14.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 8/85

A.

ker je Evropska unija potrdila svojo zavezanost varovanju in spodbujanju pluralizma medijev kot glavnega stebra pravice do obveščenosti in svobodnega izražanja iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki sta še vedno temeljni načeli za ohranjanje demokracije, državljanskega pluralizma in kulturne raznolikosti,

B.

ker je Parlament večkrat izrazil željo, da bi Komisija oblikovala trden pravni okvir tako na področju medijev kot v informacijski družbi kot celoti, da se zagotovi ustrezna raven zaščite pluralizma v državah članicah ter se gospodarskim subjektom omogoči, da izkoristijo priložnosti, ki jih ustvarja enotni trg,

C.

ker pojma pluralizma medijev ni mogoče omejiti na težavo koncentracije lastništva podjetij, ampak vključuje tudi vprašanja, ki zadevajo storitve javne radiodifuzije, politično moč, gospodarsko konkurenco, kulturno raznolikost, razvoj nove tehnologije, preglednost in delovne razmere novinarjev v Uniji, kot je poudarila Komisija v prej omenjenem delovnem dokumentu,

D.

ker morajo imeti storitve javne radiodifuzije na voljo potrebna sredstva in instrumente, ki jim zagotavljajo dejansko neodvisnost od političnega pritiska in tržnih sil,

E.

ker so storitve javne radiodifuzije trenutno pod pritiskom, da neupravičeno in na račun kakovosti vsebine svojega programa tekmujejo s komercialnimi postajami, da bi si zagotovile tržni delež, pri čemer cilj dejansko ni kakovost, ampak izpolnjevanje pričakovanj večine,

F.

ker je v konvenciji Unesca o kulturni raznolikosti veliko pozornosti med drugim namenjene oblikovanju pogojev, ki vodijo v raznolikost medijev,

G.

ker konvencija Unesca o kulturni raznolikosti priznava pravico podpisnic do ukrepov, katerih namen je spodbujati raznolikost medijev, vključno s storitvami javne radiodifuzije,

H.

ker imajo javni avdiovizualni mediji pri zagotavljanju pluralizma pomembno vlogo, ki jo priznavata konvencija Unesca o kulturni raznolikosti ter protokol k Amsterdamski pogodbi, ki določa, da so sistemi javne radiodifuzije v državah članicah neposredno povezani z demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami vsake družbe in potrebo po ohranjanju pluralizma medijev, pri čemer so države članice odgovorne za določanje pristojnosti razširjanja javnih televizijskih programov in zagotavljanje njihovega financiranja,

I.

ker prej omenjeno sporočilo Komisije iz leta 2001 v celoti priznava bistveno vlogo, ki jo imajo organi javne radiodifuzije pri spodbujanju pluralizma ter kulturne in jezikovne raznolikosti, ter poudarja, da bo Komisija pri obravnavi zadevnih državnih pomoči upoštevala merila, kot so pomembnost spodbujanja kulturne raznolikosti ter izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb vsake družbe,

J.

ker prej omenjena resolucija Sveta z dne 25. januarja 1999 ponovno poudarja, da so storitve javne radiodifuzije ključnega pomena za zagotavljanje pluralizma, in zahteva, da jim države članice določijo široko pristojnost, ki izraža njihovo vlogo, da javnosti zagotovijo ugodnosti novih avdiovizualnih storitev in storitev obveščanja ter novih tehnologij,

K.

ker je bil protokol k Amsterdamski pogodbi sprejet, da bi se zagotovila pristojnost držav članic, da svoj nacionalni sistem storitev javne radiodifuzije organizirajo na način, ki ustreza demokratičnim in kulturnim potrebam njihove družbe in tako kar najbolje služi cilju ohranjanja pluralizma medijev,

L.

ker prej omenjeno priporočilo Rec(2007)3 poudarja posebno vlogo storitev javne radiodifuzije kot vira nepristranskih in neodvisnih informacij ter komentarjev, inovativnih in raznolikih vsebin, ki so v skladu z visokimi etičnimi in kakovostnimi standardi, foruma javnih razprav in sredstev za spodbujanje širšega demokratičnega sodelovanja posameznikov, ter s tem zahteva, da lahko države članice še naprej prilagajajo pristojnost, da ta doseže svoj namen v novem medijskem okolju,

M.

ker lahko le vsebina javne televizije, ki je ustrezno politično uravnotežena, zagotovi pluralizem medijev,

N.

ker izkušnje kažejo, da neomejena koncentracija lastništva ogroža pluralizem in kulturno raznolikost ter ker sistem, ki temelji le na svobodni tržni konkurenci, ne more zagotoviti pluralizma medijev,

O.

ker so se dvostebrske ureditve za zasebne in javne televizije ter avdiovizualne medijske storitve izkazale za koristne pri krepitvi pluralizma medijev in se morajo zato razvijati še naprej,

P.

ker so zaradi koncentracije lastništva zaposleni v medijih vedno bolj odvisni od lastnikov velikih medijskih hiš,

Q.

ker so nove tehnologije in zlasti prehod na digitalno tehnologijo za ustvarjanje in razširjanje avdiovizualne vsebine ter vstop novih komunikacij in storitev obveščanja na trg pomembno vplivali na količino razpoložljivih izdelkov in sredstev razširjanja; ker količinski porast medijev in storitev sam po sebi še ne zagotavlja vsebinske raznolikosti; ker so potrebna nova posodobljena sredstva za zagotavljanje pluralizma medijev in kulturne raznolikosti ter omogočanje takojšnjih in objektivnih informacij za javnost,

R.

ker trenutni telekomunikacijski zakonodajni okvir, ki odseva neposredni odnos in medsebojno odvisnost predpisov za infrastrukturo in vsebinskih predpisov, državam članicam omogoča ustrezne tehnične instrumente za zaščito medijskega in vsebinskega pluralizma, kot so pravila dostopa in pravila „obveznosti prenosa“,

S.

ker spoštovanje pluralizma informacij in raznolikosti vsebin ni samodejno zagotovljeno s tehnološkim napredkom, ampak ga je treba zagotoviti s stalno aktivno politiko državnih in evropskih javnih organov,

T.

ker internet, čeprav je zelo povečal možnosti dostopa do različnih virov informacij, stališč in mnenj, še ni nadomestil tradicionalnih medijev kot odločilnih oblikovalcev javnega mnenja,

U.

ker zaradi tehnološkega razvoja založniki časopisov vse bolj razširjajo vsebine prek interneta in so zato zelo odvisni od prihodkov od (spletnega) oglaševanja,

V.

ker mediji ostajajo orodje za politično vplivanje in ker obstaja znatno tveganje, da ne bodo več zmožni opravljati svoje funkcije varuha demokracije, saj zasebne medijske hiše vodi predvsem finančni dobiček; ker to pomeni nevarnost izgube raznolikosti vsebine in mnogoterosti mnenj, zato nadzora pluralizma medijev ne gre prepustiti zgolj tržnim mehanizmom,

W.

ker so si velike medijske hiše ustvarila obsežen in pogosto prevladujoč položaj v nekaterih državah članicah in ker obstoj medijskih skupin v lasti podjetij, ki se lahko potegujejo za pridobitev javnih naročil, pomeni tveganje za neodvisnost medijev,

X.

ker je prispevek večnacionalnih medijskih hiš v nekaterih državah članicah bistven pri oživljanju medijskega prizorišča, vendar je treba izboljšati tudi delovne razmere in plačilne pogoje,

Y.

ker je treba izboljšati delovne razmere in kakovost dela za zaposlene v medijih in ker je vedno več novinarjev zaposlenih pod nestalnimi pogoji, brez socialne varnosti,

Z.

ker ima konkurenčno pravo EU precej pomanjkljive zmožnosti pri obravnavi vprašanja koncentracije medijev, ker dejavnosti, namenjene koncentraciji medijskega lastništva na vertikalni in horizontalni ravni v novih državah članicah, ne dosegajo finančnega praga, za katerega velja konkurenčna zakonodaja,

AA.

ker se lahko z uvedbo preveč omejujočih pravil o lastništvu medijev ogrozi konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu in poveča vpliv neevropskih medijskih skupin,

AB.

ker bi morali imeti medijski potrošniki dostop do širokega spektra vsebin,

AC.

ker medijski ustvarjalci težijo k ustvarjanju kar najkakovostnejše vsebine, vendar razmere za doseganje tega niso enako zadovoljive v vseh državah članicah,

AD.

ker širjenje novih medijev (širokopasovni internet, satelitski programi, digitalna prizemna televizija itd.) in različne oblike medijskega lastništva sami po sebi niso dovolj za zagotavljanje pluralizma medijske vsebine,

AE.

ker morajo pravila v zvezi s kakovostjo vsebine in z zaščito mladoletnikov veljati na javni in komercialni ravni,

AF.

ker so medijske hiše nenadomestljiv del pluralizma medijev in ohranjanja demokracije, zato se morajo dejavneje zavzemati za prakse v zvezi s poslovno etiko in socialno odgovornostjo,

AG.

ker se v komercialnih medijih vedno pogosteje objavljajo vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki, zlasti avdiovizualne vsebine za nominalno plačilo ali brez plačila, zaradi česar so novinarji in drugi medijski strokovnjaki izpostavljeni neprimernemu pritisku konkurence,

AH.

ker so spletni dnevniki nov pomemben prispevek k svobodi izražanja in jih medijski strokovnjaki in zasebniki vedno pogosteje uporabljajo,

AI.

ker je treba javni radioteleviziji omogočiti stabilno financiranje, delovati morajo pošteno in uravnoteženo ter treba jim je omogočiti sredstva za spodbujanje javnega interesa in socialnih vrednot,

AJ.

ker imajo države članice široke možnosti za tolmačenje pristojnosti javnih medijev in njihovega financiranja,

AK.

ker je prisotnost javnih medijev na trgu opazna le na avdiovizualnem in nelinearnem področju,

AL.

ker mora evropski avdiovizualni model še naprej temeljiti na ravnovesju med trdnimi in neodvisnimi javnimi službami ter dinamičnim komercialnim sektorjem; ker ocenjuje, da je nadaljnji obstoj tega modela nujen za vitalnost in kakovost ustvarjanja, pluralizem medijev ter spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti,

AM.

ker so včasih javni mediji v državah članicah nezadostno financirani in doživljajo politične pritiske,

AN.

ker je za naloge, ki jih posamezna država članica dodeli javni radioteleviziji, potrebno trajno financiranje in je treba zagotoviti neodvisnost, kar nikakor ne velja za vse države članice,

AO.

ker lahko imajo javni mediji v nekaterih državah članicah vodilno vlogo tako glede kakovosti kot glede občinstva,

AP.

ker postaja splošni dostop javnosti do visokokakovostnih in raznovrstnih vsebin še pomembnejši glede na tehnološke spremembe in poudarjene koncentracije v vedno bolj konkurenčnem in globaliziranem okolju; ker so javne avdiovizualne službe bistvene za oblikovanje mnenja na demokratičen način in da omogočajo spoznavanje kulturne raznolikosti ter zagotavljajo pluralnost; ker morajo poleg tega te službe imeti možnost uporabe novih platform razširjanja, da bodo lahko izpolnile svojo nalogo, to je, da bodo dosegle vse družbene skupine, ne glede na način dostopa, ki ga te skupine uporabljajo,

AQ.

ker javni mediji potrebujejo zadostna javna sredstva, da lahko z nudenjem kakovostnih kulturnih vsebin in novic tekmujejo s komercialnimi mediji,

AR.

ker so se v zadnjem desetletju pojavila nova sredstva obveščanja in ker naraščajoči delež prihodkov od reklam, ki se pretakajo v internetne družbe, povzroča zaskrbljenost tradicionalnih medijev,

AS.

ker se bosta javna in komercialna radiodifuzija v novem avdiovizualnem okolju s številnimi platformami oddajanja, skupaj z novimi udeleženci, še naprej dopolnjevali,

AT.

ker EU nima nobene pristojnosti za regulacijo koncentracije medijev, čeprav ji pristojnost na različnih področjih politike omogoča dejavno vlogo pri zaščiti in spodbujanju pluralizma medijev; ker so zakonodaja o konkurenci in zakonodaja o državni pomoči, avdiovizualna in telekomunikacijska pravila ter zunanji (trgovinski) odnosi področja, na katerih si EU lahko prizadeva in bi si morala dejavno prizadevati za politiko krepitve in spodbujanja pluralizma medijev,

AU.

ker je vedno več sporov povezanih s svobodo izražanja,

AV.

ker je v informacijski družbi medijsko izobraževanje ključno sredstvo, ki državljanom omogoča, da so obveščeni in dejavno prispevajo k demokraciji,

AW.

ker sta zaradi obsežnejšega zagotavljanja informacij (zlasti prek interneta) njihova razlaga in presoja vedno pomembnejši,

AX.

ker je treba veliko bolj podpirati spodbujanje medijske pismenosti med državljani Evropske unije,

AY.

ker evropski mediji zdaj delujejo na globaliziranem trgu, kar pomeni, da bodo obsežne omejitve v zvezi z njihovim lastništvom zmanjšale njihovo sposobnost konkurirati podjetjem iz tretjih držav, ki niso omejena na takšen način; ker je zato treba doseči ravnovesje med stalnim izvajanjem pravičnih pravil konkurence in omogočanjem pluralizma na eni strani ter zagotavljanjem potrebne prožnosti podjetij, da lahko konkurirajo na mednarodnem medijskem trgu, na drugi,

AZ.

ker živimo v družbi, v kateri smo nenehno obsuti z informacijami, takojšnjo komunikacijo in nefiltriranimi sporočili, pri čemer izbor informacij zahteva določene sposobnosti,

BA.

ker morajo biti ukrepi za okrepitev in spodbujanje pluralizma v medijih pri zunanjih odnosih EU (na področju trgovine in drugih) najpomembnejši, zlasti v zvezi z evropsko sosedsko politiko, strategijo širitve in dvostranskimi partnerskimi sporazumi,

1.

poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo pluralizem medijev, zagotovijo, da bodo imeli vsi državljani EU dostop do svobodnih in različnih medijev v vseh državah članicah, in predlagajo izboljšave, kadar je potrebno;

2.

je trdno prepričan, da je pluralističen sistem medijev bistveni pogoj za nadaljnji obstoj demokratičnega evropskega modela družbe;

3.

ugotavlja, da na evropskem medijskem področju poteka postopna konvergenca tako z vidika medijev kot tudi trgov;

4.

poudarja, da koncentracija lastništva medijskih sistemov ustvarja okolje, ki je naklonjeno monopolizaciji oglaševalskega trga, postavlja ovire za vstop novih akterjev na trg in vodi tudi k enoličnosti medijskih vsebin;

5.

opozarja, da razvoj medijskih sistemov vedno bolj temelji na pridobivanju dobička in zato družbeni, politični ali gospodarski procesi ali vrednote, izraženi v novinarskih kodeksih ravnanja, niso ustrezno zaščiteni; zato meni, da se mora zakonodaja o varstvu konkurence prepletati z medijsko zakonodajo, da bi zagotovili dostop, konkurenco in kakovost ter bi se izognili navzkrižju interesov med koncentracijo lastništva medijev in politično oblastjo, kar škodi prosti konkurenci, enakim pogojem in pluralizmu;

6.

opozarja države članice, da si morajo pri odločitvah nacionalnih regulativnih organov prizadevati za ravnovesje med njihovimi dolžnostmi in svobodo izražanja, katere varstvo je ne nazadnje odgovornost sodišč;

7.

7 poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje stalnega pravnega okvira, ki bi zagotovil visoko stopnjo zaščite pluralizma v vseh državah članicah;

8.

zato poziva k ravnovesju med javno in zasebno radiotelevizijo v tistih državah članicah, kjer javna radiotelevizija obstaja, in k zagotavljanju povezanosti zakonodaje o varstvu konkurence in medijske zakonodaje z namenom krepitve pluralizma medijev;

9.

meni, da bi moral biti glavni cilji javnih organov ustvarjanje pogojev, ki zagotavljajo visoko kakovost medijev (vključno s pogoji za javne medije), medijsko raznolikost in popolno neodvisnost novinarjev;

10.

poziva k sprejetju ukrepov za večjo konkurenčnost evropskih medijskih koncernov, da bi pomembno prispevali h gospodarski rasti, ki naj se spodbuja tudi preko boljše osveščenosti in znanja državljanov o gospodarskih in finančnih temah;

11.

poudarja vedno večji vpliv medijskih investitorjev iz tretjih držav v EU, zlasti v novih državah članicah;

12.

poziva k dosledni uporabi zakonodaje o varstvu konkurence na ravni EU in nacionalni ravni, da bi okrepili konkurenco ter novim akterjem zagotovili dostop na trg;

13.

meni, da je konkurenčno pravo EU prispevalo k omejitvi koncentracije medijev; vseeno poudarja pomen neodvisnega nadzora držav članic nad mediji in v ta namen poziva, naj bo urejanje medijev na nacionalni ravni učinkovito, jasno, pregledno in na visoki ravni;

14.

pozdravlja namen Komisije, da pripravi specifične kazalce za merjenje pluralizma medijev;

15.

poziva, da se poleg pluralizma medijev oblikujejo še druga merila za analiziranje medijev, vključno z usmerjenostjo glede demokracije, pravne države, človekovih pravic in pravic manjšin in novinarskimi kodeksi ravnanja;

16.

meni, da bi morala pravila o koncentraciji medijev poleg lastništva in produkcije medijskih vsebin urejati tudi (elektronske) kanale ter mehanizme dostopa in razširjanja vsebin na internetu, na primer iskalnike,

17.

poudarja potrebo po zagotovitvi dostopa do informacij za invalide;

18.

priznava, da ima samoregulacija pri zagotavljanju pluralizma medijev pomembno vlogo; pozdravlja obstoječe pobude industrije na tem področju;

19.

spodbuja pripravo listine za medijsko svobodo, da bi se zagotovila svoboda izražanja in pluralizem;

20.

poziva k spoštovanju svobode medijev, ki pa morajo pri svojem poročanju dosledno spoštovati in upoštevati etični kodeks;

21.

poudarja, da je treba vzpostaviti sisteme za spremljanje in izvajanje pluralizma medijev, ki bodo temeljili na zanesljivih in nepristranskih kazalnikih;

22.

poudarja, da morajo organi EU in držav članic z ustrezno ter posebno pravno in socialno varnostjo zagotoviti novinarsko in uredniško neodvisnost, zato poudarja pomen oblikovanja in enotne uporabe uredniških listin v državah članicah ter na vseh trgih, kjer delujejo medijske hiše s sedežem v EU, da bi lastnikom, delničarjem ali zunanjim organom, kot so vlade, preprečili vmešavanje v vsebino novic;

23.

poziva države članice, naj z ustreznimi sredstvi zagotovijo primerno ravnovesje med občutljivimi političnimi in socialnimi vprašanji, zlasti v zvezi s poročili in aktualnimi informativnimi oddajami;

24.

pozdravlja dinamičnost in raznolikost, ki so jo na medijsko prizorišče prinesli novi mediji, in poziva k odgovorni uporabi vse nove tehnologije, na primer mobilne televizije kot platforme za komercialne in javne medije ter medije skupnosti;

25.

spodbuja odprto razpravo o vsem, kar je povezano s statusom spletnih dnevnikov:

26.

podpira zaščito avtorskih pravic na ravni spletnih medijev, v katerih morajo tretje strani, kadar navajajo izjave, navesti njihov vir;

27.

priporoča, da se medijska pismenost uvrsti med evropske ključne sposobnosti, in podpira razvoj evropskega temeljnega učnega načrta za medijsko pismenost, pri tem pa poudarja njihovo vlogo pri premagovanju kakršnekoli oblike digitalnega razkoraka;

28.

vztraja, da mora biti namen medijskega izobraževanja državljanom omogočiti, da bodo lahko kritično presojali in uporabljali vedno večji obseg posredovanih informacij, kakor je določeno v prej omenjenem priporočilu Rec1466(2000); meni, da bo takšen učni proces državljanom omogočil, da bodo lahko oblikovali sporočila in izbrali najprimernejši medij za njihovo posredovanje, s čimer bodo v celoti uveljavljali svoje pravice v zvezi s svobodo obveščanja in izražanja;

29.

poziva Komisijo, da pri sprejemanju evropskega pristopa k medijski pismenosti ustrezno upošteva standarde kritične presoje vsebine in izmenjave najboljših praks v zvezi s tem;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo podporo objektivnemu okviru za izdajanje dovoljenj za oddajanje na področju kabelske in satelitske televizije ter na trgih analognega in digitalnega oddajanja na podlagi preglednih in pravičnih meril, da se oblikuje sistem pluralne konkurence in preprečijo zlorabe s strani podjetij, ki imajo monopolni ali prevladujoči položaj;

31.

opozarja Komisijo, da je bila že večkrat pozvana, naj pripravi direktivo, katere cilj bi bil zagotoviti pluralizem, spodbujati in ohranjati kulturno raznolikost, kot je opredeljena v konvenciji Unesca o kulturni raznolikosti, kakor tudi zaščititi dostop vseh medijskih podjetij do tehničnih elementov, ki jim omogočajo stik z vsemi državljani;

32.

poziva države članice, naj podprejo visokokakovostne storitve javne radiodifuzije, ki bi lahko dejansko nadomestile programsko shemo komercialnih postaj in tudi brez tekmovanja za pridobivanje tržnih deležev in prihodkov iz oglaševanja dosegle večjo razpoznavnost v evropskem prostoru kot temelj za ohranjanje pluralizma medijev, demokratičnega dialoga in zagotavljanja dostopa vseh državljanov do visokokakovostnih vsebin;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo večje sodelovanje med evropskimi regulativnimi organi ter okrepijo uradne in neuradne razprave in izmenjave mnenj med regulativnimi organi na področju radiodifuzije;

34.

priporoča, da javni mediji v državah članicah, kadar je to primerno, odražajo večkulturno naravo regij;

35.

spodbuja razkritje lastništva vseh medijev, da bi pripomogli k doseganju večje preglednosti namenov in razlogov izdajatelja radiotelevizijskega programa in založnika;

36.

spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bo uporaba nacionalnega konkurenčnega prava za medije, pa tudi za internetni sektor in sektor komunikacijske tehnologije, olajšala in spodbudila pluralizem medijev; poziva Komisijo, da pri izvajanju pravil o varstvu konkurence EU upošteva njihov vpliv na pluralizem medijev;

37.

priporoča, da se pravila za državno pomoč oblikujejo in izvajajo na tak način, da bodo lahko javni mediji in mediji skupnosti v dinamičnem okolju izpolnili svojo vlogo, ter da se hkrati zagotovi, da bodo javni mediji pregledno in odgovorno izvajali nalogo, ki so jim jo zaupale države članice, in ne bodo zlorabili javnih sredstev v politične ali gospodarske namene;

38.

poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva konvencijo Unesca o kulturni raznolikosti in prej omenjeno priporočilo Rec(2007)3, ko se bo odločala o nujnosti revizije prej omenjenega sporočila Komisije iz leta 2001; poziva Komisijo, naj, če se odloči za revizijo obstoječih smernic, za vse predlagane ukrepe ali pojasnila ovrednoti njihov vpliv na pluralizem medijev in ustrezno upošteva pristojnosti držav članic;

39.

priporoča Komisiji uporabo postopka revizije prej omenjenega sporočila Komisije iz leta 2001, če se ji to zdi primerno, kot načina za krepitev pomembne vloge zagotavljanja pluralizma medijev v EU, ki jo imajo storitve javne radiodifuzije;

40.

meni, da morajo avdiovizualni mediji poleg tradicionalnih programov razviti nove storitve obveščanja in medije ter da morajo biti sposobni povezati se z vsakim digitalnim omrežjem in platformo, da izpolnijo svojo nalogo v dobi digitalne tehnologije;

41.

pozdravlja, da nekatere države članice izvajajo določbe, ki od ponudnikov kabelske televizije zahtevajo, da v ponudbo vključijo državne programe in javnim ponudnikom dodelijo del digitalnega spektra;

42.

poziva Komisijo, naj upošteva širše razumevanje pristojnosti storitev javne radiotelevizije v skladu z dinamičnimi in dolgoročnimi razlagami protokola k Amsterdamski pogodbi, zlasti v zvezi z neomejenim sodelovanjem storitev javne radiodifuzije pri tehnološkem razvoju in iz tega izhajajočih oblikah ustvarjanja in posredovanja vsebin (v obliki linearnih in nelinearnih storitev); to mora kot del pristojnosti storitev javne radiodifuzije vključevati tudi ustrezno financiranje;

43.

ponovno poudarja, da mora uredba uporabe spektra upoštevati cilje javnega interesa, kot je pluralizem medijev, zato ne more bit del režima, ki je v celoti tržno zasnovan; poleg tega meni, da bi morale države članice še naprej imeti odgovornost pri odločanju o dodeljevanju frekvenc, da zadovoljijo posebne potrebe svojih družb, zlasti v zvezi z zaščito in spodbujanjem pluralizma medijev;

44.

priporoča, da se med revizijo sistema Telecom-Package pravila „obveznosti prenosa“ ohranijo in, kadar je potrebno, razširijo;

45.

se strinja s prej omenjenim priporočilom Rec(2007)2 v zvezi s pluralizmom medijev, da je treba ponudnikom vsebin zagotoviti enakopraven dostop do elektronskih komunikacijskih mrež;

46.

opozarja na svojo prej omenjeno resolucijo z dne 13. novembra 2007, saj je medobratovalnost bistvena za zagotavljanje pluralizma medijev;

47.

se zavzema za uravnotežen pristop k dodeljevanju digitalne dividende, da se zagotovi enakopraven dostop vsem akterjem, s tem pa ohrani pluralizem medijev;

48.

je zaskrbljen zaradi prevlade nekaterih velikih spletnih akterjev, kar omejuje nove udeležence na trgu ter tako ovira ustvarjalnost in podjetništvo v tem sektorju;

49.

poziva k večji preglednosti v zvezi z osebnimi podatki in informacijami o uporabnikih, ki jih zbirajo internetni iskalniki, ponudniki elektronske pošte in spletne socialne mreže;

50.

meni, da uredbe na ravni EU v zadostni meri zagotavljajo dostopnost elektronskih programskih vodnikov in podobnih pripomočkov za pregled ter iskanje, vendar bi se lahko preučili dodatni ukrepi v zvezi s tem, kako so predstavljene informacije o razpoložljivih programih, da se zagotovi enostavna dostopnost storitev splošnega interesa; poziva Komisijo, naj s postopki posvetovanja ugotovi, ali so za zagotovitev pluralizma medijev potrebne minimalne smernice ali sektorska zakonodaja;

51.

poziva k zagotavljanju ravnovesja med javnopravno in zasebno radiotelevizijo ter dosledne uporabe zakonodaje o varstvu konkurence in medijske zakonodaje za krepitev pluralizma medijev;

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.