistema Eurodac, se rok skrajša na dva tedna.;

(c)2. če država članica ne sporoči svoje odločitve √ Opustitev ukrepanja Õ v roku enega meseca oziroma dveh tednov iz pododstavka (1)(b), √ je enakovredna sprejetju zahteve Õ ð in posledica tega je obveznost ï se šteje, da je privolila v ponovnegai sprejema prosilca za azil √ zadevne osebe, Õ ð vključno z obveznostjo zagotovitve ustrezne ureditve za prihod ï.;

(d) država članica, ki privoli v ponovni sprejem prosilca za azil, mora to osebo ponovno sprejeti na svoje ozemlje. Predaja se izvede v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki daje zahtevo, po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih po privolitvi v zahtevo za ponovni sprejem s strani druge države članice ali po odločbi o pritožbi ali pregledu z odložilnim učinkom;

(e) država članica, ki daje zahtevo, prosilca za azil obvesti o odločitvi glede njegovega ponovnega sprejema v odgovorno državo članico. V odločitvi morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji. Vsebovati mora podrobnosti o roku za predajo in po potrebi informacije o kraju, kamor mora prosilec priti, in datumu, ko mora tja priti, če v odgovorno državo članico potuje z lastnimi sredstvi. Ta odločitev je lahko predmet pritožbe ali pregleda. Pritožba na odločitev ali njen pregled ne zadržita izvedbe premestitve, razen če se sodišča ali pristojni organi odločijo tako za vsak primer posebej, če nacionalno pravo to dopušča.

Po potrebi država članica, ki daje zahtevo, prosilca za azil preskrbi s prepustnico v obliki, sprejeti v skladu s postopkom iz člena 27(2).

Odgovorna država članica obvesti državo članico, ki daje zahtevo, kot je ustrezno, o varnem prihodu prosilca za azil ali državljana tretje države ali o dejstvu, da v roku, ki je bil določen, ni prišel.

2. Če se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, je odgovorna država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito azil. Ta rok se lahko podaljša na največ eno leto, če predaja ali obravnavanje prošnje nista bili možni, ker je prosilec za azil v zaporu, ali na največ osemnajst mesecev, če se prosilec za azil skriva.

3. Pravila za dokaze in posredne okoliščine in njihovo tolmačenje ter za pripravo zahtev in postopki za njihov prenos se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).

4. Dodatna pravila za izvajanje predaje se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).

√ Del IV: Postopkovni zaščitni ukrepi Õ

Člen 1925

√ Obvestilo glede odločitve o predaji Õ

1. Če √ se Õ država članica, na katero je naslovljena zahteva, √ strinja Õ privoli v sprejem prosilca, √ da bo sprejela ali ponovno sprejela prosilca ali drugo osebo iz člena 18(1)(d), Õ država članica, √ ki daje zahtevo Õ v kateri je bila prošnja za azil vložena, obvesti √ zadevno osebo Õ prosilca o svoji odločitvi, da ne bo obravnavala prošnje, in o obveznosti, da √ o odločitvi o njegovi predaji Õ preda prosilca v odgovorno državo članico √ in kjer je ustrezno, o odločitvi, da njegove prošnje za mednarodno zaščito ne bo obravnavala Õ. ð Tovrstno obvestilo je pisno, v jeziku, za katerega se razumno domneva, da ga oseba razume, in se pošlje najpozneje v petnajstih delovnih dneh od datuma prejema odgovora države članice, na katero je zahteva naslovljena. ï

2. V odločitvi iz odstavka 1 morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji. ,ð vključno z opisom glavnih stopenj postopka, ki je privedel do odločitve. Vsebovati mora tudi informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih in rokih, ki veljajo za vložitev tovrstnih sredstev, pa tudi informacije o osebah ali subjektih, ki lahko osebi zagotovijo posebno pravno pomoč in/ali zastopanje. ï Vsebovati mora podrobnosti o roku za predajo in po potrebi informacije o kraju, kamor mora prosilec √ zadevna oseba Õ priti, in datumu, ko mora tja priti, če v odgovorno državo članico potuje z lastnimi sredstvi. ð Rok za predajo se določi tako, da se osebi omogoči razumno obdobje, v katerem lahko skladu s členom 26 vloži pravno sredstvo. ï Ta odločitev je lahko predmet pritožbe ali pregleda. Pritožba na odločitev ali njen pregled ne zadržita izvedbe premestitve, razen če se sodišča ali pristojni organi odločijo tako za vsak primer posebej, če nacionalno pravo to dopušča.

ò novo

Člen 26

Pravna sredstva

1. Prosilec ali druga oseba iz člena 18(1)(d) ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva v obliki pritožbe zoper odločitev o predaji iz člena 25 ali ponovnega zakonskega in dejanskega pregleda te odločitve pred sodiščem ali razsodiščem.

2. Države članice zagotovijo razumno obdobje, v katerem lahko zadevna oseba v skladu z odstavkom 1 uveljavlja svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

3. V primeru pritožbe zoper odločitev o predaji iz člena 25 ali ponovnega pregleda te odločitve organ iz odstavka 1 tega člena čim prej, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v sedmih delovnih dneh od vložitve pritožbe ali zahteve za ponovni pregled, po uradni dolžnosti odloči, ali zadevna oseba sme ostati na ozemlju zadevne države članice ali ne, dokler se njegova pritožba ali ponovni pregled obravnava.

4. Pred sprejetjem odločbe iz odstavka 3 ne bo predaje. V odločbi, s katero se zadevni osebi ne dovoli ostati na ozemlju zadevne države članice, medtem ko se njena pritožba ali ponovni pregled obravnava, morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji.

5. Države članice zagotovijo, da ima zadevna oseba dostop do pravne pomoči in/ali zastopanja, ter če je ustrezno, do jezikovne pomoči.

6. Države članice zagotovijo, da se pravna pomoč in/ali zastopanje odobrita brezplačno, če zadevne osebe niso sposobne kriti s tem povezanih stroškov.

Postopki za dostop do pravne pomoči in/ali zastopanja so določeni v nacionalni zakonodaji.

Del V: Pridržanje za namen predaje

Člen 27

Pridržanje

1. Države članice ne pridržijo osebe zgolj zato, ker zaprosi za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo 2005/85/ES.

2. Države članice prosilca za azil ali drugo osebo iz člena 18(1)(d), ki je predmet odločitve o predaji v odgovorno državo članico, lahko, ne da bi to posegalo v člen 8(2) Direktive […/…/…] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil], če se izkaže za potrebno in na podlagi presoje vsakega posameznega primera ter če ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pridržijo, vendar le če obstaja veliko tveganje, da bo pobegnila.

3. Pri presoji uporabe drugih manj prisilnih ukrepov za namen iz odstavka 2, države članice razmislijo o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, obveznost zadrževanja na določenem mestu ali drugi ukrepi za preprečevanje tveganja pobega.

4. Pridržanje se lahko v skladu z odstavkom 2 uporablja od trenutka, ko se zadevno osebo v skladu s členom 25 obvesti o odločitvi o predaji zadevne osebe v odgovorno državo članico, do predaje te osebe v odgovorno državo članico.

5. Pridržanje se v skladu z odstavkom 2 odredi za najkrajši možni čas. Pridržanje ne sme trajati dlje, kot je razumno potrebno za izpolnitev zahtevanih upravnih postopkov glede predaje.

6. Pridržanje v skladu z odstavkom 2 odredijo sodni organi. V nujnih primerih lahko pridržanje odredijo upravni organi in takrat sodni organi v 72 urah od začetka pridržanja odredbo potrdijo. Če sodni organ ugotovi, da je pridržanje nezakonito, se zadevna oseba nemudoma izpusti.

7. Odredba pridržanja v skladu z odstavkom 2 je pisna z navedbo zakonskih in dejanskih razlogov zanjo ter zlasti s podrobno navedbo razlogov, na katerih temelji ugotovitev o obstoju velikega tveganja, da bo zadevna oseba pobegnila, ter časa trajanja pridržanja.

Pridržane osebe je treba nemudoma v jeziku, za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, obvestiti o razlogih za pridržanje, njegovem predvidenem trajanju ter postopkih, določenih v nacionalni zakonodaji, za pritožbo zoper odredbo o pridržanju.

8. Za vsak primer pridržanja osebe v skladu z odstavkom 2 sodni organ presodi nadaljnje pridržanje v razumnih časovnih presledkih bodisi na zahtevo zadevne osebe ali po uradni dolžnosti. Pridržanje se ne sme nikoli nedovoljeno podaljšati.

9. Države članice zagotovijo dostop do pravne pomoči in/ali zastopanja v primerih pridržanja v skladu z odstavkom 2, ki je brezplačno, če zadevna oseba ni sposobna kriti s tem povezanih stroškov.

Postopki za dostop do pravne pomoči in/ali zastopanja so v takih primerih določeni v nacionalni zakonodaji.

10. Mladoletnikov se ne pridrži, razen če je to v njihovo največjo korist, kot je določeno v členu 7 te uredbe, in če je v skladu z ugotovitvijo posamezne obravnave njihovega položaja v skladu s členom 11(5) Direktive […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil].

11. Mladoletnikov brez spremstva se nikoli ne pridrži.

12. Države članice poskrbijo, da prosilci za azil, pridržani v skladu s tem členom, uživajo enako raven pogojev za sprejem pridržanih prosilcev, kot je določeno zlasti v členih 10 in 11 Direktive […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil].

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

√ Del VI: Predaje Õ

Člen 1928

√ Načini in roki Õ

13. Predaja prosilca √ ali druge osebe iz člena 18(1)(d) Õ iz države članice, √ ki daje zahtevo Õ v kateri je bila vložena prošnja za azil, v odgovorno državo članico, se izvede v skladu z √ nacionalno zakonodajo Õ nacionalnim pravom prve države članice √ , ki daje zahtevo, Õ po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih po odobritvi zahteve √ , da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela zadevno osebo Õ za sprejem ali ð končni ï odločitvi o pritožbi ali ponovnem pregledu ð , če je v skladu s členom 26(3) odobren ï z odložilnim učinekučinkom.

Po potrebi država članica, ki daje zahtevo, prosilcua za azil priskrbipreskrbi sprepustnico v obliki, sprejeti v skladu s postopkom iz člena 40(2)27(2).

Odgovorna država članica obvesti državo članico, ki daje zahtevo, kot je ustrezno, o varnem prihodu prosilca za azil √ zadevne osebe Õ ali o dejstvu, da v roku, ki je bil določen, ni prišel.

24. Če se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, ð je odgovorna država članica oproščena svoje obveznosti sprejema ali ponovnega sprejema zadevne osebe, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki daje zahtevo ï je odgovorna država članica, v kateri je bila vložena prošnja za azil. Ta rok se lahko podaljša na največ eno leto, če predaja ni bila možna, ker je √ zadevna oseba Õ prosilec za azil v zaporu, ali na največ osemnajst mesecev, če se prosilec za azil√ zadevna oseba Õ skriva Ö pobegne Õ .

ò novo

3. Če je bila oseba predana pomotoma ali je bila odločitev o predaji na podlagi pritožbe razveljavljena, država članica, ki je predajo izvedla, osebo nemudoma ponovno sprejme.

ê 1103/2008/ES, tč. 3(2) in 3(3) Priloge

45. Komisija lahko sprejme dodatna pravila za izvajanje predaje. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(3)40(3).

ò novo

Člen 29

Stroški predaje

1. Stroške, ki nastanejo pri predaji prosilca ali druge osebe iz člena 18(1)(d) v odgovorno državo članico, krije država članica, ki izvede predajo.

2. Če je treba zadevno osebo poslati nazaj v državo članico, ker je bila predaja izvedena pomotoma ali ker je bila odločitev o predaji na podlagi pritožbe razveljavljena po izvedeni predaji, stroške ponovne predaje zadevne osebe na njeno ozemlje krije država članica, ki je prvotno izvedla predajo.

3. Osebe, ki jih je treba na podlagi te uredbe predati, ne krijejo stroškov takih predaj.

4. Dodatna pravila o obveznosti države članice, ki osebo predaja, da krije stroške predaje, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 40(2).

Člen 30

Izmenjava bistvenih informacij pred izvedbo predaje

1. Za vsako predajo država članica, ki izvede predajo, obvesti državo članico, ki osebo sprejema, o tem, ali je zadevna oseba „primerna za predajo“. Izvede se samo predaja oseb, primernih za predajo.

2. Država članica, ki izvede predajo, odgovorni državi članici sporoči osebne podatke o prosilcu, ki ga predaja, kot je ustrezno, bistveno in primerno. Edini namen tega je zagotoviti, da organi, pristojni za odločanje o azilu, v odgovorni državi članici lahko prosilcu priskrbijo ustrezno pomoč, vključno s potrebnim zdravstvenim varstvom, ter zagotovijo neprekinjeno zaščito in pravice, ki osebi pripadajo po tej uredbi ter Direktivi […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil]. Te informacije je treba sporočiti že zgodaj in vsaj sedem delovnih dni pred predajo, razen če se država članica tega zave šele pozneje.

3. Države članice si izmenjajo zlasti te informacije:

(a) kontaktne podatke družinskih članov ali drugih sorodnikov v državi članici, ki osebo sprejema, če je primerno;

(b) v primeru mladoletnikov, podatke v zvezi z njihovo stopnjo izobrazbe;

(c) podatke o starosti prosilca;

(d) vse druge podatke, za katere država članica, ki prosilca predaja, meni, da so bistveni za zaščito pravic in posebnih potreb zadevnega prosilca.

4. Zgolj za zagotovitev oskrbe ali zdravljenja, zlasti za invalidne osebe, starejše, nosečnice, mladoletnike, žrtve mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega in spolnega nasilja država članica, ki prosilca predaja, posreduje informacije o kakršnih koli posebnih potrebah prosilca, ki ga predaja, kar lahko v posameznih primerih zajema informacije o telesnem ali duševnem zdravju tega prosilca. Odgovorna država članica poskrbi, da se na navedene posebne potrebe ustrezno odzove, zlasti tudi na kakršno koli nujno zdravstveno oskrbo, ki bi bila potrebna.

5. Država članica, ki osebo predaja, lahko vse informacije iz odstavka 4 odgovorni državi članici sporoči samo po izrecnem soglasju prosilca in/ali njegovega zastopnika ali kadar je to potrebno za varstvo življenjskih interesov posameznika ali druge osebe, če je posameznik fizično ali pravno nesposoben dati soglasje. Država članica, ki osebo predaja, po končani predaji takoj izbriše te informacije.

6. Osebne zdravstvene podatke obdeluje zdravstveni delavec, za katerega na podlagi nacionalne zakonodaje ali pravil, ki jih določi nacionalni pristojni organ, velja dolžnost poklicne molčečnosti, ali druga oseba, ki je prav tako zavezana enaki dolžnosti molčečnosti. Ti zdravstveni delavci in osebe, ki prejemajo in obdelujejo te podatke, se ustrezno zdravstveno usposabljajo, prav tako pa se usposabljajo glede ustrezne obdelave občutljivih osebnih podatkov v zvezi z zdravjem.

7. Izmenjava podatkov po tem členu poteka samo med organi, o katerih je bila v skladu s členom 33 prek elektronskega komunikacijskega omrežja „DubliNet“, vzpostavljenega v členu 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003, obveščena Komisija. Organi, sporočeni v skladu s členom 33 te uredbe, morajo prav tako navesti zdravstvene delavce, ki so pooblaščeni za obdelavo informacij iz odstavka 4. Izmenjava informacij se lahko uporabi samo za namene iz odstavkov 2 in 4 tega člena.

8. Za olajšanje izmenjave informacij med državami članicami se v skladu s postopkom iz člena 40(2) sprejme standarden obrazec za prenos podatkov, ki se zahtevajo po tem členu.

9. Za izmenjavo informacij v skladu s tem členom veljajo pravila iz člena 32(8) do (12).

Del VII: Začasna odložitev predaje

Člen 31

1. Če se odgovorna država članica v posebej nujnih razmerah srečuje z izjemno težkim pritiskom na svoje sprejemne zmogljivosti, azilni sistem ali infrastrukturo in če bi lahko predaja prosilcev za mednarodno zaščito v skladu s to uredbo v to državo članico k njenemu bremenu še prispevala, lahko ta država članica zahteva odložitev predaje.

Zahtevo naslovi na Komisijo. V njej navede razloge, na katerih temelji, in vanjo vključi zlasti:

(a) podroben opis posebej nujnih razmer, ki za sprejemne zmogljivosti, azilni sistem ali infrastrukturo države članice, ki je vložila zahtevo, pomenijo izjemno težko breme, vključno z ustreznimi statistikami in podpornimi dokazi;

(b) utemeljeno napoved verjetnega kratkoročnega razvoja teh razmer;

(c) utemeljeno obrazložitev dodatnega bremena, ki bi ga predaja prosilcev za mednarodno zaščito v skladu s to uredbo lahko pomenila za sprejemne zmogljivosti, azilni sistem ali infrastrukturo države članice, ki je vložila zahtevo, vključno z ustreznimi statistikami in podpornimi dokazi.

2. Če Komisija meni, da lahko splošne razmere v neki državi članici privedejo do ravni zaščite prosilcev za mednarodno zaščito, ki ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z Direktivo […/…/ES] o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil in Direktivo 2005/85/ES, se lahko v skladu s postopkom iz odstavka 4 odloči, da se v skladu s to uredbo vse predaje prosilcev v zadevno državo članico odložijo.

3. Če državo članico skrbi, da splošne razmere v drugi državi članici lahko privedejo do ravni zaščite prosilcev za mednarodno zaščito, ki ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z Direktivo […/…/ES] o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil in Direktivo 2005/85/ES, lahko zahteva odložitev vseh predaj prosilcev v skladu s to uredbo v zadevno državo članico.

Zahtevo naslovi na Komisijo. V zahtevi navede razloge, na katerih temelji, in vanjo vključi zlasti podrobne informacije o razmerah v zadevni državi članici, ki kažejo na morebitno pomanjkanje skladnosti z zakonodajo Skupnosti, zlasti z Direktivo […/…/ES] o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil in Direktivo 2005/85/ES.

4. Komisija se lahko po prejemu zahteve iz odstavka 1 ali 3 ali na lastno pobudo v skladu z odstavkom 2 odloči, da se v skladu s to uredbo vse predaje prosilcev v zadevno državo članico odložijo. Tovrstno odločitev sprejme čim je mogoče in najpozneje en mesec po prejemu zahteve. V odločitvi o odložitvi predaj navede razloge, na katerih temelji, in vključi zlasti:

(a) proučitev vseh ustreznih splošnih razmer v državi članici, ki so razlog za odložitev predaje v to državo članico;

(b) proučitev morebitnega učinka odložitve predaj na druge države članice;

(c) predlagani datum začetka učinkovanja odložitev predaj;

(d) vsakršne posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za tovrstno odložitev.

5. Komisija obvesti Svet in države članice o odločitvi o odložitvi vseh predaj prosilcev v zadevno državo članico v skladu s to uredbo. Vsaka država članica lahko odločitev Komisije posreduje Svetu v enem mesecu od prejema obvestila. Svet lahko s kvalificirano večino v enem mesecu od datuma, ko mu država članica posreduje obvestilo, sprejme drugačno odločitev.

6. Druge države članice, v katerih so prisotni prosilci, katerih predaje so bile odložene, so po odločitvi Komisije o odložitvi predaj v državo članico odgovorne za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito teh oseb.

Pri sprejetju odločitve o odložitvi predaj v državo članico je treba ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi zaščite mladoletnikov ter enotnosti družine.

7. Odločitev o odložitvi predaje v državo članico v skladu z odstavkom 1 je podlaga za dodelitev pomoči za nujne ukrepe iz člena 5 Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta[35], potem ko ta država članica vloži prošnjo za pomoč.

8. Predaje se lahko odložijo za največ šestmesečno obdobje. Če po šestih mesecih še vedno obstajajo razlogi za ukrepe, se lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice iz odstavka 1 ali na lastno pobudo odloči za podaljšanje uporabe ukrepov za nadaljnjih šest mesecev. Za to se uporabi odstavek 5.

9. Tega člena ni mogoče razlagati tako, da bi bila državam članicam dovoljena oddaljitev od obveznosti, da sprejmejo ustrezne splošne ali posebne ukrepe, da zagotovijo izpolnjevanje svojih obveznosti iz zakonodaje Skupnosti na področju azila, zlasti te uredbe, Direktive […/…/ES] o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil in Direktive 2005/85/ES.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE VIVII

UPRAVNOADMINISTRATIVNO SODELOVANJE

Člen 2132

√ Skupna uporaba informacij Õ

1. Vsaka država članica sporoči katerikoli drugi, ki to zahteva, take osebne podatke o prosilcu za azil, kot je to ustrezno, bistvenorelevantno in primerno za:

(a) določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil;

(b) obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil;

(c) izvajanje katere koli obveznosti iz te uredbe.

2. Informacije iz odstavka 1 lahko vsebujejo samo:

(a) osebne podatke o prosilcu in, kjer je ustrezno, njegovih družinskih članih (polno ime in, kjer je ustrezno, prejšnje ime; vzdevki in psevdonimi; državljanstvo, sedanje ali prejšnje; datum in kraj rojstva);

(b) osebne in potne listine (številke, veljavnost, datum izdaje, organ izdaje, kraj izdaje itd.);

(c) druge informacije, potrebne za ugotovitev identitete prosilca, vključno s prstnimi odtisi, obdelanimi v skladu z Uredbo (ES) št. 2725/2000[.../...] √[o vzpostavitvi sistema „EURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dDublinske uredbe] Õ ;;

(d) kraje bivanja in smeri potovanja;

(e) dokumente za prebivanje ali vizume, ki jih izdaizdane s strani državae članicae;

(f) kraj, kjer je bila prošnja vložena;

(g) datum, na katerega je bila vložena morebitna prejšnja prošnja ð za mednarodno zaščito ï, datum vložitve sedanje prošnje, doseženo stopnjo v postopku in morebitno sprejeto odločitev.

3. Poleg tega lahko, če je to potrebno za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, odgovorna država članica zahteva od druge države članice, naj ji sporoči razloge, s katerimi prosilec za azil utemeljuje svojo prošnjo, in, kjer je ustrezno, razloge za morebitne odločitve glede prosilca. Država članica se lahko odloči, da ne bo odgovorilazavrne, da bi odgovorila na predloženo zahtevo, če bi take informacije zelo verjetno škodovale bistvenim interesom države članice ali varovanju svoboščin in temeljnih pravic zadevne osebe ali drugih. ð Država članica, na katero je zahteva naslovljena, ï mora vV vsakem primeru mora od prosilca za ð mednarodno zaščito ï pridobiti pisno odobritev za posredovanje zahtevanih informacijpisno odobriti prosilec za azil. √ V tem primeru mora prosilec vedeti, glede katerih informacij daje svojo odobritev. Õ

4. V Kakršnakakršni koli zahtevai po informacijah ð se pošlje samo v zvezi s posamezno prošnjo za mednarodno zaščito. V njej ï morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji in, če je njen namen preveriti, ali obstaja merilo, po katerem bo verjetno prišlo do odgovornosti države članice, na katero je zahteva naslovljena, mora biti navedeno, na katerih dokazih, vključno z ustreznimi informacijami iz zanesljivih virov o načinih, kako prosilci za azil vstopajo na ozemlja držav članic, ali na katerem konkretnem in preverljivem delu izjav prosilca zahteva temelji. Razume se, da take ustrezne informacije iz zanesljivih virov niso same po sebi zadostne za določitev odgovornosti in pristojnosti države članice po tej uredbi, vendar lahko prispevajo k ovrednotenju drugih navedb v zvezi s posameznim prosilcem za azil.

5. Država članica, na katero je zahteva naslovljena, mora odgovoriti v ð štirih ï šest mesecih √ tednih Õ. ð Morebitne zamude pri predložitvi odgovora morajo biti ustrezno utemeljene. Če država članica, na katero je bila naslovljena zahteva in ki ni upoštevala najdaljšega dovoljenega roka, z opravljenim poizvedovanjem pridobi informacije, iz katerih je razvidno, da je odgovorna, ta država članica med razlogi zavrnitve izpolnitve zahteve za sprejem ali ponovni sprejem ne sme navesti izteka roka iz členov 21 in 23. ï

6. Izmenjava informacij se opravi na zahtevo države članice in se lahko izvede samo med organi, katerih določitev s strani posamezne države članice je bila sporočena Komisiji ð v skladu s členom 33(1) ï , ki o tem obvesti druge države članice.

7. Izmenjava informacij se lahko uporabi samo za namene iz odstavka 1. V vsaki državi članici se take informacije, glede na njihovo vrsto in pooblastila organa prejemnika, lahko sporočijo samo organom in sodiščem in razsodiščem, pooblaščenim za:

(a) določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil;

(b) obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil;

(c) izvajanje katere koli obveznosti iz te uredbe.

8. Država članica, ki posreduje informacije, zagotovi, da so točne in najnovejše. Če se izkaže, da je država članica posredovala informacije, ki so netočne ali ki jih ne bi smela posredovati, morajo biti države članice prejemnice o tem takoj obveščene. Take informacije morajo popraviti ali izbrisati.

9. Prosilec za azil ima pravico, da je na zahtevo obveščen o kakršnih koli podatkih, posredovanih v zvezi z njim.

Če ugotovi, da so bili podatki obdelani tako, da je bila kršena ta uredba ali Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [8], zlasti če so podatki nepopolni ali netočni, ima pravico, da se na njegovo zahtevo popravijo, √ ali Õ izbrišejo ali blokirajo.

Organ, ki podatke popravi, √ ali Õ izbriše ali blokira, obvesti, kot je ustrezno, državo članico, ki prenaša ali prejema te informacije.

ò novo

Prosilec za azil ima pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnem organu ali na sodišču države članice, ki mu je kršila pravico do dostopa do svojih podatkov oziroma pravico do njihovega popravka ali izbrisa.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

10. V vsaki zadevni državi članici se v posameznem spisu za zadevno osebo in/ali v registru hrani zapis o prenosu in prejemu izmenjanih informacij.

11. Izmenjani podatki se shranijo za obdobje, ki ni daljše od tistega, potrebnega za namene, za katere so izmenjani.

12. Če podatki niso obdelani samodejno ali niso vsebovani v spisu ali niso namenjeni vložitvi v spis, mora vsaka država članica ustrezno ð ukrepa ï ukrepati za zagotovitev skladnosti s tem členom s pomočjo učinkovitega preverjanja.

Člen 2233

√ Pristojni organi in viri Õ

1. √Vsaka Õ državaDržave članicae ð nemudoma ï obvestijo Komisijo o ð posebnih ï organih, pristojnihodgovornih za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ð ter vse njene spremembe. ï, in√ Države članice Õ zagotovijo, da imajo ti organi potrebne vire za izpolnjevanje svojih nalog in zlasti za odgovarjanje v predpisanih rokih na zahteve po informacijah, zahteve za sprejem in zahteve za ponovni sprejem prosilcev za azil.

ò novo

2. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi zbirni seznam organov iz odstavka 1. Če se seznam spremeni, Komisija enkrat letno objavi posodobljeni zbirni seznam.

3. Organi iz odstavka 1 prejmejo ustrezno usposabljanje v zvezi z uporabo te uredbe.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

24. Pravila v zvezi z vzpostavitvijo varnih poti elektronskega prenosa med organi iz odstavka 1 za prenos zahtev ð , odgovorov ter pisne korespondence ï in zagotovitev, da pošiljatelji samodejnoavtomatično prejmejo elektronski dokaz o dostavi, se določijo v skladu s postopkom iz člena 40(2)27(2).

Člen 2334

√ Upravni dogovori Õ

1. Države članice lahko na dvostranski osnovi sklenejo medsebojne upravne dogovore v zvezi s praktičnimi podrobnostmi izvajanja te uredbe z namenom olajšanja njene uporabe in povečanja njene učinkovitosti. TakšenTaka dogovorureditev se lahko nanaša na:

(a) izmenjavo uradnikov za zvezo;

(b) poenostavitev postopkov in skrajšanje rokov v zvezi s prenosom in obravnavanjem zahtev za sprejem ali ponovni sprejem prosilcev za azil.

2. Dogovore iz odstavka 1 se sporoči Komisiji. Komisija ð odobri ï preveri , ali se z dogovoreureditvijo iz odstavka 1(b)√ , potem ko preveri, da Õ ne kršijo teta uredbea.

ê 1560/2003 (prilagojeno)

ð novo

√ POGLAVJE VIII Õ

Poravnava

Člen 14 35

√ Poravnava Õ

1. Kadar države članice ne morejo razrešiti spora bodisi glede potrebe po premestitvi ali ponovni združitvi sorodnikov na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 343/2003 ali o državi članici, v kateri naj bi bile prizadete osebe ponovno združene ð glede katere koli zadeve v zvezi z uporabo te uredbe ï, lahko uporabijo postopek poravnave iz odstavka 2 tega člena.

2. Postopek poravnave se začne s prošnjo ene od držav članic v sporu predsedniku odbora iz člena 4027 Uredbe (ES) št. 343/2003. Prizadete države članice se s privolitvijo uporabe postopka poravnave obvežejo, da bodo v največji možni meri upoštevale predlagano rešitev.

Predsednik odbora imenuje tri člane odbora iz treh držav članic, ki niso povezane z zadevo. Stranke v sporu predložijo dokaze v pisni ali ustni obliki, ti člani odbora pa po obravnavanju zadeve v roku enega meseca, po potrebi z glasovanjem, predlagajo rešitev.

Razpravo vodi predsednik odbora ali njegov namestnik. Ta lahko izrazi svoje mnenje, nima pa pravice glasovanja.

Predlagana rešitev je dokončna in nepreklicna, ne glede na to ali jo stranke sprejmejo ali zavrnejo.

ê 343/2003/ES

POGLAVJE VIIIX

PREHODNE DOLOČBE IN KONČNE DOLOČBE

ò novo

Člen 36

Kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za vsako zlorabo podatkov, obdelanih v skladu s to uredbo, naložijo kazni, vključno z upravnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

Člen 2437

√ Prehodni ukrepi Õ

1. Ta uredba nadomesti Konvencijo o določanju države, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic Evropskih skupnosti, podpisano v Dublinu 15. junija 1990 (Dublinska konvencija).

2. Vendar se za zagotovitev kontinuitete ureditve za določanje države članice, odgovorne za prošnjo za azil, čČe je prošnja vložena po datumu iz drugega odstavka člena 4429, se dogodki, katerih posledica je zelo verjetno odgovornost države članice po tej uredbi, upoštevajo tudi, če se zgodijo pred tem datumom, z izjemo dogodkov iz člena 14(2)10(2).

3. Če se Uredba (ES) št. 2725/2000 sklicuje na Dublinsko konvencijo, se šteje, da se tak sklic nanaša na to uredbo.

Člen 2538

√ Izračun rokov Õ

1. Katero koli časovno obdobje iz te uredbe se izračuna:

(a) če je treba obdobje, izraženo v dnevih, tednih ali mesecih, izračunati od trenutka, ko se je zgodil nek dogodek ali je prišlo do nekega dejanja, se dan, na katerega se je ta dogodek zgodil ali je prišlo do tega dejanjaukrepa, ne všteje v obdobje;

(b) obdobje, izraženo v tednih ali mesecih, se konča z iztekom tistega dneva v zadnjem tednu ali mesecu, ki je isti dan v tednu oz. isti dan v mesecu kot dan, na katerega je prišlo do dogodka ali dejanja, od katerega se izračuna obdobje. Če v obdobju, izraženem v mesecih, dneva, na katerega bi se moralo obdobje iztečipoteči, ni v zadnjem mesecu, se toobdobje konča z iztekom zadnjega dneva tega meseca;

(c) roki vključujejo sobote, nedelje in uradne praznike v katerikoli državi članici.

2. Zahteve in odgovori se pošljejo s pomočjo metode, ki zagotavlja dokaz o prejemu.

Člen 2639

√ Ozemeljska veljavnost Õ

Kar zadeva Francosko republiko, se ta uredba uporablja samo za njeno evropsko ozemlje.

Člen 2740

√ Odbor Õ

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

ê 1103/2008/ES, tč. 3(4) Priloge

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

Člen 2841

√ Spremljanje in ocena Õ

NajpoznejeNajkasneje tri leta po datumu iz prvega odstavka člena 4429 Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe in, kjer je ustrezno, predlaga potrebne spremembe. Države članice Komisiji posredujejo vse informacije, potrebne za pripravo navedenega poročila, najpoznejenajkasneje šest mesecev pred iztekom navedenega roka.

Po predložitvi navedenega poročila, Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe hkrati s predložitvijo poročil o izvajanju sistema Eurodac iz člena 284(5) Uredbe (ES) št. 2725/2000[.../...] Ö [o vzpostavitvi sistema „EURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe dDublinske uredbe] Õ .

ò novo

Člen 42

Statistika

V skladu s členom 4(4) Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta[36] države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo statistike v zvezi z uporabo te uredbe in Uredbe (ES) št. 1560/2003.

⎢

Člen 43Razveljavitev

Uredba (ES) št. 343/2003 se razveljavi.

Členi 11(1), 13, 14 in 17 Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo ali člene se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

ê 343/2003/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 2944

√ Začetek veljavnosti in uporaba Õ

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se za prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, vložene od prvega dne šestega meseca po začetku njene veljavnosti, od tega datuma pa se uporablja za katero koli zahtevo za sprejem ali ponovni sprejem prosilcev za azil, ne glede na datum, na katerega je prošnja vložena. Države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, predložene pred tem datumom, se določijo v skladu z merili iz √ Uredbe (ES) št. 343/2003 Õ Dublinske konvencije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V […],

Za Evropski parlament

Predsednik […]

Za Svet

Predsednik […]

⎡

PRILOGA I

Ra ZVELJAVLJENA UREDBA (IZ čLENA 43)

Uredba Sveta (ES) št. 343/2003

(UL L 50, 25.2.2003)

Samo členi 11(1), 13, 14 in 17 Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003

(UL L 222, 5.9.2003)

⎡

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 343/2003 | Ta uredba |

člen 1 | člen 1 |

člen 2(a) | člen 2(a) |

člen 2(b) | črtano |

člen 2(c) | člen 2(b) |

člen 2(d) | člen 2(c) |

člen 2(e) | člen 2(d) |

člen 2(f) | člen 2(e) |

člen 2(g) | člen 2(f) |

– | člen 2(g) |

člen 2(h) do (k) | člen 2(h) do (k) |

– | člen 2(l) |

člen 3(1) | člen 3(1) |

člen 3(2) | člen 17(1) |

člen 3(3) | člen 3(3) |

člen 3(4) | člen 4(1), uvodno besedilo |

– | člen 4(1)(a) do (g) |

– | člen 4(2) in (3) |

člen 4(1) do (5) | člen 20(1) do (5) |

– | člen 20(5), tretji pododstavek |

– | člen 5 |

– | člen 6 |

člen 5(1) | člen 7(1) |

člen 5(2) | člen 7(2) |

– | člen 7(3) |

člen 6, prvi odstavek | člen 8(1) |

– | člen 8(3) |

člen 6, drugi odstavek | člen 8(4) |

člen 7 | člen 9 |

člen 8 | člen 10 |

člen 9 | člen 13 |

člen 10 | člen 14 |

člen 11 | člen 15 |

člen 12 | člen 16 |

člen 13 | člen 3(2) |

člen 14 | člen 12 |

člen 15(1) | člen 17(2), prvi pododstavek |

člen 15(2) | člen 11(1) |

člen 15(3) | člen 8(2) |

člen 15(4) | člen 17(2), četrti pododstavek |

člen 15(5) | člen 8(5) in člen 11(2) |

člen 16(1)(a) | člen 18(1)(a) |

člen 16(1)(b) | člen 18(2) |

člen 16(1)(c) | člen 18(1)(b) |

člen 16(1)(d) | člen 18(1)(c) |

člen 16(1)(e) | člen 18(1)(d) |

člen 16(2) | člen 19(1) |

člen 16(3) | člen 19(2), prvi pododstavek |

– | člen 19(2), drugi pododstavek |

člen 16(4) | člen 19(3) |

– | člen 19(3), drugi pododstavek |

člen 17 | člen 21 |

člen 18 | člen 22 |

člen 19(1) | člen 25(1) |

člen 19(2) | člen 25(2) in člen 26(1) |

– | člen 26(2) do (6) |

člen 19(3) | člen 28(1) |

člen 19(4) | člen 28(2) |

– | člen 28(3) |

člen 19(5) | člen 28(4) |

člen 20(1), uvodno besedilo | člen 23(1) |

– | člen 23(2) |

– | člen 23(3) |

– | člen 23(4) |

člen 20(1)(a) | člen 23(5), prvi pododstavek |

člen 20(1)(b) | člen 24(1) |

člen 20(1)(c) | člen 24(2) |

člen 20(1)(d) | člen 28(1), prvi pododstavek |

člen 20(1)(e) | člen 25(1) in (2), člen 26(1), člen 28(1), drugi in tretji pododstavek |

člen 20(2) | člen 28(2) |

člen 20(3) | člen 23(5), drugi pododstavek |

člen 20(4) | člen 28(4) |

– | člen 27 |

– | člen 29 |

– | člen 30 |

– | člen 31 |

člen 21(1) do (9) | člen 32(1) do (9), prvi do tretji pododstavek |

člen 32(9), četrti pododstavek |

člen 21(10) do (12) | člen 32(10) do (12) |

člen 22(1) | člen 33(1) |

– | člen 33(2) |

– | člen 33(3) |

člen 22(2) | člen 33(4) |

člen 23 | člen 34 |

člen 24(1) | črtano |

člen 24(2) | člen 37 |

člen 24(3) | črtano |

člen 25(1) | člen 38 |

člen 25(2) | črtano |

člen 26 | člen 39 |

člen 27(1) in (2) | člen 40(1) in (2) |

člen 27(3) | črtano |

člen 28 | člen 41 |

člen 29 | člen 44 |

– | člen 35 |

– | člen 36 |

– | člen 42 |

– | člen 43 |

Uredba (ES) št. 1560/2003 | Ta uredba |

člen 11(1) | člen 11(1) |

člen 13(1) | člen 17(2), prvi pododstavek |

člen 13(2) | člen 17(2), drugi pododstavek |

člen 13(3) | člen 17(2), tretji pododstavek |

člen 13(4) | člen 17(2), prvi pododstavek |

člen 14 | člen 35 |

člen 17(1) | člen 9, člen 10, člen 17(2), prvi pododstavek |

člen 17(2) | člen 32(3) |

[1] UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

[2] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni dublinskega sistema, COM(2007) 299 konč., SEC(2007) 742. Cilj „dublinskega sistema“ je določiti, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, ki jo na ozemlju ene od držav članic vloži državljan tretje države. Sestavljata ga dublinska uredba in uredba Eurodac.

[3] Zelena knjiga o prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu, COM(2007) 301.

[4] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Načrt politike azila: Celostni pristop k zaščiti v EU“ z dne 17. junija 2008, COM(2008) 360.

[5] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], COM(2008) 825.

[6] Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil, COM(2008) 815.

[7] Direktiva Sveta 2004/83/ES o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite, UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

[8] Direktiva Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

[9] UL C 254, 19.8.1997, str. 1. Konvencija je za dvanajst prvotnih podpisnic začela veljati 1. septembra 1997, za Avstrijo in Švedsko 1. oktobra 1997, za Finsko pa 1. januarja 1998.

[10] UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

[11] UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

[12] UL L 222, 5.9.2003, str. 3.

[13] UL L 62, 5.3.2002, str. 1.

[14] UL L 304, 14.11.2008, str. 80.

[15] P6_TA-PROV(2008) 0385.

[16] Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, UL L 66, 8.3.2006, str. 38.

[17] Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem, UL L 93, 3.4.2001, str. 40.

[18] Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, UL L 53, 27.2.2008, str. 5.

[19] Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (COM(2006) 754, še ni sklenjen).

[20] Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (2006/0257 CNS, sklenjen 24. oktobra 2008, še ni objavljen v UL), in Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 57, 28.2.2006, str. 16).

[21] UL C […], […], str. […].

[22] UL C […], […], str. […].

[23] UL C […], […], str. […].

[24] UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

[25] UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

[26] UL L […], […], str. […].

[27] UL L 222, 5.9.2003, str. 3.

[28] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[29] UL L 316, 15.12.2000, str.1

[30] UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

[31] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[32] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[33] UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

[34] UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

[35] UL L 144, 6.6.2007, str. 1.

[36] UL L 199, 31.7.2007, str. 23.