Help Print this page 

Document 52008PC0809

Title and reference
Predlog direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (prenovitev) {SEC(2008) 2930} {SEC(2008) 2931}

/* KOM/2008/0809 končno - COD 2008/0240 */
  • No longer in force
Multilingual display
Text

52008PC0809




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.12.2008

COM(2008) 809 konč.

2008/0240 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

(prenovitev)

{SEC(2008) 2930}{SEC(2008) 2931}

ê .

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Namen Direktive 2002/95/ES (Direktiva RoHS) je omejiti nevarne snovi v električni in elektronski opremi ter prispevati k varovanju zdravja ljudi ter okolju primerni predelavi in odstranitvi odpadne električne in elektronske opreme. Njen pregled se izvaja iz dveh poglavitnih razlogov: 1. Komisija se zavzema za razvoj boljšega regulativnega okolja, ki je preprosto, razumljivo, učinkovito in izvršljivo. Regulativno okolje, v katerem delujejo podjetja, vpliva na njihovo konkurenčnost ter zmožnost rasti in ustvarjanja delovnih mest. Namen oblikovanja boljše zakonodaje je pomemben element v partnerstvu za rast in delovna mesta (lizbonske) strategije EU. Direktiva se lahko izboljša glede izvajanja, uveljavljanja in skladnosti. 2. Direktiva RoHS poziva Komisijo, da pregleda ukrepe v Direktivi predvsem v zvezi z vključitvijo v področje uporabe dveh dodatnih kategorij opreme (kategoriji 8 in 9: medicinski pripomočki ter instrumenti za spremljanje in nadzor) in spremembo seznama prepovedanih snovi. Cilji predloga so jasnejša Direktiva s preprostejšim delovanjem, izboljšano izvajanje na nacionalni ravni, prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter skladnost z drugimi instrumenti zakonodaje Skupnosti. |

120 | Splošno ozadje Negotovost glede področja uporabe, pomanjkanje jasnosti pravnih določb in opredelitev ter neskladja med pristopi držav članic glede skladnosti izdelkov in morebitnega podvajanja postopka z drugimi instrumenti zakonodaje EU, kot je uredba REACH, povzročajo upravne stroške. Če se Direktiva RoHS ne bo pregledala, bodo okoljske koristi zakonodaje ostale neoptimalne; negotovost proizvajalcev glede pravnih zahtev za dokazovanje skladnosti z Direktivo RoHS in metodologije izvrševanja v 27 državah članicah bo ostala, s čimer bo upravo breme ostalo enako veliko ali se bo povečalo. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Akt, povezan s tem predlogom, je sama Direktiva RoHS. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije S pregledom RoHS se bo izboljšala njena povezljivost in skladnost z drugo zadevno zakonodajo Skupnosti, kot je „paket o trženju proizvodov“[1] (o opredelitvah in izvajanju), uredba REACH[2] (o uporabi snovi), direktiva o izdelkih, ki rabijo energijo[3] (o načrtovanju električne in elektronske opreme (EEO)) in zakonodaja v zvezi z ravnanjem z odpadki EEO. Namen pregleda je zmanjšanje upravnega bremena in boljša stroškovna učinkovitost Direktive RoHS. |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Na spletni strani EUROPA sta potekali dve posvetovanji med zainteresiranimi stranmi. S prvim posvetovanjem med zainteresiranimi stranmi (22. marec–22. maj 2007) so se zbirali predlogi in informacije o morebitnih točkah Direktive RoHS, ki bodo pregledane. Glavni namen drugega posvetovanja zainteresiranih strani (13. december 2007–13. februar 2008) je bil pridobitev povratnih informacij o političnih možnostih, predlaganih na prvem posvetovanju zainteresiranih strani. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Sodelujoči v posvetovanju so bili iz velikega števila različnih sektorjev in držav, Poleg tega so bile v obsegu in kakovosti prispevkov zelo velike razlike. Na prvem posvetovanju (49 sodelujočih) so se zainteresirane strani iz sektorja osredotočile na potrebo po poenostavljenem in usklajenem izvajanju (predvsem v zvezi s področjem uporabe in skladnostjo) ter hitrejšem mehanizmu izjem. Nevladne organizacije so pozvale k izboljšanju koristi Direktive za okolje in zdravje. V drugem posvetovanju (62 sodelujočih) so zainteresirane strani predložile podrobna mnenja, s čimer so jasno pokazale, kakšne so njihove želje glede posameznih možnosti in o prihodnji usmeritvi Direktive RoHS na splošno. Nekatere strani so predlagale postopno opustitev Direktive RoHS in prepustitev upravljanja nevarnih snovi uredbi REACH, vendar se s tem velika večina zainteresiranih strani ni strinjala. Na splošno so zainteresirane strani predložile ideje za pojasnitev pojmov in zmanjšanje števila nejasnih delov besedila. |

213 | Rezultati posvetovanj so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/waste/weee/events_rohs2_en.htm. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja Študija v zvezi z možnostjo vključitve medicinskih pripomočkov in instrumentov za spremljanje in nadzor, kot zahteva člen 6 Direktive RoHS, je bila izvedena leta 2006[4]. Študija, v kateri je bila proučena potreba po vključitvi dodatnih nevarnih snovi v področje uporabe Direktive RoHS, kot zahtevata člena 4(3) in 6 Direktive RoHS, in njena izvedljivost, je bila zaključena junija 2008. Pogodba za izvajanje storitev za pomoč službam Komisije pri tehničnih vidikih ocene učinka, je bila sklenjena julija 2008. Študija, ki je bila osredotočena na vidika inovacij in konkurence pregleda Direktive OEEO in Direktive RoHS, je bila zaključena aprila 2008[5]. Edina snov, za katero je bilo na podlagi znanstvenega napredka upravičeno proučiti, ali bi bilo treba zanjo umakniti prepoved uporabe, je Deca-BDE. Od leta 2002 je uporaba snovi Deca-BDE prepovedana na podlagi Direktive RoHS. Leta 2005 je bila z Odločbo Komisije 2005/717/ES[6] izvzeta iz omejitve uporabe. 1. aprila 2008 je Evropsko sodišče razveljavilo odločbo o omejitvi uporabe, njene učinke pa ohranilo do vključno 30. junija 2008[7]. Od 1. julija 2008 spet velja prvotna omejitev uporabe za Deca-BDE v EEO. V sedanjem predlogu ostaja vključena v seznam prepovedanih snovi (Priloga IV). Negotovosti glede njegove toksičnosti in degradacije med druge prepovedane snovi (debrominacija PBT/vPvB snovi). Zaključek ocene tveganja je, da niso potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja poleg tistih, ki se že uporabljajo v zvezi s tveganjem za potrošnike, človekovo zdravje (fizikalno-kemijske lastnosti), zrak in mikroorganizme v čistilni napravi in da so potrebne nadaljnje informacije in testiranja v zvezi s tveganji za delavce, ljudi, izpostavljene prek okolja, ter vodne in kopenske ekosisteme, s čimer bi se primerno ugotovile težave glede stalnih, bioakumulativnih in toksičnih lastnosti snovi[8]. Uredba Komisije 565/2006 je zahtevala izvedbo nadaljnjih študij za ocenitev tveganja, tudi glede razvojne nevrotoksičnosti, ter programov humanega biomonitoringa in spremljanja okolja[9]. Tveganja zaradi uporabe Deca-BDE in EEO so se povečala zaradi zadnjih odkritij[10] o nenadzorovanem odlaganju odpadkov v EU in predvsem o nezakoniti trgovini OEEO v države z nezadovoljivimi pogoji za upravljanje z odpadki. Sektor, ki te proizvode uporablja, lahko zaprosi za začasne izjeme iz prepovedi uporabe v skladu z merili iz člena 5(1)(b) tega predloga. V skladu s tem, kar je predvideno v uvodni izjavi 7 tega predloga, se bo sedanja omejitev uporabe še naprej pregledovala in če bo potrebno, se bo prilagodila zaradi upoštevanja novih tehničnih in znanstvenih informacij. |

222 | Uporabljena metodologija Metodologija, uporabljena za zgornje študije, je vključevala raziskave, preučitev literature ter pogovore s sektorjem, izvršilnimi organi držav članic in predstavniki sektorja. Poleg tega so potekale delavnice z zainteresiranimi stranmi. |

223 | Glavne organizacije/izvedenci, s katerimi so bila opravljena posvetovanja Sektorska združenja in posamezne družbe, nevladne organizacije in države članice. |

2249 | Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj |

225 | Ključne točke danih nasvetov, ki so bili upoštevani, vključujejo uskladitev zahtev, pojasnitev in poenostavitev Direktive, izboljšanje mehanizma izjem in vključitev medicinskih pripomočkov ter instrumentov za spremljanje in nadzor v področje uporabe Direktive. |

226 | Sredstva, uporabljena za javno objavo strokovnih nasvetov Objava končnih poročil na spletni strani EUROPA. |

230 | Ocena učinka Obravnavane možnosti so: v področje uporabe ali opredelitve se ne doda nobenih pojasnitev ali dopolnitev; razveljavitev Direktive v celoti; opustitev prepovedi za snov (DecaBDE) in razširitev seznama prepovedanih snovi. Te možnosti so bile zavrnjene, ker je ocena učinka pokazala, da bodo po pregledu Direktive prinesle neoptimalne koristi, ali ker bi bili morebitni stroški večji od koristi. Priporočeno je uvesti pojasnitve in klavzule v zvezi z izvajanjem, s čimer bi se, kjer bi bilo to mogoče, določbe uskladile z drugimi instrumenti zakonodaje Skupnosti, kot je uredba REACH, prilagodil mehanizem izjem in vključili dve novi kategoriji opreme. Pričakovane koristi so okoljske (zmanjšanje količin nevarnih snovi, ki se izpustijo v okolje iz medicinskih pripomočkov ter instrumentov za spremljanje in nadzor, zmanjšanje števila neskladnih proizvodov na trgu) in ekonomske (zmanjšanje upravnega bremena, izogibanje podvajanja postopkov in povečanje pravne varnosti. |

231 | Za ta predlog je bila izvedena ocena učinka iz zakonodajnega načrta in delovnega programa Komisije. |

Pravni elementi predloga |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Opozoriti je treba, da osnovni cilji in mehanizmi te direktive niso bili spremenjeni. Končni cilj je odstranitev določenih nevarnih snovi iz električne in elektronske opreme; v primerih, ko to trenutno ni mogoče, so dovoljene izjeme. Za prepoved ni predlaganih nobenih novih snovi. Glavne predlagane spremembe so naslednje: Člen 2 (področje uporabe): dodani sta dve novi prilogi, ki določata področje uporabe Direktive. Prva določa široke kategorije izdelkov, druga, ki jo Komisija lahko popravi, pa vsebuje zavezujoče sezname proizvodov v vsaki kategoriji. Usklajeno področje uporabe bo izboljšalo izvajanje Direktive in zmanjšalo upravno breme. Vključeni so medicinski pripomočki in instrumenti za spremljanje in nadzor za dosego okoljskih koristi in koristi za zdravje zaradi zmanjšanja uporabe nevarnih snovi v taki opremi, vendar postopoma, da se preprečijo škodljivi socialno-ekonomski vplivi. Člen 3 (opredelitve): opredelitve za ekonomske operaterje so v skladu s paketom „Trženje proizvodov“ in dodane so nove opredelitve, npr. za „medicinske pripomočke“ in „homogene materiale“. Usklajene opredelitve, ki so v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, bodo izboljšale pravno jasnost in zmanjšale upravne stroške. Člen 4 (prepoved snovi): določene so najvišje vrednosti koncentracij za prepovedane snovi (vključitev v Direktivo Odločbe Komisije) in dovoljenje za uporabo neskladnih rezervnih delov je razširjeno na opremo, za katero ob dajanju na trg velja izjema, za preprečitev prezgodnjega umika opreme iz uporabe; za primere, pri katerih zamenjava trenutno ni izvedljiva, je dodana nova priloga z izjemami, ki so specifične za novi kategoriji izdelkov (medicinski pripomočki ter instrumenti za spremljanje in nadzor); uveden je mehanizem za uvedbo novih prepovedi za snovi, ki so v skladu z metodologijo iz uredbe REACH, s čimer se zagotovi skladnost in poveča sinergija z delom, izvedenim v okviru zakonodaje o kemikalijah. Podrobna pravila tega postopka se bodo razvila v skladu s postopkom komitologije. Pri oblikovanju teh podrobnih pravil bo Komisija dala prednost uporabi strokovnega znanja, ki je na voljo pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA). Komisija bo ECHA pozvala, da prioritetno oceni zadevne snovi. Člen 5 (mehanizem izjem): določeno je obdobje najdaljše veljavnosti, tj. 4 leta, za spodbuditev prizadevanj za nadomestitev, zagotovitev pravne varnosti in prenos dokaznega bremena na prosilca v skladu z uredbo REACH. Zaradi upoštevanja širših socialno-ekonomskih vidikov so za odobritev izjem uvedeni novi kriteriji, kot sta razpoložljivost in zanesljivost; Komisija je pooblaščena za določitev podrobnih pravil za prosilce, ki zaprosijo za izjemo, da so jim v pomoč in da pospešijo postopek pregleda. Členi 6–8 so novi in uvajajo zahteve glede ugotavljanja skladnosti proizvodov in mehanizme tržnega nadzora v skladu s paketom „Trženje proizvodov“. Zmanjšanje števila neskladnih proizvodov s pomočjo okrepljenega in usklajenega nadzora trga je stroškovno učinkovit način za povečanje okoljske koristi Direktive; usklajene zahteve glede ugotavljanja skladnosti bodo povečale pravno varnost in zmanjšale upravne stroške držav članic in proizvajalcev |

310 | Pravna podlaga Člen 95 Pogodbe. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi razlogov, opisanih v nadaljevanju. |

321 | Vplivi na okolje električnih in elektronskih proizvodov in njihov prost pretok na notranjem trgu so v pristojnosti Skupnosti in držav članic; |

323 | Oslabelo varstvo okolja in težave na notranjem trgu lahko sprožijo individualne pobude s strani držav članic. |

Z ukrepanjem Skupnosti bodo cilji predloga lažje doseženi iz naslednjih razlogov: |

324 | Zaradi njihove nadnacionalne narave je težave najprimerneje obravnavati na ravni Skupnosti; z uskladitvijo zahtev za proizvajalce in pristojne organe v vsej Skupnosti se bo povečala stroškovna učinkovitost in pospešila poenostavitev. |

325 | Potrebi po naprednejši uskladitvi zahtev Direktive RoHS se lahko zadosti le z njeno prenovitvijo; poenostavitev zakonodaje EU se lahko izvede le na ravni Skupnosti. |

326 | Zaradi razdrobljenih nacionalnih upravnih zahtev v zvezi z Direktivo RoHS bi se za proizvajalce zvišali stroški zaradi usklajevanja. |

327 | Prenovitev je sestavni del razvoja boljšega zakonodajnega okolja na ravni Skupnosti. |

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: |

331 | Predlagani ukrep je prenovitev obstoječe Direktive v točkah, ki sta jih predlagala Svet in Evropski parlament. Poleg tega spada v okvir izvajanja poenostavitve in bo povečal skladnost in sinergije z drugo zadevno zakonodajo Skupnosti, ki velja za enake proizvode. |

332 | S pojasnitvami glede področja uporabe in opredelitev, uvedbo usklajenih določb glede izvajanja in izboljšanjem mehanizma za odobritev izjem za omejitve se bo povečala pravna varnost in zmanjšalo upravno breme. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrument: direktiva. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov: Predlagani ukrep je preoblikovana različica obstoječe direktive; ta po potrebi vsebuje elemente dokumentov z navodili, za katere je bil uskladitveni vpliv ocenjen za nezadostnega. Samoregulativni ukrepi sami ne bi zadostovali za dosego ciljev politike; možnost razveljavitve Direktive je bila preučena in zavrnjena med oceno učinka. |

Proračunske posledice |

409 | Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

Dodatne informacije |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog za prenovitev predvideva poenostavitev zakonodaje; poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU in nacionalne); poenostavitev upravnih postopkov za zasebne stranke. |

512 | Predlog pojasnjuje opredelitve in področje uporabe; usklajuje oceno o skladnosti proizvodov in ukrepe za nadzor trga; prilagodi in izboljša učinkovitost mehanizma za odobritev izjem v zvezi z znanstvenim in tehničnim napredkom. |

513 | S strukturirano uskladitvijo organov za nadzor trga in povezanimi ukrepi (vključno z izmenjavo informacij), pojasnitvijo področja uporabe in opredelitev ter poenostavitvijo mehanizma za odobritev izjem se bo pristojnim organom olajšalo delo pri izvajanju in uveljavljanju Direktive. |

514 | Pojasnitve v zvezi s področjem uporabe in opredelitvami bodo olajšale odločitve o tem, ali določen proizvod spada v področje uporabe in katere ukrepe je treba izvesti za dosego uskladitve; uskladitev postopkov presoje skladnosti da proizvajalcem pravno varnost glede dokazov o skladnosti, ki jih morajo zagotoviti organom v vsej Skupnosti. |

515 | Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti ter njenega delovnega in zakonodajnega programa pod sklicem 2008/ENV/001. |

520 | Prenovitev obstoječe zakonodaje Sprejetje predloga bo pripeljalo do prenovitve obstoječe zakonodaje, tj. obstoječe Direktive 2002/95/ES. Priloga V s seznamom izjem, za katere ne velja prepoved snovi iz člena 4(1) Direktive RoHS, se redno posodablja z upoštevanjem tehničnega in znanstvenega napredka in v skladu s postopkom komitologije, zato ta priloga ni del predloga soodločanja. |

Klavzula o pregledu / reviziji / časovni omejitvi veljavnosti |

531 | Predlog ne vključuje klavzule o pregledu. Vendar bo Komisija podrobno spremljala potrebo po reviziji z upoštevanjem rezultatov pregleda, izvedenega v skladu s členom 138(6) Uredbe (ES) št. 1907/2006. |

550 | Korelacijska tabela Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos Direktive ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo. |

560 | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt se nanaša na zadevo, ki spada v EGP, zato bi ga bilo treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

2008/0240 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

(prenovitev) (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[12],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[13],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor 8. novembra 2002[14],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

1. Direktivo 2002/95/ES z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi[15] je treba bistveno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

ê2002/95/ES

(21) Neskladnja med predpisi ali upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice glede omejevanja uporabe nekaterih nevarnih snovi pri električni in elektronski opremi, bi lahko ustvarila trgovinske ovire in izkrivila konkurenco v Skupnosti ter imajo lahko zaradi tega neposredni vpliv na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zdi se potrebno približati zakonodaje držav članic na tem področju in prispevati k varovanju zdravja ljudi in okolju primerni predelavi in odstranitvi odpadne električne in elektronske opreme.

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

ð novo

(3)(2) Evropski svet je na sestanku v Nici 7., 8. in 9. decembra 2000 ð Direktiva 2002/95/ES določa, da Komisija pregleda določbe navedene direktive predvsem zato, da se v njeno področje uporabe vključi oprema, ki spada v določene kategorije, in za preučitev potrebe po prilagoditvi seznama snovi na podlagi znanstvenega napredka z upoštevanjem previdnostnega načela, kot ga je ï potrdil Svet z Resolucijo Resolucijo Sveta z dne 4. decembra 2000o previdnostnem načelu.

(3) Sporočilo Komisije z dne 30. julija 1996 o pregledu strategije Skupnosti za ravnanje z odpadki poudarja potrebo po zmanjšanju vsebine nevarnih snovi v odpadkih in opozarja na možne prednosti predpisov na ravni celotne Skupnosti, ki omejujejo prisotnost teh snovi v proizvodih in proizvodnih procesih.

(4) Resolucija Sveta z dne 25. januarja 1988 o delovnem programu Skupnosti za boj proti onesnaževanju okolja s kadmijem[16] poziva Komisijo, da brez odlašanja začne spremljati razvoj posebnih ukrepov za tak program. Varovati je treba tudi zdravje ljudi in zato je treba izvajati celovito strategijo, ki zlasti omejuje uporabo kadmija in spodbuja raziskave glede nadomestkov. Resolucija poudarja, da je treba uporabo kadmija omejiti na primere, kjer ne obstajajo ustrezne in varnejše alternative.

(4)(5) Razpoložljivi podatki kažejo, da so pri ravnanju z odpadki glede zmanjšanja težav, povezanih z zadevnimi težkimi kovinami in zadevnimi zaviralci gorenja, potrebni ukrepi o zbiranju, ravnanju, recikliranju in odstranjevanju odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), ki so določeni v Direktivi 2002/96/ES z dne 27. januarja 2003 Evropskega parlamenta in Sveta o odpadni električni in elektronski opremi[17]. Kljub tem ukrepom bo še vedno mogoče najti občutno količino OEEO pri sedanjih načinih odstranjevanja. Tudi če bi OEEO zbirali ločeno in oddali v reciklažo, bi njihova vsebina živega srebra, kadmija, svinca, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) in polibromiranih difeniletrov (PBDE) verjetno predstavljala tveganja za zdravje ali okolje.

(5)(6) Ob upoštevanju tehnične in gospodarske izvedljivosti, ð vključno za majhna in srednje velika podjetja, ï je najučinkovitejši način za občutno zmanjšanje tveganja za zdravje in okolje zaradi teh snovi, da bi lahko dosegli izbrano raven varstva v Skupnosti, nadomestitev teh snovi v električni in elektronski opremi z varnimi ali varnejšimi materiali. Omejevanje uporabe teh nevarnih snovi bo verjetno povečalo možnosti in gospodarsko donosnost recikliranja OEEO in zmanjšalo negativni vpliv na zdravje delavcev v reciklažnih obratih.

(6)(7) Snovi, ki jih zajema ta direktiva, so znanstveno dobro raziskane in ocenjene ter so bile predmet različnih ukrepov na nacionalni ravni in ravni Skupnosti.

(7)(8) Ukrepi, predvideni s to direktivo, upoštevajo obstoječe mednarodne smernice in priporočila in temeljijo na oceni dosegljivih znanstvenih in tehničnih podatkov. Ukrepi so potrebni za doseganje izbrane stopnje varovanja zdravja ljudi, živali in varovanja okolja ob upoštevanju tveganja, ki bi ga odsotnost ukrepov verjetno ustvarila v Skupnosti. Ukrepe je treba pregledovati in, če je potrebno, prilagoditi ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih in znanstvenih podatkov.

ò novo

(8) Ta direktiva dopolnjuje splošno zakonodajo Skupnosti glede ravnanja z odpadki, kot je Direktiva 2008/[…]/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih.

(9) Direktiva 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo[18], omogoča sprejetje posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za izdelke, ki rabijo energijo, ki bi tudi lahko bili vključeni v to direktivo. Direktiva 2005/32/ES in izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu z njo, ne posegajo v uporabo zakonodaje Skupnosti glede ravnanja z odpadki.

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

ð novo

(10)(9) Ta direktiva se uporabljala se mora uporabljati brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o zahtevah glede varnosti in zdravja ter v posebno zakonodajo Skupnosti glede ravnanja z odpadki, zlasti √ Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih Õ Direktivo Sveta 91/157/EGS z dne 18. marca 1991 o baterijah in akumulatorjih, ki vsebujejo nekatere nevarne snovi[19] ð ter Uredbo (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih[20]. ï

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

ð novo

(11)(10)Upošteva se tehnični razvoj električne in elektronske opreme brez težkih kovin, PBDE in PBB.

(12) Kakor hitro so znanstveni podatki na razpolago in ob upoštevanju previdnostnega načela, je treba proučiti prepoved drugih nevarnih snovi in njihovo nadomestitev z okolju prijaznejšimi alternativami, ki bi zagotovile vsaj enako raven varstva potrošnikov ð ob upoštevanju skladnosti z drugo zakonodajo Skupnosti, zlasti Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[21]. Posebej je treba upoštevati možne vplive na majhna in srednje velika podjetja. ï

(13)(11) Izjeme od zahteve za nadomestitev so dovoljene, če nadomestitev ni mogoča iz znanstvenega in tehničnega stališča ð , ob posebnem upoštevanju položaja majhnih in srednje velikih podjetij, ï ali če bi verjetno negativni vplivi na okolje in ali zdravje ð ali socialno-ekonomskimi vplivi ï, ki bi jih povzročila nadomestitev, prevladali nad prednostmi, ki bi jih imela nadomestitev za človeka in okolje ð ali socialno-ekonomskimi prednostmi ï ðali če razpoložljivost in zanesljivost nadomestkov nista zagotovljeni. ï Nadomestitev nevarnih snovi v električni in elektronski opremi se izvede tako, da bo združljiva z zdravjem in varnostjo uporabnikov električne in elektronske opreme. ð Za dajanje medicinskih pripomočkov na trg je v skladu z direktivama 93/42/ES in 98/79/ES potreben postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem bi lahko bilo potrebno posredovanje priglašenega organa, ki ga pooblasti pristojni organ držav članic. Če ta priglašeni organ potrdi, da varnost morebitnega nadomestka za nameravano uporabo v medicinskih pripomočkih ali in vitro medicinskih pripomočkih ni dokazana, se bo to obravnavalo kot jasen negativen socialno-ekonomski vpliv ter vpliv na zdravje in varnost potrošnikov ï (EEO). ðPredvideti je treba možnost zaprositve za izjeme za opremo, ki spada v področje uporabe te direktive od dneva začetka veljavnosti, četudi se prošnja vloži pred dejansko vključitvijo navedene opreme v področje uporabe. ï

ò novo

(14) Izjeme od prepovedi za nekatere posebne materiale ali komponente morajo imeti omejeno področje uporabe, da bi se dosegla postopna opustitev nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, pod pogojem, da te snovi v navedenih uporabah postanejo nepotrebne.

ê 2002/95/ES

(15)(12) Ker so ponovna uporaba, obnova in podaljšanje življenjske dobe koristni, so na voljo rezervni deli.

ò novo

(16) Postopki za ocenjevanje skladnosti električne in elektronske opreme iz te direktive morajo biti v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti in zlasti Sklepom št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS[22]. Uskladitev postopkov presoje skladnosti da proizvajalcem pravno varnost glede dokazov skladnosti, ki jih morajo zagotoviti organom v vsej Skupnosti.

(17) Oznaka skladnosti, ki se uporablja za izdelke na ravni Skupnosti, oznaka CE, se mora uporabljati tudi za električno in elektronsko opremo iz te direktive.

(18) Mehanizmi nadzora trga, določeni v Uredbi (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93[23] bi zagotovili zaščitne mehanizme za preverjanje skladnosti s to direktivo.

ò novo

(13) Prilagoditev izjem znanstvenemu in tehničnemu napredku glede zahtev za postopno odpravljanje in prepoved nevarnih snovi izvaja Komisija po postopku odbora.

ê2002/95/ES

(19)(14) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[24].

ò novo

(20) Komisija bi morala biti zlasti pooblaščena za prilagoditev prilog II, III, IV, V in VI tehničnemu in znanstvenemu napredku ter sprejetje drugih potrebnih izvedbenih ukrepov. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2002/95/ES, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(21) Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodne direktive.

(22) Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, določenih v delu B Priloge VIII.

(23) Ker zastavljenih ciljev, tj. določitve omejitev pri uporabi nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi njihovega obsega in vključitve v ostalo zakonodajo Skupnosti o predelavi in odstranitvi odpadkov in področjih skupnega interesa, kot je varovanje zdravja ljudi, lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

ð novo

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

√ Vsebina Õ Cilji

Namen te direktive je približati zakonodaje držav članic o omejevanju uporabe nevarnih snovi pri električni in elektronski opremi in

ðTa direktiva določa pravila o omejevanju uporabe nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, s čimer bi se ï prispevaloprispevati k varovanju zdravja ljudi in okolju primerni predelavi in odstranitvi odpadne električne in elektronske opreme.

Člen 2

Področje uporabe

1. Brez poseganja v člen 6 se Tta direktiva se uporablja za električno in elektronsko opremo, ki se uvršča v kategorije1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 10, določene v Prilogi I ð , kot so določene v Prilogi II ï A k Direktivi št. 2002/96/ES (OEEO), in za električne žarnice ter svetilke v gospodinjstvih.

ê2002/95/ES

ð novo

2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v ð zahteve ï zakonodajeo Skupnosti o zahtevah glede varnosti in zdravja, ð ter kemikalij, predvsem Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter ï na posebneo zakonodajeo Skupnosti glede ravnanja z odpadki.

3. Ta direktiva se ne uporablja za: rezervne dele za popravilo ali za ponovno uporabo električne in elektronske opreme, ki je bila dana v promet pred 1. julijem 2006.

2. ðopremo, ki je potrebna za zaščito bistvenih interesov varnosti držav članic, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjenim za izrecno vojaške namene; ï

3. ðopremo, ki je oblikovana posebej kot del drugega tipa opreme, ki ne spada v področje uporabe te direktive in lahko pravilno deluje le kot del navedene opreme; ï

4. ðopremo, za katero ni prevideno, da se daje na trg kot ena funkcionalna ali tržna enota. ï

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) "električna in elektronska oprema" ali ð (v nadaljnjem besedilu: ï „EEO“) pomeni opremo, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, in opremo za proizvodnjo, prenos in merjenje toka in polj, ki se uvršča v kategorije, določene v Prilogi IA k Direktivi 2002/96/ES (OEEO), in je oblikovana za uporabo za napetostni razred, ki ne presega 1 000 voltov za izmenični tok in 1 500 voltov za enosmerni tok;

(b) „proizvajalec“ pomeni vsako osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo v skladu z Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo[25]:

(i) proizvaja in prodaja električno in elektronsko opremo pod svojo blagovno znamko;

(ii) preprodaja pod svojo blagovno znamko opremo, ki so jo proizvedli drugi dobavitelji, preprodajalec ne velja za „proizvajalca“, če je blagovna znamka proizvajalca vidna na opremi, kot je določeno v podtočki (i); ali

(iii) profesionalno uvaža ali izvaža električno in elektronsko opremo v državo članico.

Kdor koli izključno zagotavlja financiranje po kakršnem koli finančnem sporazumu ali v skladu z njim, ne velja za „proizvajalca“, razen če ne deluje tudi kot proizvajalec v pomenu podtočk (i) do (iii).

ò novo

(b) „proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izdeluje EEO ali za katerega se taka EEO oblikuje ali izdeluje pod njegovim imenom ali blagovno znamko;

(c) „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost EEO na trgu;

(d) „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v Skupnosti, ki da EEO iz tretje države v promet v Skupnosti;

(e) „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo EEO za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

(f) „dajanje v promet“ pomeni, da je EEO prvič na voljo na trgu Skupnosti;

(g) „usklajeni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden izmed evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na zahtevo Komisije v skladu s členom 6 Direktive 98/34/ES;

(h) „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

(i) „oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je proizvod skladen z veljavnimi zahtevami iz usklajevalne zakonodaje Skupnosti, ki zagotavlja njegovo namestitev;

(j) „presoja skladnosti“ pomeni postopek, po katerem se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve te direktive v zvezi z EEO;

(k) „nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo javni organi, ter ukrepe, ki jih sprejmejo, da bi zagotovili skladnost EEO z zahtevami, določenimi v tej direktivi, in da te ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, varnost ali druge vidike zaščite javnih interesov;

(l) „homogeni material“ pomeni material, ki ima v celoti enotno sestavo in ga ni mogoče mehanično ločiti na različne materiale, kar pomeni, da materialov načeloma ni mogoče ločiti z mehaničnimi dejanji, kot so odvitje vijakov, rezanje, drobljenje, mletje in brušenje;

(m) „medicinski pripomoček“ pomeni medicinski pripomoček v smislu člena 1(2)(a) Direktive 93/42/ES;

(n) „in vitro diagnostični medicinski pripomoček“ pomeni in vitro diagnostični medicinski pripomoček v smislu člena 1(2)(b) Direktive 98/79/ES;

(o) „aktivni medicinski pripomoček za vsaditev“ je vsak aktivni medicinski pripomoček za vsaditev v smislu člena 1(2)(c) Direktive 90/385/EGS;

(p) „instrumenti za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo“ pomeni instrumente za spremljanje in nadzor, ki so namenjeni izključno za industrijsko ali profesionalno uporabo.

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 4

Preprečitev

1. Države članice zagotovijo, da od 1. julija 2006 nova električna in elektronska oprema EEO ð , vključno z rezervnimi deli za popravilo ali za ponovno uporabo, ï ki je na trgu bo dana v promet, ne bo vsebujevsebovala ð snovi iz Priloge IV. ï svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) ali polibromiranih difeniletrov (PBDE). Nacionalni ukrepi, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo teh snovi v električni in elektronski opremi, in so bili sprejeti skladno z zakonodajo Skupnosti pred sprejetjem te direktive, se lahko obdržijo do 1. julija 2006.

ê 2002/95/ES, Priloga, točka 29 (prilagojeno)

ð novo

2. V smislu člena 5(1)(a) ð te direktive ï je največja dovoljena vrednost koncentracij ð homogenih materialih v masi v določena Prilogi IV ï svinca, živega srebra, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) ali polibromiranih difeniletrov (PBDE) 0,1 mas. % v homogenih materialih in kadmija 0,01 mas. % v homogenih materialih.

ò novo

3. Odstavek 1 se uporablja za medicinske pripomočke ter instrumente za spremljanje in nadzor, ki bodo dani na trg od 1. januarja 2014, za in vitro medicinske pripomočke, ki bodo dani na trg od 1. januarja 2016, in za instrumente za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo, ki bodo dani na trg od 1. januarja 2017.

4. Odstavek 1 ne velja za rezervne dele za popravilo ali za ponovno uporabo naslednjih:

(a) EEO, danih na trg pred 1. julijem 2006,

(b) medicinskih pripomočkov, danih na trg pred 1. januarjem 2014,

(c) in vitro medicinskih pripomočkov, danih na trg pred 1. januarjem 2016,

(d) instrumentov za spremljanje in nadzor, danih na trg pred 1. januarjem 2014,

(e) instrumentov za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo, danih na trg pred 1. januarjem 2017,

(f) EEO, za katere velja izjema in so bile dane na trg pred potekom navedene izjeme.

5. Odstavek 1 se ne uporablja za aktivne medicinske pripomočke za vsaditev. Do leta 2020 Komisija pregleda izključitev aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev z namenom, da predlaga vključitev.

ê 2002/95/ES

ð novo

26. Odstavek 1 ne velja za uporabe, navedene v prilogahPrilogi ð V in VI ï.

3. Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije odločita takoj, ko so na voljo znanstveni podatki, in v skladu z načeli politike o kemikalijah, določene v šestem delovnem programu Skupnosti o okolju, o prepovedi drugih nevarnih snovi in o njihovi nadomestitvi z okolju prijaznejšimi alternativami, ki zagotavljajo vsaj enako raven varstva potrošnikov.

ò novo

7. V primeru nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi ali okolje zaradi uporabe snovi, predvsem snovi iz Priloge III, ki ga je treba obravnavati na ravni celotne Skupnosti, se seznam prepovedanih snovi iz Priloge IV pregleda po metodologiji, ki temelji na postopku iz členov 69 in 72 Uredbe (ES) št. 1907/2006. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(2).

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

Člen 5

Prilagoditev √ prilog Õ znanstvenemu in tehničnemu napredku

ê 2008/35/ES čl. 1.1(a) (prilagojeno)

ð novo

ð 1. Komisija zaradi prilagoditve prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku sprejme naslednje ukrepe: ï

1.(a) Sprejmejo sevse √ potrebne Õ spremembe, ki so potrebne za prilagoditev Ppriloge ð II ï znanstvenemu in tehničnemu napredku za naslednje namene:.

(a) določiti, če je potrebno, največje vrednosti koncentracij, do katerih se še dopušča prisotnost snovi, navedenih v členu 4(1) v posebnih materialih in komponentah električne in elektronske opreme;

(b) izvzeti ð vključiti ï materiale in komponente električne in elektronske opreme √ EEO Õ iz člena 4(1) ð v prilogi V in VI, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: ï

- √ tehnično ali znanstveno Õ je izvedljivo, da se jih odstrani ali nadomesti s spremembo konstrukcije ali z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo katerega od materialov ali snovi iz člena 4(1),

- ðrazpoložljivost in zanesljivost nadomestkov nista zagotovljeni, ï

- negativni vplivi na okolje, zdravje in varnost potrošnika ð ali socialno-ekonomski vplivi ï, ki bi jih povzročila nadomestitev, bi utegnili prevladati nad prednostmi za okolje, zdravje in varnost potrošnika ð ter socialno-ekonomskimi prednostmi ï,

(c) izvršiti pregled vsake izjeme iz Priloge vsaj vsake štiri leta ali štiri leta za tem, ko je postavka dodana na seznam, s ciljem, da se črtajo materiali in komponente električne in elektronske opreme iz Priloge, če je tehnično ali znanstveno izvedljivo, da se jih odstrani ali nadomesti s spremembo konstrukcije ali z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo katerega od materialov ali snovi iz člena 4(1), pod pogojem, da negativni vplivi na okolje, zdravje in/ali varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, ne prevladajo nad morebitnimi prednostmi za okolje, zdravje in/ali varnostjo potrošnika.

ê 2008/35/ES čl. 1.1(b)

Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(2).

ò novo

(c) izbrisati materiale in komponente EEO iz prilog V in VI, če pogoji iz točke (b) niso več izpolnjeni.

Ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(2).

2. Veljavnost ukrepov, sprejetih v skladu s točko b odstavka 1 je največ štiri leta in se lahko podaljša. Komisija se pravočasno odloči o prošnjah za obnovitev, ki so predložene najpozneje 18 mesecev pred potekom izjeme.

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

ð novo

32. Preden se Priloga ð prilogi ï spremenita v skladu z odstavkom 1, se Komisija med drugim posvetuje s proizvajalci električne in elektronske opreme, podjetji za reciklažo, obdelavo, okoljskimi organizacijami in združenji delavcev in potrošnikov. Pripombe se pošljejo odboru, navedenemu v členu 7(1). Komisija poroča o prejetih informacijah.

ð 4. Dokler so materiali in komponente vključeni v prilogi V in VI k tej direktivi na podlagi člena 5(1)(b) te direktive, navedene uporabe veljajo tudi za izvzete iz zahtev avtorizacije, ki so določene v členu 58(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006. ï

ò novo

Člen 6 Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme podrobna pravila za:

- zahtevke za izvzetje vključno s formatom in tipi informacij, ki se zagotovijo ob vložitvi navedenih zahtevkov, ter analizo alternativ in, če so na voljo primerne alternative, nadomestnimi načrti iz Uredbe (ES) št. 1907/2006,

- skladnost z največjimi vrednostmi koncentracij iz člena 4(2),

- izvajanje člena 5(2) ob upoštevanju potrebe po pravni varnosti za gospodarske subjekte pred odločbo Komisije o obnovitvi izjem.

Ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(2).

ê 2002/95/ES

Člen 6

Pregled

Pred 13. februarjem 2005 Komisija pregleda ukrepe iz te direktive, da bi upoštevala, kot je potrebno, nova znanstvena spoznanja.

Komisija do tega datuma predvsem predstavi predloge za vključitev v področje uporabe te direktivi opremo, ki se uvršča v kategoriji 8 in 9 iz Priloge IA k Direktivi 2002/96/ES (OEEO).

Komisija tudi preuči potrebo, da se prilagodi seznam snovi iz člena 4(1) na temelju znanstvenih dejstev in ob upoštevanju previdnostnega načela, in predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predloge za ustrezne prilagoditve, če je primerno.

Med pregledom se posebno pozornost posveti vplivu na okolje in zdravje ljudi zaradi drugih nevarnih snovi in materialov, ki se uporabljajo v električni in elektronski opremi. Komisija preuči možnost nadomestitve teh snovi in materialov in predstavi predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da bi razširila področje uporabe člena 4, kot je primerno.

ò novo

Člen 7

Obveznosti proizvajalcev

1. Proizvajalci pri dajanju svojih proizvodov na trg zagotovijo, da so ti bili načrtovani in izdelani v skladu z zahtevami, ki so določene v členu 4.

2. Proizvajalci sestavijo zahtevano tehnično dokumentacijo in izvedejo postopek notranjega nadzora proizvodnje, določen v modulu A Priloge II k Odločbi št. 768/2008/ES, ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo.

Če je bilo s tem postopkom že dokazano, da EEO izpolnjuje veljavne zahteve, proizvajalci pripravijo izjavo o skladnosti ES in pritrdijo oznako CE.

3. Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo ES o skladnosti za obdobje desetih let po tem, ko je bila EEO dana v promet.

4. Proizvajalci zagotavljajo, da se izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti proizvodne serije. Treba je upoštevati spremembe pri oblikovanju proizvoda ali njegovih lastnosti ter spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij glede skladnosti EEO.

5. Proizvajalci, ko je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja proizvod, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce trženih EEO, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neustreznih EEO in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

6. Proizvajalci zagotovijo, da je na njihovih EEO označena vrsta, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element; v primeru, da velikost ali narava EEO tega ne dopušča, zagotovijo, da so podatki navedeni na embalaži ali spremni listini.

7. Proizvajalci navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o EEO; v primeru da to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali spremni listini. V naslovu mora biti naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv.

8. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da EEO, ki so jo dali na trg, ni v skladu z veljavno usklajevalno zakonodajo Skupnosti, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost EEO ali pa, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo EEO. V kolikor EEO predstavlja tveganje, takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihova EEO, in jim predložijo informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih korektivnih ukrepih.

9. Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti EEO v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo EEO, ki so jih dali na trg.

Člen 8 Pooblaščeni zastopniki

1. Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom določi pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 7(1) in izdelovanje tehnične dokumentacije niso del nalog pooblaščenega zastopnika.

2. Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo omogoča pooblaščenemu zastopniku, da opravi vsaj naslednje naloge:

(a) za nacionalne nadzorne organe imeti deset let na voljo izjavo ES o skladnosti in tehnično dokumentacijo;

(b) na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa zagotoviti vse potrebne informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti EEO;

(c) na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodelovati pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo EEO v okviru njihovih pooblastil.

Člen 9

Obveznosti uvoznikov

1. Uvozniki dajejo na trg Skupnosti le proizvode, ki so skladni z zakonodajo.

2. Preden dajo EEO na trg, uvozniki zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima EEO oznako CE in da je opremljena z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec spoštoval zahteve iz člena 7(5) in (6).

Če uvoznik meni ali ima razlog, da domneva, da EEO ni skladna s členom 4, lahko da EEO na trg šele po tem, ko je bila usklajena. Poleg tega, če EEO predstavlja tveganje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.

3. Uvozniki navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o EEO; v primeru da to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali spremni listini.

4. Uvozniki zagotovijo, da v času, ko je EEO v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti EEO z zahtevami iz člena 4.

5. Kadar se glede na tveganja, ki jih predstavlja EEO, šteje, da je zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov tu ustrezno, proizvajalci pregledujejo vzorce trženih EEO, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neustreznih EEO in njihovega odpoklica ter o tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

6. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da EEO, ki so jo dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost EEO ali pa jo, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo. Poleg tega, v kolikor EEO predstavlja tveganje, takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihova EEO, in jim predložijo informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih korektivnih ukrepih.

7. Uvozniki imajo za obdobje desetih let na vpogled izvod izjave ES o skladnosti ter jo na zahtevo predložijo organom za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo navedenim organom.

8. Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti EEO v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo EEO, ki so jih dali na trg.

Člen 10 Obveznosti distributerjev

1. Distributerji morajo delovati s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost vseh EEO, ki jih dajo na trg, z ustreznimi zahtevami.

2. Preden dajo EEO na trg, morajo distributerji preveriti, ali imajo EEO oznako CE in ali so opremljene z zahtevanimi dokumenti v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici, kjer se EEO da na trg, brez težav razumejo, ter ali sta proizvajalec in uvoznik upoštevala zahteve iz člena 7(5) in (6) ter člena 9(3).

Če distributer meni ali ima razlog, da domneva, da EEO ni skladna s členom 4, jo lahko da na trg šele po tem, ko je bila usklajena. Poleg tega, če EEO predstavlja tveganje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.

3. Distributerji zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za EEO, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njene skladnosti z zahtevami iz člena 4.

4. Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da EEO, ki so jo dali na trg, ni v skladu s to direktivo, zagotovijo sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, s katerimi se doseže skladnost proizvoda, ali pa, če je to potrebno, EEO umaknejo ali odpokličejo. Poleg tega, v kolikor EEO predstavlja tveganje, takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihova EEO, in jim predložijo informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih korektivnih ukrepih.

5. Distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti EEO. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo EEO, ki so jih dali na trg.

Člen 11

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te direktive obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 7, če da na trg EEO pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni EEO, ki je že na trgu, na način, ki lahko vpliva na izpolnjevanje veljavnih zahtev.

Člen 12

Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga za obdobje desetih let določijo naslednje:

(a) vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil EEO;

(b) vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili EEO.

Člen 13

Izjava ES o skladnosti

1. V izjavi ES o skladnosti je navedeno, da je bilo dokazano izpolnjevanje zahtev iz člena 4.

2. Izjava ES o skladnosti ima vzorčno strukturo in vsebuje elemente, določene v Prilogi VII ter se posodablja.

3. Proizvajalec z izdelavo izjave ES o skladnosti prevzame odgovornost za skladnost EEO.

Člen 14

Splošna pravila za oznako CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 15

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1. Oznaka CE mora biti vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na EEO ali na njeno tablico s podatki. Če to ni mogoče ali upravičeno zaradi narave EEO, mora biti oznaka nameščena na embalažo in na spremne dokumente, če zadevna zakonodaja predpisuje takšne dokumente.

2. Oznaka CE mora biti nameščena, preden je EEO dana na trg. Lahko ji sledi piktogram ali katera koli druga oznaka, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

3. Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če takšen organ sodeluje v fazi nadzora proizvodnje.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo v skladu z njegovimi navodili namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4. Države članice nadalje razvijajo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno izvajanje ureditve, ki ureja oznako CE, in začnejo ustrezne postopke v primeru nepravilne rabe oznake CE. Države članice uvedejo kazni za kršitve, vključno s kazenskimi sankcijami resnih kršitev. Te kazni so sorazmerne z resnostjo kršitve ter predstavljajo učinkovito sredstvo, ki odvrača od nepravilne rabe.

Člen 16

Predpodstavka skladnosti

Države članice predpostavljajo, da je električna in elektronska oprema, ki je opremljena z označbo CE, v skladu s to direktivo.

Električna in elektronska oprema, na kateri so bile v skladu z usklajenimi standardi izvedene meritve in preskusi, katerih rezultati so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije , se predpostavlja, da je skladna z zadevnimi zahtevami te direktive, na katero se ti standardi nanašajo.

ò novo

Člen 17

Nadzor trga in nadzor EEO, ki vstopajo na trg Skupnosti

Države članice izvajajo nadzor trga v skladu s členi 15–29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

ê 2008/35/ES čl. 1.2 (prilagojeno)

Člen 187

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18 Direktive √ 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Õ Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 √ z dne 5. aprila 2006 Õ o odpadkih[26].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

Člen 198

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

√Države članice določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah najpozneje do datuma, navedenega v členu 12, in jo nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe. Õ

Člen 209

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 13. avgustom 2004. O tem takoj obvestijo Komisijo.

⎢ .

1. Države članice najpozneje [18 mesecev po objavi te direktive v Uradnem listu Evropske unije] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene določbe se začnejo uporabljati od […].

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

Države članice se v sprejetih ukrepih √ določbah Õ sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice √ Države članice določijo način sklicevanja Õ.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo vseh zakonov in drugih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva √ besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo Õ na področju, ki ga ureja ta direktiva.

⎢ .

Člen 21

Razveljavitev

Direktiva 2002/95/ES, kot je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge VIII, se razveljavi na dan po datumu iz prvega pododstavka člena 20(1) brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktive iz dela B Priloge VIII v nacionalno zakonodajo in njihovo uporabo.

Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

Člen 2210

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati √ 20. Õ dan √ po Õ objavie v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 2311

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

ò novo

PRILOGA I

Kategorije električne in elektronske opreme, ki jih zajema ta direktiva:

1. veliki gospodinjski aparati

2. mali gospodinjski aparati

3. oprema za IT in telekomunikacije

4. oprema za zabavno elektroniko

5. oprema za razsvetljavo

6. električna in elektronska orodja (razen velikih nepremičnih industrijskih orodij)

7. igrače, oprema za prosti čas in šport

8. medicinski pripomočki

9. instrumenti za spremljanje in nadzor vključno z instrumenti za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo

10. avtomati

PRILOGA II

Zavezujoč seznam proizvodov, ki spadajo v kategorije iz Priloge I:

1. veliki gospodinjski aparati vključno s

pralnimi stroji

sušilniki perila

pomivalnimi stroji

velikimi napravami za hlajenje, ohranjanje in začasno skladiščenje hrane, kot so:

velike hladilne naprave, hladilniki, naprave za ohlajevanje

velike naprave za kuhanje in predelavo hrano, kot so:

štedilniki, električni kuhalniki, električne gorilne plošče,

mikrovalovne pečice

velike naprave za ogrevanje sob, postelj in stolov, kot so:

električne ogrevalne naprave, električni radiatorji,

oprema za zračenje, zračenje na izpuh in klimatizacijska oprema, kot so:

električni ventilatorji

klimatske naprave

2. mali gospodinjski aparati vključno s/z

napravami za čiščenje, kot so sesalci in metle

napravami za šivanje, štrikanje, tkanje in drugo obdelavo blaga

likalniki in drugimi napravami za likanje, monganje in drugo nego oblačil

opekači

napravami za cvrtje

mlinčki za kavo, avtomati za kavo in opremo za odpiranje ali hermetično zapiranje posod ali embalaže

električnimi noži

napravami za striženje las, sušenje las, ščetkanje zob, britje, masiranje in drugimi aparati za nego telesa

budilkami, zapestnimi urami in napravami za merjenje, prikazovanje ali evidentiranje časa

tehtnicami

3. oprema za IT in telekomunikacije vključno s

proizvodi in opremo za zbiranje, skladiščenje, procesiranje, predstavitev ali sporočanje informacij z elektronskimi sredstvi, kot so: centralizirana obdelava podatkov (veliki računalniki, mali računalniki, tiskalniške enote) in osebno računalništvo (osebni računalniki (vključno s CPE, miško, ekranom in tipkovnico), prenosni računalniki (vključno s CPE, miško, ekranom in tipkovnico), notesniki, računalniki notepad, tiskalniki, oprema za kopiranje, električni in elektronski pisalni stroji, žepni in namizni kalkulatorji)

proizvodi ali opremo za prenos zvoka, slike ali drugih podatkov prek telekomunikacij, kot so uporabniški terminali in sistemi, faks, teleks, telefoni, javni telefoni, brezžični telefoni, mobilni telefoni, odzivniki

4. oprema za zabavno elektroniko vključno s proizvodi ali opremo za snemanje ali reproduciranje zvoka ali slik, tudi signalov ali drugačne tehnologije za distribucijo zvoka in slike od telekomunikacij, kot so radijski sprejemniki, televizijski sprejemniki, videokamere, videorekorderji, glasbeni stolpi, avdioojačevalniki, glasbeni instrumenti (brez orgel, nameščenih v cerkvah)

5. oprema za razsvetljavo vključno z

razsvetljavo ali opremo za difuzijo ali nadzor svetlobe, kot so svetilke za fluorescentne sijalke, paličaste fluorescentne sijalke, kompaktne fluorescentne sijalke, visokointenzivnostne sijalke vključno z visokotlačnimi svetili z natrijevimi parami in metalhalogenidnimi sijalkami, nizkotlačnimi svetili z natrijevimi parami

6. električna in elektronska orodja (razen velikih nepremičnih industrijskih orodij) vključno s/z:

vrtalniki

žagami

šivalnimi stroji

opremo za struženje, rezkanje, brušenje, drobljenje, žaganje, rezanje, striženje, vrtanje, luknjanje, izrezovanje, upogibanje, ukrivljanje ali drugo podobno obdelavo lesa, kovine in drugih materialov

orodji za zakovičenje, zabijanje žebljev ali pritrjevanje z vijaki ali odstranjevanje zakovic, žebljev, vijakov ali podobnih

orodji za varjenje, spajkanje ali podobno

opremo za škropljenje, širitev, razpršitev ali drugo podobno obdelavo tekočih oziroma plinskih snovi z drugimi sredstvi

orodji za košnjo oziroma druge vrtnarske dejavnosti

7. igrače, oprema za prosti čas in šport vključno s/z:

električnimi vlakci oziroma garniturami dirkalnih avtomobilčkov

ročnimi konzolami za videoigre

videoigrami

računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje itd.

športno opremo z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli

igralni avtomati na kovance

8. medicinski pripomočki:

– električna oprema, ki spada na področje uporabe Direktive 93/42/EGS

– električna oprema, ki spada na področje uporabe Direktive 98/79/ES

9. instrumenti za spremljanje in nadzor vključno s/z:

detektorji dima

regulatorji ogrevanja

termostati

napravami za merjenje, tehtanje ali reguliranje v gospodinjstvu ali kot laboratorijska oprema

instrumenti za spremljanje in nadzor za industrijsko uporabo

10. avtomati vključno z vsemi napravami, ki avtomatsko izdajajo raznovrstne izdelke, kot so avtomati za vroče pijače, avtomati za steklenice ali pločevinke, z vročo ali hladno pijačo, avtomati za trdne proizvode, bančni avtomati

PRILOGA III: Sestavine iz člena 4(7)

1. Heksabromociklododekan (HBCDD)

2. Di(2-etilheksil)ftalat (DEHP)

3. Benzil butil ftalat (BBP)

4. Dibutilftalat (DBP)

PRILOGA IV Prepovedane snovi iz člena 4(7) in največje dovoljene vrednosti koncentracij v masi v homogenih materialih

svinec (0,1 %)

živo srebro (0,1 %)

kadmij (0,01 %)

šestvalentni krom (0,1 %)

polibrominirani bifenili (PBB) (0,1 %)

polibromirani difeniletri (PBDE) (0,1 %)

ê 2005/717/ES edini člen in Priloga 1 (prilagojeno)

PRILOGA VII

Uporabe √ , ki so izvzete iz prepovedi iz člena 4(1) Õ svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) ali polibromiranih difenil etrov (PBDE), ki so izvzete iz zahtev člena 4(1)

ê 2002/95/ES

1. Živo srebro v kompaktnih fluorescentnih svetilkah, ki ne presega 5 mg na svetilko.

2. Živo srebro v paličastih fluorescentnih svetilkah za splošne namene, ki ne presega:

— halofosfat | 10 mg |

— trifosfat z normalno življenjsko dobo | 5 mg |

— trifosfat s podaljšano življenjsko dobo | 8 mg |

3. Živo srebro v paličastih fluorescentnih svetilkah za posebne namene.

4. Živo srebro v drugih svetilkah, ki niso posebej omenjene v tej Prilogi.

5. Svinec stekla katodnih cevi, elektronskih komponent in fluorescentnih sijalk.

6. Svinec v zlitinah z jeklom, ki vsebujejo do 0,35 masnih % svinca, z aluminijem, ki vsebuje do 0,4 masnih % svinca in v bakrovi zlitini, ki vsebuje do 4 masnih % svinca.

ê 2005/747/ES čl. 1 in Priloga 1

- 7. -svinec pri spajkah z visokimi temperaturami taljenja (npr. v svinčenih zlitinah, ki po teži vsebujejo 85 % ali več svinca),

- -svinec v spajkah za strežnike, pomnilnike in sisteme pomnilniških polj, omrežno infrastrukturno opremo za komutacijo, signalizacijo in prenos kot tudi za vodenje telekomunikacijskih omrežij,

- -svinec v keramičnih delih za elektroniko (npr. piezoelektrični elementi).

ê 2005/747/ES čl. 1 in Priloga 2

8. Kadmij in njegove zmesi za električne kontakte in kadmiranje, razen za uporabo, ki je prepovedana po Direktivi 91/338/EGS[27], ki spreminja Direktivo 76/769/EGS[28], ki se nanaša na omejitve na trgu in uporabo določenih nevarnih snovi in preparatov.

ê 2002/95/ES

9. Šestvalentni krom kot antikorozijski element v ogljeno-jeklenih hladilnih sistemih v absorbcijskih hladilnikih.

ê 2005/717/ES edini člen in Priloga 2, sodba SES (v združenih zadevah C-14/06 in C-295/06) (prilagojeno)

9a. DecaBDE v polimernih uporabah.

ê 2005/717/ES edini člen in Priloga 3

109b. Svinec v svinčeno-bronastih ležajnih skodelah in pušah.

ê 2002/95/ES (prilagojeno)

10. V postopku, navedenem v členu 7(2), Komisija oceni uporabo za:

- dekabrom difenileter,

- živo srebro v paličastih fluorescentnih svetilkah za posebne namene,

- svinec v spajkah za strežnike, pomnilniških sistemih in v sistemih pomnilniških matrik, opremo omrežne infrastrukture za vklapljanje, signaliziranje, prenos kot tudi za vodenje omrežja pri telekomunikacijah (z namenom da se postavi posebna časovna omejitev za to izvzetje) in

- žarnice,

kot prednostno zadevo, da bi čimprej ugotovila, ali je te postavke treba ustrezno spremeniti.

ê 2005/747/ES čl. 1 in Priloga 3

11. Svinec, uporabljen v ustreznih sistemih nožičnih konektorjev.

12. Svinec kot prekrivni material za termično prevodne module za c-obroče.

13. Svinec in kadmij v optičnem in filtrskem steklu.

14. Svinec v spajkah, ki so sestavljene iz več kot dveh elementov za povezovanje med nožicami in ohišjem mikroprocesorjev z vsebnostjo svinca nad 80 % in manj kot 85 % teže.

15. Svinec v spajkah za dokončanje važnih električnih povezav med polvodniško ploščico in nosilcem z integriranimi paketi vezja Flip Chip.

ê 2006/310/ES čl. 1 in Priloga

16. Svinec v linearnih žarnicah s cevmi, prevlečenimi s silikatom.

17. Svinčev halid kot povzročitelj žarenja pri visoko intenzivnih ionskih svetilkah (High Intensity Discharge – HID), ki se uporabljajo za strokovno reprografijo.

18. Svinec kot aktivator v fluorescentnem prahu (z vsebnostjo 1 mas. % svinca ali manj) ionskih svetilk, kadar se uporabljajo kot svetilke za porjavenje, ki vsebujejo fosforje, kot je npr. BSP (BaSi2O5:Pb), in kadar se uporabljajo kot posebne svetilke za diazo-tiskalno reprografijo, litografijo, pasti za živali, fotokemične in utrjevalne postopke, ki vsebujejo fosforje, kot so SMS ((Sr,Ba)2MgSi2O7:Pb).

19. Svinec s PbBiSn-Hg in PbInSn-Hg v posebnih sestavah kot glavni amalgam in s PbSn-Hg kot pomožni amalgam v zelo kompaktnih energetsko varčnih svetilkah (ESL).

20. Svinčev oksid v steklu, ki se uporablja za vezavo sprednjih in zadnjih substratov ozadja pri fluorescentnih svetilkah, ki se uporabljajo za zaslone s tekočimi kristali (LCD).

ê 2006/691/ES čl. 1 in Priloga

21. Svinec in kadmij v tiskarskih črnilih za uporabo emajlov na borosilikatnem steklu.

22. Svinec kot nečistočo v Faradayevih rotatorjih RIG (redek zemeljski železov granat), ki se uporabljajo v komunikacijskih sistemih z optičnimi vlakni.

23. Svinec v preparatih za komponente z majhnim razmikom (‚fine pitch‘), razen konektorjev s svinčenimi okvirji NiFe z razmikom 0,65 mm ali manj, in svinec v preparatih za komponente z majhnim razmikom, razen konektorjev z bakreno-svinčenimi okvirji z razmikom 0,65 mm ali manj.

24. Svinec v sredstvih za spajkanje za strojno spajkanje skozi luknje diskoidalnih in ploščatih zaporednih keramičnih večplastnih kondenzatorjev.

25. Svinčev oksid v ploščah plazemskih zaslonov (PDP) in zaslonih s površinsko vodenim elektronskim emitorjem (SED), ki se uporabljajo v konstrukcijskih elementih; predvsem v sprednji in zadnji stekleni dielektrični plasti, elektrodi vodila, črnem traku, naslovni elektrodi, zapornih rebrih, zatesnilni zmesi in zatesnilnem obroču, pa tudi v tiskarskih pastah.

26. Svinčev oksid v steklenem balonu modrih sijalk s črno svetlobo (BLB).

27. Svinčene zlitine kot vezivo za pretvornike, ki se uporabljajo v zmogljivih zvočnikih (zasnovanih za delovanje več ur na stopnjah moči zvoka 125 dB SPL in več).

ê 2006/692/ES čl. 1 (prilagojeno)

28. Šestvalentni krom v antikorozijski zaščitni plasti nebarvanih kovinskih oblog in delov za pritrjevanje, ki se uporablja za zaščito pred korozijo in elektromagnetnimi motnjami v opremi iz kategorije 3 Direktive 2002/96/ES (oprema za IT in telekomunikacije). Izjema dovoljena do 1. julija 2007.

ê 2006/690/ES čl. 1

29. Svinec, vezan v kristalnem steklu, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) Direktive Sveta 69/493/EGS[29].

ê 2005/618/ES čl. 1 (prilagojeno)

V smislu člena 5(1)(a) je največja dovoljena vrednost koncentracij svinca, živega srebra, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) ali polibromiranih difeniletrov (PBDE) 0,1 mas. % v homogenih materialih in kadmija 0,01 mas. % v homogenih materialih.

ê 2008/385/ES čl. 1 in Priloga

30. Kadmijeve zlitine kot električne/mehanske spajke v električnih pretvornikih, ki se uporabljajo za spoje neposredno na tuljavah zmogljivih zvočnikov, z ravnijo zvočnega tlaka v višini 100 dB (A) in več.

31. Svinec v materialu za spajkanje v ploščatih fluorescentnih svetilkah brez živega srebra (ki se npr. uporabljajo v zaslonih s tekočimi kristali, za dekorativno in industrijsko razsvetljavo).

32. Svinčev oksid v tesnilni friti, ki se uporablja pri pritrjevanju steklenih ploščic za argonske in kriptonske laserske cevi.

ò novo

PRILOGA VI

Uporabe glede kategorij 8 in 9, ki so izvzete iz prepovedi iz člena 4(1)

Oprema za uporabo ali odkrivanje ionizirajočega sevanja

1 Svinec, kadmij in živo srebro v detektorjih ionizirajočega sevanja

2 Svinčeni ležaji v rentgenskih ceveh

3 Svinec v napravah za ojačevanje elektromagnetnega sevanja: ploščica MCP in kapilarna ploščica

4 Svinec v steklenem fritu rentgenskih cevi in ojačevalcih slike ter svinec v vezivu iz steklene frite za sklop plinskih laserjev in vakumske cevi, ki pretvarjajo elektromagnetno sevanje v elektrone

5 Svinec v zaščitah pred ionizirajočim sevanjem

6 Svinec v testnih predmetih za rentgenske žarke

7 Kristali svinčevega stearata za difrakcijo rentgenskega sevanja

8 Vir radioaktivnih izotopov kadmija za prenosne fluorescentne spektrometre rentgenskih žarkov

Senzorji, detektorji in elektrode (plus točka 1)

1a Svinec in kadmij v ionsko selektivnih elektrodah vključno s steklom pH elektrod

1b Svinčene anode v elektrokemičnih senzorjih za kisik

1c Svinec, kadmij in živo srebro v detektorjih infrardeče svetlobe

1d Živo srebro v referenčnih elektrodah: živosrebrni klorid z nizko vsebnostjo klorida, živosrebrni sulfat in živosrebrni oksid

Drugo

9 Kadmij v helij-kadmijevih laserjih

10 Svinec in kadmij v svetilkah za atomsko absorpcijsko spektroskopijo

11 Svinec v zlitinah kot pretvornik in termalni pretvornik za MRI

12 Svinec in kadmij v kovinskih vezeh superprevodnih materialov za MRI in detektorje SQUID

13 Svinec v protiutežeh

14 Svinec v monokristalih piezoelektričnih materialov za ultrazvočne pretvornike

15 Svinec v spajkah za vezavo ultrazvočnih pretvornikov

16 Živo srebro v mostičkih za merjenje kapacitivnosti in izgub v visokofrekvenčnih preklopnikih RF in relejih v instrumentih za opazovanje in nadzor, pri čemer vsebnost živega srebra ne presega 20 mg živega srebra na preklopnik ali rele.

17 Svinec v spajkah v prenosnih defibrilatorjih za prvo pomoč

18 Svinec v spajkah visokozmogljivih infrardečih slikovnih modulov za detekcijo v območju 8–14 µm

19 Svinec v zaslonih s tekočimi kristali na siliciju (LCoS)

20 Kadmij v filtrih za merjenje rentgenskih žarkov

PRILOGA VII

IZJAVA O SKLADNOSTI ES

1. Št. ... (enotna identifikacijska številka EEO):

2. Ime in naslov proizvajalca ali pooblaščenega zastopnika:

3. Ta izjava o skladnosti se izda na lastno odgovornost proizvajalca (ali monterja):

4. Predmet izjave (identifikacija EEO, ki omogoča sledljivost. Po potrebi lahko vključuje fotografijo):

5. Predmet navedene izjave je v skladu z Direktivo... o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

6. Kjer je to ustrezno, napotila na uporabljene usklajene standarde ali napotila na specifikacije za skladnost, ki so navedene na izjavi,

7. Kjer je to ustrezno, priglašeni organ ... (ime, številka)… je izvedel … (opis intervencije) … in izdal certifikat: …

8. Dodatni podatki:

Podpisano za in v imenu: …………………………………

(kraj in datum izdaje):

(ime, dejavnost) (podpis):

PRILOGA VIII

Del A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami

(iz člena 12)

Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta | (UL L 37, 13.2.2003, str. 19) |

Odločba Komisije 2005/618/ES | (UL L 214, 19.8.2005, str. 65) |

Odločba Komisije 2005/717/ES | (UL L 271, 15.10.2005, str. 219) |

Odločba Komisije 2005/747/ES | (UL L 280, 25.10.2005, str. 18) |

Odločba Komisije 2006/310/ES | (UL L 115, 28.4.2006, str. 38) |

Odločba Komisije 2006/690/ES | (UL L 283, 14.10.2006, str. 47) |

Odločba Komisije 2006/691/ES | (UL L 283, 14.10.2006, str. 48) |

Odločba Komisije 2006/692/ES | (UL L 283, 14.10.2006, str. 50) |

Direktiva 2008/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta | (UL L 81, 20.3.2008, str. 67) |

Odločba Komisije 2008/385/ES | (UL L 136, 24.5.2008, str. 9) |

Del B

Seznam rokov za prenos v nacionalno zakonodajo

(iz člena 13)

Direktiva | Rok za prenos |

2002/95/ES: | 12. avgust 2004 |

2008/35/ES | - |

PRILOGA IX

Korelacijska tabela

Direktiva 2002/95/ES | ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 (1) | Člen 2 (1) |

Člen 2(2) | Člen 2(2) |

Člen 2(3) | Člen 2(3), uvodne besede |

- | Člen 2(3)(a) in (b) |

Člen 3(a) | Člen 3(a) |

člen 3(b) | - |

- | Člen 3(b) do (o) |

Člen 4(1) | Člen 4(1) |

- | Člen 4(3) do (6) |

Člen 4(2) | Člen 4(7) |

Člen 4(3) | - |

- | Člen 4(8) |

- | Člen 5(1), uvodne besede |

Člen 5(1), prvi pododstavek, uvodne besede | Člen 5(1)(a) |

Člen 5(1), prvi pododstavek, (a) | - |

Člen 5(1), drugi pododstavek, (b) | Člen 5(1)(b), uvodno besedilo ter prva in tretja alinea |

- | Člen 5(1)(b), druga alinea |

Člen 5(1), prvi pododstavek, (c) | - |

člen 5(1), drugi pododstavek | - |

Člen 5(2) | Člen 5(2) |

- | Člen 5(3) |

Člen 6 | - |

- | členi 6 do 17 |

Člen 7 | Člen 18 |

Člen 8 | Člen 19 |

Člen 9 | Člen 20 |

- | Člen 21 |

Člen 10 | Člen 22 |

Člen 11 | Člen 23 |

- | priloge I do IV |

Priloga, točke 1 do 28 | Priloga V, točke 1 do 28 |

Priloga, točka 29, prvi pododstavek | Priloga V, točka 29, prvi pododstavek |

Priloga, točka 29, drugi pododstavek | Člen 4(2) |

Priloga, točke 30 do 32 | Priloga, točke 30 do 32 |

- | priloge VI do IX |

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA S PRORAČUNSKIM VPLIVOM, OMEJENIM IZKLJUČNO NA STRAN PRIHODKOV

1. NASLOV PREDLOGA:

Direktiva 2002/95/ES o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

2. PRORAČUNSKE VRSTICE:

Poglavje in člen:

Znesek za zadevno leto, določen v proračunu:

3. FINANČNI VPLIV

(x Predlog nima finančnih posledic

( Predlog nima finančnega vpliva na odhodke, ima pa finančni vpliv na prihodke – učinek je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Proračunska vrstica | Prihodki[30] | 12-mesečno obdobje z začetkom dd. mm. llll | [Leto n] |

Člen … | Vpliv na lastna sredstva |

Člen … | Vpliv na lastna sredstva |

Stanje po ukrepu |

[n+1] | [n+2] | [n+3] | [n+4] | [n+5] |

Člen … |

Člen … |

4. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

5. DRUGE OPOMBE

[1] Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82) in Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

[2] UL L 396, 30.12. 2006, str. 1.

[3] UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

[4] Končno poročilo je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/waste/pdf/era_study_final_report.pdf.

[5] Končno poročilo je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/enterprise/environment/reports_studies/index.htm.

[6] UL L 271/48 z dne 15.10.2005.

[7] Združeni zadevi C-14/06 in 295/06. Sodišče je ugotovilo, da odločba ni bila v skladu z merili za odobritev izjem (Člen 5). Prvič, odločba ni temeljila na „tehničnem ali znanstvenem napredku“, saj je osnutek sklepov o oceni tveganja upravičeval izjemo iz leta 2002 in se sklepi od takrat niso spremenili; drugič, Komisija ni ocenila, ali so nadomestki na voljo in kateri so njihovi vplivi v primerjavi z Deca-BDE; tretjič, izjema je bila preširoka.

[8] UL C131/7 z dne 29.5.2008.

[9] UL L 99/3 z dne 7.4.2006.

[10] Glej delovni dokument služb Komisije, ki je priložen Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2002/96/ES o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), str. 99.

[11] Ö UL C , , str. Õ 365 E, 19.12.2000, str. 195 in UL C 240 E, 28.8.2001, str. 303

[12] UL C √ , , str Õ . 116, 20.4.2001, str. 38.

[13] UL C √ , , str. ; Õ 148, 18.5.2001, str. 1.

[14] UL C √ , , str. Õ Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. maja 2001 (UL C 34 E, 7.2.2002, str. 109), Skupno stališče Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL C 90 E, 16.4.2002, str. 12) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2002 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2002 in Sklep Sveta z dne 16. decembra 2002.

[15] UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

[16] UL C 30, 4.2.1988, str.1.

[17] Glej stran 24 tega Uradnega lista.

[18] UL L 191, 22.7.2005, str. 29–58.

[19] 7 UL L √ 266, 26.9.2006, str.1. Õ 78, 26.3.1991, str. 38. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 98/101/ES (UL L 1, 5.1.1999, str. 1).

[20] UL L 229, 30.4.2004, str. 5 o spremembi Direktive 79/117/EGS.

[21] UL L 396, 30.12. 2006, str. 1–849.

[22] UL L 218, 13.8.2008, str. 82–128.

[23] UL L 218, 13.8.2008, str. 30–47.

[24] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[25] UL L 144, 4.6.1997, str. 19. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/65/ES (L 271, 9.10.2002, str. 16).

[26] UL L √ 114, 27.4.2006, str. 9 Õ.194, 25.7.1975, p. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[27] UL L 186, 12.7.1991, str. 59.

[28] UL L 262, 27.9.1976, str. 201.

[29] UL L 326, 29.12.1969, str. 36. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[30] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (kmetijske dajatve, prelevmani na sladkor, carine) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov zbiranja.

Top