52008DC0447

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.7.2008

COM(2008)447 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Na poti k strateškemu partnerstvu med EU in Mehiko

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Na poti k strateškemu partnerstvu med EU in Mehiko

1. MEHIKA NA SVETOVNEM PRIZORIščU

Mehika je eno od dveh največjih gospodarstev Latinske Amerike z več kot 105 milijonov prebivalcev in prihodkom na prebivalca skoraj 10 000 USD. Od leta 1994 je članica Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA) in je s svojimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami sklenila vrsto sporazumov o prosti trgovini. Danes je ena redkih hitro razvijajočih se držav, ki imajo sklenjene sporazume o prosti trgovini z ZDA, EU in Japonsko. Poleg tega je sklenila sporazume z večino držav Latinske Amerike, državami Efte in Izraelom. Ta mreža trgovinskih sporazumov ureja zelo velik delež njene zunanje trgovine.

Mehika se je leta 1994 pridružila Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in je edina med državami Latinske Amerike, ki je včlanjena v tej organizaciji. Kot hitro razvijajoče se gospodarstvo ima Mehika pomembno vlogo v postopku OECD za širitev in okrepljeno delovanje pri vključevanju drugih hitro razvijajočih se gospodarstev v splošni proces iz Heiligendamma. Prav tako je dejavna članica Svetovne trgovinske organizacije.

Mehika ima urejene makroekonomske temelje. V današnji Latinski Ameriki njeni odnosi z mednarodnimi finančnimi ustanovami veljajo skoraj za „vzorne“. Je ena glavnih svetovnih destinacij, kamor se stekajo neposredne tuje naložbe. Kot država prejemnica ima največji delež neposrednih tujih naložb v Latinski Ameriki (174 milijard EUR). Še več, Mehika postaja eden izredno redkih pomembnih latinskoameriških virov neposrednih tujih naložb za tretje države (26,7 milijarde EUR); najpomembnejši taki viri so ZDA, EU in izbrane države Latinske Amerike.

V preteklih dveh desetletjih je Mehika doživela znatne politične in družbenogospodarske spremembe ter izpeljala pomemben proces modernizacije. Kljub temu državo čakajo številni pomembni izzivi. Zlasti se mora še vedno spopadati z zgodovinskimi težavami neenakosti in neustrezne porazdelitve bogastva. V zadnjih desetletjih se je pojavila tudi vrzel v rasti in višini prihodkov med severom in jugom. Ta vrzel botruje pomembnim notranjim in zunanjim migracijskim tokovom, pri čemer so slednji po večini usmerjeni proti ZDA. Na splošno je treba raven socialne kohezije v državi še vedno okrepiti. Prav tako je več napredka potrebnega na lokalni ravni na področjih kot sta upravljanje države in varstvo človekovih pravic. Mehika ima težave tudi z varnostjo, kar se odraža v nasilnem valu organiziranega kriminala in razširjeni trgovini s prepovedanimi drogami. Glavni izzivi gospodarstva so na področju tržne konkurenčnosti in konkurence, zlasti v ključnih sektorjih, kot so telekomunikacije, ter pri izvajanju davčnih reform, katerih namen je zmanjšanje odvisnosti proračuna od prihodkov od nafte.

Te trenutne težave in izzivi, s katerimi se mora spopasti Mehika, pa ne bi smele zmanjšati pomena sprememb, ki jih je država že uvedla v zadnjih dveh desetletjih. Na vseh ravneh je zabeležila pomembno rast in ima še veliko možnosti za razvoj. Na svetovnem prizorišču se bo vedno bolj uveljavljala kot pomemben akter.

Ena največjih prednosti Mehike v Latinski Ameriki je njen strateški geografski položaj na meji z ZDA. Mehika je pomemben politični, gospodarski in kulturni akter v Latinski Ameriki, njena vloga pri reševanju svetovnih vprašanj pa se bo sčasoma še povečala. Njeno gospodarstvo je v celoti vključeno v okvir NAFTA in njena bogata kultura je poznana po vsej Latinski Ameriki. Mehika je resnični kulturni, politični ter fizični most med Severno in Latinsko Ameriko, poleg tega pa do neke mere tudi med industrializiranimi državami in hitro razvijajočimi se državami. Njen povezovalni položaj v napredni večstranski in večkulturni mednarodni skupnosti je ena njenih glavnih prednosti. Zdaj, ko je gospodarski pomen države vse bolj očiten, Mehika postaja vse bolj samozavestna in si želi imeti bolj dejavno vlogo v današnjem hitro spreminjajočem se mednarodnem okolju.

Pridobitev nove samozavesti je pomembna sprememba v primerjavi s preteklostjo, ko je Mehika iz zgodovinskih in geopolitičnih razlogov v mednarodnih zadevah zavzela previdnejšo držo. Vendar je Mehika že v preteklosti sistematično poudarjala pomen večstranskosti in ta zanjo značilni položaj se je sčasoma še okrepil. Vseskozi je bila dejavna članica Organizacije združenih narodov in je to organizacijo pri njenem delu dosledno podpirala. Po svojem prispevku v proračun OZN je deseta na svetu. Finančni prispevek Mehike v OZN je dejansko največji v Latinski Ameriki in pomeni približno 50 % skupnih finančnih prispevkov regije tej organizaciji.

2. EU IN MEHIKA

Sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja je Evropska unija z Mehiko izpeljala pogajanja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu ter političnem usklajevanju in sodelovanju, ki je bil podpisan leta 1997 ter začel veljati leta 2000. Ta sporazum (v nadaljnjem besedilu: svetovni sporazum) je zagotovil ustrezen okvir za poglobitev ter okrepitev političnih odnosov med EU in Mehiko (glej Prilogo 1). Sporazum sestavljajo trije glavni stebri: politični dialog, trgovina in sodelovanje. Evropski uniji je prav tako omogočil, da je utrdila svoj gospodarski in trgovinski položaj v Mehiki, ki je bil od začetka veljavnosti sporazuma NAFTA leta 1994 pod znatnim pritiskom.

Od druge polovice leta 2004 so se institucije EU in Mehika na podlagi vse obsežnejših gospodarskih vezi med njimi odločili, da združijo svoja prizadevanja za okrepitev medsebojnih stikov na visoki ravni. Ta postopek je dosegel vrhunec aprila 2007, ko sta strani na skupnem svetu EU-Mehika priznali, da so se njuni dvostranski odnosi močno izboljšali in da so medsebojne povezave tesnejše kot prej. V letih 2007 in 2008 so Mehiko obiskali številni visoki predstavniki držav članic EU in Evropske komisije, vključno s predsednikom Evropske komisije maja 2008. V istem obdobju je predsednik Calderón dvakrat odpotoval v Evropo, obiskal številne evropske prestolnice ter junija 2007 obiskal vse institucije EU v Bruslju. Obširnih evropskih turnej so se udeležili tudi številni mehiški ministri.

Od začetka veljavnosti svetovnega sporazuma ter zlasti v zadnjih nekaj letih se je med EU in Mehiko razvil dejaven ter odkrit politični dialog o vprašanjih skupnega interesa. To je ustvarilo pozitivno vzdušje med EU in Mehiko ter vzpostavilo politične pogoje za začetek tesnejšega dialoga o svetovnih vprašanjih. Pri tem je bilo čutiti potrebo po vzpostavitvi širšega in bolj velikopoteznega političnega okvira med EU in Mehiko v večstranskih forumih ter mednarodnih institucijah, da bi politični dialog postal učinkovito orodje usklajevanja mnenj o svetovnih ter drugih vprašanjih, ki zadevajo obe strani.

Sodelovanje je en od stebrov svetovnega sporazuma, zato EU in Mehika v skladu s tem opravljata pomembne ter inovativne dejavnosti razvojnega sodelovanja. Vzpostavljeni so bili dialogi o politikah na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe, pa tudi socialna kohezija. Namen teh dialogov je usmerjanje dejavnosti sodelovanja, hkrati pa so pomembno vodilo pri usklajevanju EU in Mehike glede občutljivih svetovnih vprašanj. Mehika je glede vprašanja podnebnih sprememb zagovarjala mnenja, ki so zelo podobna mnenjem EU. Do konca letošnjega leta se bo najverjetneje začel tudi dialog o politiki na področju izobraževanja in kulture, ki bo temeljil na že uveljavljenih programih na področjih mladine, visokega šolstva ter nedavno razvitih instrumentov kulturnega sodelovanja.

Mehika ima obsežne znanstvene in tehnološke zmogljivosti ter raznoliko strukturo znanja, zaradi česar je za Evropo privlačna partnerica za sodelovanje. Od začetka veljavnosti panožnega sporazuma med EU in Mehiko na področju znanosti in tehnologije iz leta 2004 se je znanstveno ter tehnološko sodelovanje med EU in Mehiko občutno povečalo. Vzporedno s tem so se začeli izvajati številni programi ni pobude na področjih, kot so človekove pravice, kultura, razvoj MSP, spodbujanje trgovine itd.

Postopna krepitev dvostranskih odnosov med EU in Mehiko je obe strani privedla do tega, da sta jasno opredelili potrebo po vzpostavitvi tesnejših dvostranskih političnih vezi ter zlasti po vzpostavitvi „strateškega partnerstva“. Z vidika Mehike so odnosi z EU bistven dejavnik politične raznolikosti in ravnovesja njenih mednarodnih odnosov.

3. OSNOVA ZA STRATEšKO PARTNERSTVO MED EU IN MEHIKO

Več dobrih razlogov je za to, da EU napravi Mehiko za svojo strateško partnerico. Mehika je svetovni akter, dejavna je v skupini G8 + G5 ter ima dejavno vlogo v „procesu iz Heiligendamma“[1]. Njena teža in vpliv se bosta sčasoma verjetno še povečala, tudi zunaj Latinske Amerike. Dvostranski odnosi med EU in Mehiko so plodni, kar je v zadnjih letih dalo pomembne rezultate ter dosežke. Poleg tega si EU in Mehika delita vrsto ključnih temeljnih vrednot ter sta zgodovinsko in kulturno tesno povezani.

Medtem ko je svetovni sporazum dvostranski instrument z izrednimi možnostmi, pa je posebni namen statusa strateške partnerice, da zmogljivost države partnerice uporabi za izvajanje pomembnega vpliva na svetovna vprašanja. Evropska komisija zato meni, da bi bilo vse članice skupine G5 smotrno imeti za strateške partnerice.

S političnega vidika bi okrepitev dvostranskih odnosov na raven strateškega partnerstva pomenila dvig kakovosti in ravni odnosov ter bi zagotovila še večjo razgibanost našega sodelovanja. Vseeno ostaja glavni razlog za vzpostavitev strateškega partnerstva z Mehiko priložnost za nadaljnjo utrditev medsebojnega usklajevanja v okviru najpomembnejših večstranskih forumov in institucij. Strateško partnerstvo bi pomenilo okrepitev sodelovanja med EU in Mehiko pri reševanju svetovnih vprašanj. Usklajevanje z Mehiko bi se lahko pokazalo za posebej koristno, če bi se pri tem upoštevale večrazsežnostne povezovalne značilnosti te države. Mehika je razvila sposobnost usklajevanja mnenj OECD in pridržkov držav v razvoju, kar bi lahko znatno prispevalo k doseganju soglasja na svetovni ravni. Tesnejši odnosi z Mehiko bi lahko prav tako olajšali sprejetje soglasnega mnenja glede ključnih regionalnih vprašanj, ki se porajajo med EU in njenimi latinskoameriškimi partnericami.

EU in Mehika bi si torej morali v večstranskem okviru prizadevati za razvoj skupnega razumevanja svetovnih in regionalnih vprašanj ter skupaj sprejeti praktične ukrepe v prizadevanjih za boljše oblikovanje globalizacije.

4. STRATEšKO PARTNERSTVO: MEHANIZEM NA DVEH RAVNEH

Ob upoštevanju zgoraj navedenega bo glavni cilj strateškega partnerstva nastopanje Mehike in EU kot svetovnih zaveznic v vseh pomembnih večstranskih forumih in institucijah.

V praksi bo vpliv strateškega partnerstva čutiti na dveh ravneh. Okrepilo bo usklajevanje EU in Mehike na večstranski ravni glede svetovnih vprašanj. Poleg tega bo dalo novo politično spodbudo razvoju dvostranskih odnosov in pobud.

Zato bo strateško partnerstvo delovalo na podlagi mehanizma na dveh ravneh, ki se med seboj krepita: dvostranski dialogi ter sodelovanje bodo sestavni del pravnega in operativnega okvira obstoječega sporazuma, za njuno krepitev pa bosta poskrbela novoustanovljeni okvir politik ter na njem temelječa razgibanost odnosov. Z dialogi in sodelovanjem se bodo medsebojni odnosi zbližali, kar bo omogočilo izmenjave med strokovnjaki, javnimi uslužbenci ter oblikovalci politik. Tako se bo vzpostavilo usklajevanje mnenj glede svetovnih vprašanj na ustreznih področjih.

Novi okvir politik, ki ga bo oblikovalo strateško partnerstvo, bo EU in Mehiki zagotovil več priložnosti za poglobljeno obravnavanje občutljivih vprašanj, tudi domačih. Tako bosta strani lahko učinkoviteje in z večjo vnemo uveljavljali skupne vrednote, kot so človekove pravice, demokracija, pravna država, dobro upravljanje države ter pravna varnost.

5. DODANA VREDNOST: USKLAJEVANJE MED EU IN MEHIKO GLEDE SVETOVNIH VPRAšANJ

EU in Mehika že imata skupne vrednote, izkustva in vizije. V očeh EU je Mehika „podobno misleča država“. Mehika v večstranskih forumih pogosto zagovarja mnenja, ki so zelo podobna mnenjem EU. Strateško partnerstvo bi moralo še nadalje okrepiti te težnje, tako da bi zagotovilo močan politični okvir, s čimer bi se okrepila dialog ter usklajevanje med EU in Mehiko.

Cilj strateškega partnerstva z Mehiko ni toliko vzpostavitev skupnega programa ali posebnega akcijskega načrta, temveč dajanje prednosti sprejetju metodologije za posvetovanje in usklajevanje. Omogočiti bi moralo novo medsebojno tankočutnost, ki bi strani spodbudila, da bi se v zadostni meri posvetili interesom ter pridržkom druga druge vsakokrat, ko bi se bilo treba opredeliti glede svetovnih vprašanj.

Svetovna vprašanja se nenehno razvijajo. V zadnjih letih se je morala mednarodna skupnost spopasti z vrsto vprašanj svetovne razsežnosti, od terorizma do podnebnih sprememb, nestanovitnosti mednarodnih finančnih trgov ter naraščajočih cen nafte in hrane itd. Na tej stopnji ni najpomembnejše oblikovanje seznama področij za sodelovanje, ampak predvsem pridobitev navade posvetovanja in usklajevanja ter razvoj kulture upoštevanja mnenj in pridržkov druge strani pri oblikovanju ter sprejetju stališč glede posebnih svetovnih vprašanj. Pri več svetovnih vprašanjih je že čutiti potrebo po učinkovitem usklajevanju med EU in Mehiko in glede nekaterih takih vprašanjih je bilo na podlagi obstoječega sporazuma usklajevanje do neke mere že izvedeno. Vendar iz zgoraj navedenih razlogov ta seznam ni in ne more biti izčrpen. Najpomembnejša področja, za katera je treba ta trenutek predpisati usklajevanje, so:

1. politična vprašanja , kot so večstranskost, demokracija, človekove pravice, načelo pravne države, kulturni dialog, Latinska Amerika, regionalno vključevanje in skupina Rio;

2. vprašanja varnosti , kot so boj proti terorizmu, propadle države, organizirani kriminal, trgovina s prepovedanimi drogami in ljudmi;

3. okoljska vprašanja , kot so podnebne spremembe, naravne nesreče, boj proti prekomernemu izkoriščanju staležev rib;

4. družbenogospodarska vprašanja , kot so razvojna politika, naložbe in družbena odgovornost, inovacije ter pravice intelektualne lastnine, odprti trgi, socialne politike, dostojno delo in socialna zaščita, migracije, revščina, svetovna makrofinančna stabilnost, dobro upravljanje na področju davkov, zanesljivost oskrbe z energijo, njene trajnosti ter izboljšane energetske učinkovitosti, cene hrane, ribištvo, pomorska politika in upravljanje oceanov, prometna vprašanja v skupnem interesu.

6. UGODNI VPLIV NA DVOSTRANSKA VPRAšANJA

Pričakovati je, da bo nova politična razgibanost, ki bo nastopila po ustanovitvi strateškega partnerstva med EU in Mehiko, pozitivno vplivala tudi na posebna dvostranska vprašanja med EU in Mehiko. Predvsem je pričakovati napredek na področjih, kot so socialno in gospodarsko sodelovanje, sodelovanje na področju človekovih pravic, kulturne izmenjave, sodelovanje na področjih izobraževanja, trgovine, konkurence ter civilnega letalstva. Moralo bi prav tako prispevati k boljši izrabi možnosti za trgovino in naložbe, ki jih ponuja svetovni sporazum.

7. INSTITUCIONALNA UREDITEV

Obstoječa institucionalna struktura, ki jo je vzpostavil svetovni sporazum med EU in Mehiko, se je izkazala za uspešno ter učinkovito. V strukturi je bil dosežen viden napredek, višek tega pa je zdajšnja dobra raven medsebojnih odnosov.

Strateško partnerstvo naj bi osvežilo delovanje obstoječega okvira. Stranema se odsvetuje ustanavljanje dodatnih odborov in struktur, razen če je to res potrebno. Skupni sveti in skupni odbori so ustrezni mehanizmi za usklajevanje. Edina sprememba, ki jo je treba uvesti po začetku veljavnosti strateškega partnerstva med EU in Mehiko, so prilagoditve programov, da bi se usklajevanju glede pomembnih svetovnih vprašanj namenilo več pozornosti. Poleg tega bi bilo treba v okviru skupnega odbora vzpostaviti „preprost“ stalen neposredni dialog na ravni visokih uradnikov, da bi se zagotovilo neprekinjeno delovanje in ustrezno spremljanje. Omogočiti bi bilo treba tudi sklicevanje posebnih priložnostnih usklajevalnih srečanj , kadar se pojavi potreba po usklajevanju mnenj, ki jih bosta strani zagovarjali v mednarodnih forumih.

Obstoječa praksa srečanj na vrhu EU-Mehika na predsedniški ravni se mora nadaljevati. Srečanja na vrhu naj se sklicujejo vsaki dve leti in se institucionalizirajo. Dnevni red srečanj na vrhu in njihovo trajanje bi bilo treba razširiti, da se omogoči izčrpen politični dialog ter zagotovi ustrezno usklajevanje politik glede pomembnih aktualnih vprašanj.

Poleg institucionalizacije srečanj na vrhu EU-Mehika je druga najpomembnejša sprememba, ki jo je treba uvesti, razvoj pogostejših izmenjav med stranema na operativni ravni. Ambasadorji EU in mehiški ambasadorji bi morali pogosteje navezovati stike v državah gostiteljicah, četudi so napoteni na delovna mesta zunaj latinskoameriških ali evropskih regij. Ambasadorji, vodje misij in strokovnjaki, napoteni v glavna mesta ZN, bi morali zlasti zagotavljati usklajevanje z namenom sodelovanja v forumih in razpravah ZN. Sčasoma bi dialog na ravni ambasad med diplomati in strokovnjaki za posamezna vprašanja zagotovil boljše medsebojno poznavanje ter dolgoročno omogočil sprejetje podobnega načina reševanja težav. To velja tudi za stike in izmenjave na ravni javnih uslužbencev ter strokovnjakov v okviru že uveljavljenega sodelovanja med EU in Mehiko.

8. SKLEPNA UGOTOVITEV

Komisija na podlagi zgornjih razmišljanj in trditev priporoča vzpostavitev strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Mehiko.

PRILOGA 1

PRAVNI, INSTITUCIONALNI TER OPERATIVNI

OKVIR ZA EU IN MEHIKO

S pravnega vidika dvostranske odnose ureja svetovni sporazum, ki institucionalizira redni politični dialog na visoki ravni. Mehika in Evropska unija sta vzpostavili dva foruma, v katerih usklajujeta in spremljata svoje odnose ter jim dajeta politično spodbudo: skupni svet na ministrski ravni, ki se sestaja na dve leti, in skupni odbor na ravni pomočnikov ministrov ali visokih uradnikov, ki se sestaja enkrat letno.

Poleg tega sta EU in Mehika uvedli redno sklicevanje predsedniškega vrha vsaki dve leti, da bi okrepili politični profil svojih dvostranskih odnosov ter vzdrževali redne odnose na najvišji ravni,.

Med EU in Mehiko je stekel tudi dejavni medparlamentarni dialog v okviru medparlamentarnega skupnega odbora EU-Mehika, ki se sestane dvakrat letno.

S svetovnim sporazumom je bilo osnovano celovito območje proste trgovine med Mehiko in EU, ki zajema trgovino blaga ter storitev. V letih po začetku veljavnosti sporazuma je dvostranska trgovina med EU in Mehiko narasla za več kot 100 %. Tako je Mehika postala ena najpomembnejših trgovinskih partneric EU v Latinski Ameriki z velikimi možnostmi rasti. EU je za ZDA druga trgovinska partnerica Mehike.

Svetovni sporazum med EU in Mehiko poleg trgovine ureja široko paleto gospodarskih vprašanj. Neposredne tuje naložbe EU so se povečale za 120 % in zdaj je EU za Združenimi državami Amerike drugi največji investitor v Mehiki. Leta 2006 je bil podpisan nov okvirni sporazum med Mehiko in EIB, ki opredeljuje okvir za sodelovanje med stranema na področjih infrastrukture ter okolja.

V sporazum je vključenih tudi več klavzul o pregledu, ki so namenjene nadaljnji liberalizaciji trgovinskih odnosov med EU in Mehiko na področjih storitev, naložb ter kmetijskih proizvodov. Strani sta se novembra 2004 dogovorili, da se bosta začeli pogajati o uresničitvi teh ureditev. Po zaključku pogajanj bo poslovnim subjektom zagotovljeno bolj razgibano okolje, ki bo učinkovito dopolnjevalo obstoječe možnosti dostopa na trg.

EU in Mehika sta vzpostavili dejavno razvojno sodelovanje. Ob upoštevanju dejstva, da se Mehika zdaj uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, ji je bila za obdobje 2007–2013 v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja namenjena okvirna dodelitev zneska v višini 55 milijonov EUR. Opredeljeni so bili trije sektorji, na katere bo osredotočeno sodelovanje: socialna kohezija, trajnostno gospodarstvo in konkurenčnost ter izobraževanje in kultura. Ti trije osrednji sektorji povezujejo različna medsektorska vprašanja, ki jih je treba izpostaviti, to so zlasti človekove pravice, vprašanja enakosti med spoloma ter okoljska vprašanja. Sodelovanje med EU in Mehiko je osredotočeno na inovativni instrument dialoga o politikah, njegov namen pa je kvalitativno prispevati k razvoju Mehike ter ga podpreti z izmenjavo in prenosom ustreznih izkustev ter najboljših praks, ki jih je treba prilagoditi posebnim lokalnim okoliščinam. Memorandum o soglasju je bil podpisan 6. junija 2007, s čimer je omogočena uresničitev sodelovanja v obdobju 2007–2013.

PRILOGA 2

Uradno ime: | Združene mehiške države |

Glavno mesto: | Ciudad de Mexico (Distrito Federal) |

Površina: | 1 972,55 km2 |

Prebivalstvo: | 105 790 725 (2007) |

Uradni jezik: | španščina / 56 avtohtonih jezikov |

Valuta: | peso |

Državna ureditev: | zvezna republika |

Upravna delitev: | 31 držav in 1 zvezno okrožje |

Predsednik vlade: | Felipe Calderón (Partido Acción Nacional) |

Predsedniške in parlamentarne volitve: | parlamentarne – julija 2009; predsedniške – julija 2012 |

BDP na prebivalca: | 9 669 USD (2007) |

GDP skupaj: | 1 022,93 milijarde USD |

Rast BDP: | 3,2 % |

Inflacija: | 3,8 % |

[1] Voditelji skupine G8 ter voditelji Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike in Južne Afrike, združeni v okviru skupine Outreach 5 (nekdanja skupina O5, zdaj G5), so se v Heiligendammu odločili, da bodo začeli novo obliko tematskega dialoga, ki bo potekal na formalen in strukturiran način. Namen tega dialoga, ki se odslej imenuje proces iz Heiligendamma , je okrepitev skupnega razumevanja odločilnih področij svetovnega gospodarskega upravljanja ter razvoj skupne podlage in nadaljnjih praktičnih ukrepov v skupnih prizadevanjih za boljše oblikovanje globalizacije. Skupini G8 in O5 sta se odločili, da bosta v okviru tega procesa dialoga obravnavali štiri vprašanja: inovacije in pravice intelektualne lastnine (spodbujanje in zaščita inovacij), naložbe in družbeno odgovornost (spodbujanje čezmejnih naložb in odgovornega ravnanja podjetij), razvoj (skupno razumevanje, učinkovitost pomoči) ter energetsko učinkovitost (izmenjava znanja za izboljšanje energetske učinkovitosti in tehnološko sodelovanje z namenom prispevanja k zmanjšanju emisij CO2).