52008DC0032

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.1.2008

COM(2008) 32 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Drugi strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji

{COM(2008) 33 konč}{COM(2008) 35 konč}{SEC(2008120}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Drugi strateški pregled boljše pravne ureditvev Evropski uniji

I. UVOD

Trenutna Komisija je največ pozornosti namenila poenostavitvi in izboljšanju zakonodajnega okolja v Evropi. To je del njenega široko zastavljenega cilja zagotoviti rezultate za državljane in podjetja. Namen načrta za boljšo pravno ureditev, sprejetega leta 2005, je zagotoviti visoko kakovost vseh novih pobud ter posodobiti in poenostaviti obstoječo zakonodajo. S tem bo prispeval k spodbujanju podjetništva in inovativnosti, k doseganju celotnega potenciala enotnega trga in tako k pospešitvi rasti in ustvarjanja delovnih mest. Boljša pravna ureditev je zato ključni element lizbonske strategije za rast in zaposlovanje. Načrt za boljšo pravno ureditev EU prav tako pomaga, da se odzove na globalizacijo ter sooblikuje svetovno ureditev, ne pa da se ji podredi.

Komisija napreduje na različnih stopnjah političnega cikla. Boljša pravna ureditev ne pomeni deregulacije ali ovir pri sprejetju novih evropskih predpisov, kadar so le-ti potrebni. Vendar se strateški in zakonodajni predlogi zdaj ocenjujejo sistematično, za vsako posamezno pobudo pa se prouči širok spekter zakonodajnih in nezakonodajnih možnosti. Kakovost teh ocen nadzoruje neodvisni odbor za oceno učinka. Obstoječa zakonodaja se poenostavlja in kodificira, za zmanjšanje upravnih stroškov zakonodaje EU pa potekajo združena prizadevanja. Predlogi v obravnavi se pregledajo in umaknejo, če več ne ustrezajo ali niso skladni s prednostnimi nalogami Komisije. V sodelovanju z državami članicami se razvija učinkovitejši pristop za obravnavanje težav pri izvajanju in zagotavljanju skladnosti z zakonodajo Skupnosti.

Načrt za boljšo pravno ureditev že prinaša dejanske prednosti podjetjem in potrošnikom. Vendar bo mogoče prednosti v celoti doseči samo z medsebojnim sodelovanjem vseh evropskih institucij in držav članic. To sporočilo vsebuje pregled napredka in poudarja področja, na katerih je treba prizadevanja okrepiti, ter pomeni podlago za oceno stanja v zvezi z boljšo pravno ureditvijo, ki jo Evropski svet načrtuje izvesti marca 2008.

II POSODOBITEV OBSTOJEčE ZAKONODAJE

Evropska zakonodaja pogosto poenostavi zadeve za podjetja, državljane in javno upravo, s tem da 27 predpisov nadomesti zgolj z enim. Vendar je treba zakonodajo, sprejeto v preteklih 50ih letih, zaradi hitro spreminjajočega se sveta nenehno pregledovati in posodabljati.

1. Poenostavitev obstoječe zakonodaje

Namen tekočega programa Komisije za poenostavitev je poenostaviti in posodobiti zakonodajo EU. Za obdobje 2005–2009 zajema 164 ukrepov in je medtem že postal del letnega delovnega programa. Komisija je že predlagala ali sprejela 91 teh ukrepov in bo v letu 2008 predstavila 44 novih.

Poenostavitev prinaša dejanske prednosti. Kmetje in kmetijska podjetja se zdaj na primer ukvarjajo s precej poenostavljenim zakonodajnim okvirom: 21 ureditev skupnega trga je bilo združenih v eno samo. Za podjetja veljajo poenostavljeni predpisi o pakiranje in za približno 70 potrošniških proizvodov predpakiranje ni več potrebno. Za MSP, ki opravljajo registracijo farmacevtskih izdelkov, so bile uvedene znižane pristojbine in upravna podpora. Poenostavljena homologacija bo olajšala registriranje in prodajo motornih vozil, hkrati pa ohranila varnostne standarde. Učinkovitejši in bolj konkurenčen plačilni trg bo omogočil, da bodo plačila v Evropski uniji tako enostavna, cenovno ugodna in varna, kot so plačila v državi članici danes. S sprejetjem revidirane obstoječe zavarovalne zakonodaje (Solventnost II) v bližnji prihodnosti bodo podjetjem zagotovljene prednosti poenostavljenih zavarovalnih predpisov. V prihodnosti jim bo prednosti prinesel tudi posodobljen carinski zakonik, že danes pa jim jih že zagotavlja vzpostavitev brezpapirnega okolja za carino in trgovino.

Delo na področju poenostavitve zakonodaje EU je v polnem teku. Komisija bo ohranila ta zagon. Zaključila bo pregled celotne obstoječe zakonodaje EU, da bi opredelila morebitna področja, na katera bi bilo treba usmeriti prihodnje poenostavitve, in rezultate vključila v posodobljen tekoči program za poenostavitev, ki ga bo predstavila v začetku leta 2009. Ocena učinka bo spremljala več pobud za poenostavitev[1]. Komisija bo posvetila prednost poenostavitvam, ki prinašajo prednosti za MSP, zainteresirane strani pa bolj vključila v pripravljala dela. S sistemom za oceno učinka bo prav tako zagotovila, da se za nove zakonodajne pobude izkoristi vsaka priložnost za poenostavitev.

Komisija vse bolj preoblikuje[2] in pospešuje kodifikacijo[3] zakonodaje. Od približno 400 aktov, ki jih je mogoče kodificirati, jih je Komisija pripravila 152: 87 jih je bilo sprejetih, 65 pa jih je v obravnavi na Svetu in Parlamentu. Program za kodifikacijo naj bi bil zaključen v naslednjih 18 mesecih. Komisija prav tako opredeljuje in razveljavlja zastarele akte, ki nimajo več dejanskega učinka, vendar so še vedno veljavni. To delo, ki obsega okrog 2 500 pravnih aktov, bi bilo mogoče pospešiti, če bi Evropski parlament in Svet sprejela hitre postopke za razveljavitev zastarele zakonodaje.

Nenazadnje Komisija redno pregleduje vse predloge, ki so v obravnavi pri sozakonodajalcih, da bi zagotovila, da so še ustrezni in izpolnjujejo standarde kakovosti. Od leta 2005 je bilo umaknjenih 78 predlogov, nadaljnjih 30 pa je bilo opredeljenih za umik v Zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008.

2. Zmanjšanje upravnih obremenitev

Komisija je januarja 2007 predstavila akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev za podjetja v EU za 25 % do leta 2012[4]. Evropski svet je ta program sprejel marca 2007. Strinjal se je s ciljem za zmanjšanje upravnih obremenitev, ki izvirajo iz zakonodaje EU, in države članice pozval, naj „v okviru svojih pristojnosti zastavijo enako ambiciozne nacionalne cilje do leta 2008“[5]. Dvanajst držav članic je medtem to že storilo[6].

Ključni del akcijskega programa je merjenje upravnih obremenitev za podjetja, ki izvirajo iz obveznega zagotavljanja informacij v skladu z zakonodajo EU in nacionalno izvedbeno zakonodajo. Merjenje je bilo uvedeno julija 2007 in zajema 43 pravnih aktov (13 prednostnih področij), ki naj bi po ocenah pomenili več kot 80 % upravnega bremena v EU[7].

Opredeljenih in potrjenih je bilo na stotine obveznosti, vezanih na zakonodajo EU. Ob podpori enotnih kontaktnih točk, ki so jih vzpostavile posamezne države članice, je v pregledu tudi način prenosa zahtev EU v nacionalno zakonodajo. Oba procesa naj bi bila zaključena v začetku leta 2008. Komisija bo nato ocenila čas in denar, ki so ga podjetja porabila za izpolnjevanje teh zahtev. Tako se bo pokazalo, katere obveznosti presegajo zahteve EU in kakšni stroški so s tem povezani. To bo prva tovrstna primerjava in bo pomagala opredeliti najboljšo prakso o prenosu. Priporočila za zmanjšanje upravnih obremenitev naj bi bila pripravljena do konca leta 2008. Delo na področju prava gospodarskih družb poteka hitreje, kot je bilo načrtovano, tako da bo lahko Komisija predložila predloge na tem področju do poletja 2008. Merjenja, ki so jih opravile države članice, nakazujejo, da so obremenitve na tem področju velike: zgodnji ukrepi bi zato prinesli znatne prednosti.

Komisija pregleduje tudi predloge držav članic in posameznikov, poslane v okviru spletnega posvetovanja o zmanjševanju upravnih obremenitev[8]. Prejela bo tudi nasvet „skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve“, ki ji predseduje dr. Edmund Stoiber in je začela delovati januarja 2008. Med člane skupine spadajo voditelji različnih organov, ki nadzorujejo programe za zmanjšanje birokratskih ovir v državah članicah, in predstavniki industrije, malih in srednje velikih podjetij, organizacij za varstvo okolja ter potrošnikov, vsi z izkušnjami iz prve roke o boljši pravni ureditvi. Prav tako bo Komisija še naprej zmanjševala nepotrebne upravne obremenitve s spodbujanjem uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Da bi hitro prišli do rezultatov, je bilo v akcijskem programu opredeljenih tudi 10 „takojšnjih ukrepov“, ki bi z relativno majhnimi spremembami zadevne zakonodaje prinesli pomembne prednosti (ocenjene na 1,3 milijarde EUR). Komisija je v približno šestih mesecih sprejela štiri ustrezne sklope zakonodajnih ukrepov. En predlog je bil sprejet v okviru postopka soodločanja v rekordnem času; preostalih pet naj bi bilo sprejetih v začetku leta 2008. Komisija bo pred zasedanjem Sveta spomladi predstavila več dodatnih takojšnjih ukrepov[9].

III. UPORABA OCENE UČINKA PRI OBLIKOVANJU POLITIKE

Celostni sistem Komisije za oceno učinka pomaga institucijam EU pri oblikovanju boljših politik in zakonodaje. Ocena učinka omogoča bolj utemeljeno odločanje v celotnem zakonodajnem procesu; zagotavlja kakovostnejše predloge; spodbuja zavezanost načelom subsidiarnosti in sorazmernosti ter zagotavlja usklajenost s cilji na visoki ravni, npr. lizbonske strategije in strategije za trajnostni razvoj. Ocena učinka omogoča Komisiji tudi učinkovitejše posredovanje svojih politik. Od leta 2003 je Komisija zaključila in objavila 284 ocen učinka. Te ocene so javno dostopne, povzetki pa so na voljo v vseh uradnih jezikih[10].

V okviru splošnejše kulturne spremembe je postala ocena učinka neločljiv sestavni del delovnega procesa in procesa odločanja Komisije, prinesla pa je tudi spremembe na področju oblikovanja politike. Odločitve Komisije, ali in kako naj se pobuda nadaljuje, temeljijo na preglednih dejstvih, prispevkih zainteresiranih strani in temeljiti proučitvi vseh možnosti, vključno z možnostjo ko- in samoregulacije. Komisija je leta 2007 na primer ustavila tri zasnovane pobude na podlagi ocen učinka, saj so pokazale, da takrat ukrep EU ne bi prinesel dovolj dodane vrednosti, in sicer pobude o:[11] vzpostavitvi celostnega razmerja med kapitalom in kontrolnimi pravicami, spremembi 14. direktive na področju prava družb o čezmejnem prenosu registriranih sedežev in o zaščiti prič. Službe Komisije pa poleg tega prevzemajo pobudo in izvajajo ocene učinka, tudi če se uradno to od njih na zahteva[12]. Odbor za oceno učinka zagotavlja neodvisen nadzor kakovosti in pomaga pri razvoju metodologije.

Komisija se je zavezala, da bo še naprej izpopolnjevala sistem za oceno učinka. Posodablja metodologijo in utrjuje vlogo ocene učinka v političnem procesu, pri tem pa se opira na interne izkušnje, predloge drugih institucij, držav članic in zainteresiranih strani ter na rezultate zunanje ocene iz leta 2007[13]. Iz ocene sledi, da je Komisija napredovala pri doseganju ciljev na področju ocene učinka: izboljšala je kakovost predlogov, zagotovila učinkovito podporo procesu odločanja in povečala preglednost. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je treba pojasniti načelo sorazmerne analize (tj. analize v skladu z daljnosežnostjo predloga) in zato bolje opredeliti pobude, ki jih je treba oceniti. Poleg tega se priporoča, da se ocene učinka pripravi v začetku postopka oblikovanja politike in izboljša podpora kakovosti, med drugim tudi dostop do podatkovnih virov. V oceni je bilo mogoče zaznati, da je bilo preveliko število ocen učinka izvedenih z namenom, da se vnaprej upraviči določena politična odločitev.

Komisija se je odzvala in zagotovila spodaj navedene izboljšave. Druge izboljšave bodo sledile v okviru pregleda smernic Komisije za oceno učinka, ki naj bi bil zaključen po pregledu napredka na področju boljše pravne ureditve, ki ga bo Evropski svet izvedel marca 2008.

1. Utrditi vlogo ocene učinka v političnem procesu

Sistem za oceno učinka je zanesljiv in se je izkazal za uspešen instrument pri zagotavljanju podpore v procesu odločanja, v prvi vrsti sicer za Komisijo samo, vendar tudi za druge institucije. Poleg tega je Komisija zagotovila, da so se ocene učinka in z njimi povezana mnenja odbora za oceno učinka uporabljali med celotnim procesom odločanja. Na podlagi tega napredka je mogoče na nekaterih področjih sistem izboljšati. Eno področje je časovno usklajevanje. Ocene učinka je treba pripraviti v začetku postopka oblikovanja politike, da se lahko podrobno proučijo alternativni ukrepi še pred predložitvijo predloga . To pomeni, da je treba v zgodnji fazi določiti, kaj bo predmet ocene učinka, in odbor za oceno učinka zaprositi za nasvet o načrtovanem delu. Komisija bo nadaljevala razvoj tega „začetnega“ usklajevanja in podpore kakovosti za ocene učinka ključnih pobud.

2. Usmeriti sredstva na področja z najvišjo dodano vrednostjo

Ob uvedbi sistema za oceno učinka so bile izvedene ocene učinka za vse teme zakonodajnega in delovnega programa Komisije. Izkušnje so pokazale, da je treba ta pristop izpopolniti. Ocene učinka naj bi se izvedle za najpomembnejše predloge in za predloge z najbolj daljnosežnim učinkom, ne glede na to, ali so vključeni v zakonodajni in delovni program Komisije ali ne. Morale bi biti sorazmerne z daljnosežnostjo zadevne pobude, kar pomeni, da bi se ocene učinka za pobude z omejenim ali splošnim učinkom ukinile ali omejile. V letu 2008 bo Komisija izvedla približno 180 ocen učinka, v letu 2007 pa jih je izvedla 130. Več kot polovica obsega pobude, ki niso vključene v zakonodajni in delovni program Komisije, vključno z ukrepi, sprejetimi v skladu s postopkom komitologije.

3. Zagotoviti več podpore

Izboljšati je treba kakovost in navodila, kar bo Komisija dosegla zlasti s Smernicami za oceno učinka in podporo odbora za oceno učinka.Posebno pozornost je treba nameniti naslednjih področjem:

- Določitev sorazmerne stopnje analize za vsako posamezno oceno učinka ob upoštevanju daljnosežnosti morebitnih učinkov in politične občutljivosti pobude.

- Subsidiarnost in sorazmernost: določitev, ali in kako naj EU ukrepa, je sestavni del procesa ocene učinka. Komisija priznava, da je treba regionalnim in nacionalnim učinkom – pogosto pomembnim pri zagotavljanju spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernost – posvetiti večjo pozornost. Treba bo uvesti nove metode.

- Izboljšana analiza posebnih učinkov: Službe Komisije bodo morale več pozornosti posvetiti analizam na določenih področjih, kot so na primer socialni in distribucijski učinki, učinki na notranji trg, na potrošnike in MSP, regije in lokalne organe, ter mednarodni učinki. Prav tako je treba predvideti ukrepe za boljši prenos in izvajanje zakonodaje.

- Količinska določitev: ocena učinka bi morala količinsko določiti učinek, kadar je to izvedljivo in sorazmerno – ne da bi skušala zakriti osnovne negotovosti. Kljub napredku (na primer, upravni stroški se sistematično upoštevajo in če so pomembni, ocenjeni po modelu EU za standardne stroške) nezadostni ali nezanesljivi podatki velikokrat ovirajo količinsko določitev. Boljša podpora in navodila pomenijo izboljšano sodelovanje z državami članicami, Odborom regij, Ekonomsko-socialnim odborom in zainteresiranimi stranmi na tem področju.

- Prispevek zainteresiranih strani in strokovnjakov je nepogrešljiv. Posvetovanja so postala rutina, mnenja zainteresiranih strani pa se upoštevajo že od začetka političnega procesa. V velikem obsegu se vključujejo zunanji strokovnjaki. Komisija je leta 2007 pregledala minimalne standarde za zunanje svetovanje. Potrdila je veljavna pravila in se odločila, da jih bo uporabljala učinkoviteje in izboljšala povratne informacije ter tako zagotovila pluralnost mnenj itd[14]. Odbor za oceno učinka nadzoruje pravilno izvajanje standardov.

4. Zagotoviti strog nadzor kakovosti

Komisija je konec leta 2006 ustanovila odbor za oceno učinka, ki je pod nadzorom predsednika Komisije, sestavljajo pa ga visoki uradniki Komisije, ki delujejo neodvisno od oddelkov, predlagateljev predlogov. Odbor svetuje ter nadzira metodologijo in kakovost ter se po potrebi opira na zunanje strokovnjake. Mnenja odbora se uporabijo ob sprejetju končne odločitve Komisije, po sprejetju pobude pa so javno dostopna[15].

Komisija je zdaj ocenila izkušnje prvega leta – delno na podlagi poročila odbora[16]. Pozdravlja nepristranskost odbora in ceni njegova strokovna priporočila, ki so v večini primerov resnično izboljšala ocene učinka. Odbor je pomagal pri izboljšanju standardov in zagotovil uporabna navodila k metodologiji. Nadaljnje izboljšave bo treba izvesti na področju notranjih delovnih metod in postopkov. Tako bo treba na primer zagotoviti, da bodo v ocenah učinka, ki jih bodo službe pripravile za določene predloge, obravnavana priporočila odbora še pred predložitvijo zadevnih predlogov v odločanje kolegiju.

IV. DELITEV ODGOVORNOSTI

Predpise EU predlaga Komisija, sprejmeta pa jih Evropski parlament in Svet. Nacionalne vlade in parlamenti jih prenesejo v nacionalno zakonodajo, sprejemajo pa tudi zakonodajo pod lastno odgovornostjo, ki je pogosto dopolnjena z regionalnimi in lokalnimi predpisi. Vsi ti predpisi vplivajo na podjetja in državljane. Načrt za boljšo pravno ureditev je treba zato nadaljevati kot skupno prizadevanje institucij EU in držav članic[17]. Komisija bo v zvezi s tem nadaljevala svoje dragocene izmenjave v okviru skupine nacionalnih strokovnjakov s področja pravne ureditve na visoki ravni.

1. Zagotavljanje rezultatov med sprejemanjem odločitev EU

Pobuda za boljšo pravno ureditev bo zagotovila vidne prednosti, če bodo zakonodajne izboljšave, ki jih je predlagala Komisija, sprejete in začele veljati. Proces potrebuje svoj čas. Boljši standardi kakovosti podaljšujejo čas, potreben za pripravo pobud Komisije. Sozakonodajalca potrebujeta v povprečju dve leti, da sprejmeta pobudo. Skupaj z obdobjem, namenjenim prenosu in začetku veljavnosti novih direktiv[18], minejo približno štiri leta in pogosto dvakrat toliko od sestave do sprejetja pobude EU.

V tem okviru je treba vseeno zagotoviti trajno podporo tekočemu programu za poenostavitev pri vseh evropskih institucijah. Svet in Parlament sta do zdaj sprejela samo 16 pobud iz tekočega programa. Komisija bo nadaljevala s pripravo predlogov za poenostavitev v letu 2008, v pričakovanju, da bosta sozakonodajalca namenila pozornost temu, da bi bili predlogi sprejeti do pomladi 2009. V letu 2008 in začetku leta 2009 Komisija poleg tega pričakuje, da bosta sozakonodajalca namenila pozornost sprejetju predlogov za zmanjšanje upravnih obremenitev.

Parlament in Svet pri proučevanju predlogov vedno pogosteje uporabljata ocene učinka Komisije, vendar morata svoja prizadevanja še okrepiti. Prav tako morata pripraviti lastne ocene učinka, kadar nameravata bistveno spremeniti predlog Komisije glede vprašanj, ki niso zajeta v oceni učinka Komisije. Komisija pa se bo potrudila zagotoviti, da bo bolje predvidela vprašanja, ki naj bi jih obravnavala Svet in Parlament, na primer izbira instrumenta za ukrepe EU. Poleg tega lahko Svet in Parlament od Komisije zahtevata, da podrobno razloži vidike svoje prvotne ocene. Čeprav so te ocene v prvi vrsti namenjene kot vodilo Komisiji pri sprejemanju odločitev, se bo Komisija na podlagi posameznih primerov konstruktivno odločila, kako se odzvati na te zahteve. Pregled „skupnega pristopa k oceni učinka“[19], ki ga bodo opravile vse tri institucije v sredini leta 2008, bo priložnost za dodatni napredek na tem področju.

2. Uporaba zakonodaje Skupnosti

Komisija daje veliko prednost pravilni uporabi zakonodaje Skupnosti. Septembra 2007 je predlagala načine sodelovanja z državami članicami za izboljšanje trenutnega reševanja težav, ki vodi k hitrejšemu in boljšemu doseganju rezultatov[20]. Prav tako je opredelila načine, s katerimi bi Komisija in države članice usmerile svojo pozornost na preventivne ukrepe ter s katerimi bi lahko Komisija učinkoviteje obravnavala kršitve in zagotavljala več informacij. Komisija bo te pobude razvila in izvedla v prihajajočih mesecih ter ocenila doseženi napredek v letu 2009.

V. SOOBLIKOVANJE SVETOVNE UREDITVE

V vedno bolj globaliziranem svetu in po tolikih letih odstranjevanja carinskih ovir mednarodno trgovino in naložbe vedno pogosteje ovirajo necarinske ovire, kot so zakonodajne razlike. Številne zakonodajne razlike odražajo legitimno politično odločitev ter so skladne s sporazumom STO in drugimi mednarodnimi sporazumi. Nekatere med temi razlikami pa se vseeno pojavijo kot neželeni stranski učinki v načinu zakonodajnega vodenja posameznih strani in so lahko nepotrebne ali škodljive za podjetja in potrošnike.

Prispevki tretjih držav k posvetovalnemu postopku Komisije zagotavljajo slednji prednosti že pri sestavljanju pobud. Poleg tega je treba pri sistemu za oceno učinka upoštevati tudi zunanje učinke. Komisija bo zagotovila podrobno proučitev teh zunanjih učinkov, kot so učinki na trgovino in naložbe ter na države v razvoju. Na področjih z mednarodnimi standardi bo na podlagi ocene učinka presodila, ali naj zaupa tem standardom ali sprejme posebno evropsko pobudo.

Komisija ima dolgoletne izkušnje v dialogu o zakonodajnih vprašanjih z večstranskimi organizacijami, kot so OECD in ZN ter s ključnimi trgovinskimi partnerji. Da bi uveljavila lizbonsko strategijo zunaj meja EU, bo Komisija z mednarodnim dialogom odstranila horizontalne in sistemske ovire ter olajšala zbliževanja, kjer bo to mogoče. Pristop EU za boljšo pravno ureditev je lahko navdih tujini in obratno.

VI . NASLEDNJI KORAKI

Pregled kaže, da EU uresničuje svojo zavezo za dobro oblikovanje zakonodaje. Vendar bi lahko Komisija, Parlament, Svet in države članice s skupnim delovanjem naredili več:

Poenostavitev zakonodaje

- V tekočem programu za poenostavitev načrtuje Komisija predložiti 45 pobud v okviru svojega delovnega programa za leto 2008 in 8 pobud za leto 2009. Program za kodifikacijo bo zaključen v naslednjih 18 mesecih.

- Svet in Parlament bi morala zagotoviti pospešeno sprejetje približno 45 predlogov za poenostavitev, ki so v obravnavi, ter zagotoviti, da bodo poenostavitve med postopkom upoštevane.

- Komisija poziva Svet in Parlament, da skupaj proučita možnosti za sprejetje hitrih postopkov za razveljavitev zastarele zakonodaje .

- Komisija nadaljuje pregled pravnega reda EU , saj je to zagotavljalo reden dotok novih pobud. Pregled bo zaključila pred koncem mandata.

- Komisija v okviru svojega letnega delovnega programa nadaljuje pregled predlogov, ki so v obravnavi . Ponovno poudarja svoje priporočilo, da prihodnje Komisije pregledajo predloge v obravnavi ob začetku svojega mandata in tako zagotovijo skladnost zakonodajnih osnutkov s političnimi prednostnimi nalogami.

Zmanjšanje upravnih stroškov

- Glede na to, da bo zmanjšanje birokratskih ovir mogoče doseči samo s skupnimi prizadevanji, Komisija predlaga, da države članice, ki tega še niso storile, sprejmejo ali objavijo cilje za zmanjšanje birokratskih ovir do marca 2008, da jih bo lahko Evropski svet proučil na spomladanskem zasedanju in podal nadaljnja navodila.

- Komisija poziva Svet in Evropski parlament, da sprejmeta preostale predloge za takojšnje ukrepe še pred zasedanjem Evropskega sveta in namenita pozornost predlogom za takojšnje ukrepe, ki jih bo Komisija predložila leta 2008.

- Komisija bo sodelovala z državami članicami in jim nudila pomoč.

- Komisija bo predstavila rezultate merjenja do konca leta, skupaj s številnimi dodatnimi ukrepi za dosego cilja 25-ih odstotkov. Predlogi o zmanjšanju obremenitev na področju prava gospodarskih družb bodo pripravljeni pred poletjem. Rezultati tega merjenja bodo državam članicam pomagali zmanjšati obremenitve, ki so posledica prenosa in izvajanja zakonodaje EU.

Uporaba ocene učinka pri sestavi pobud

- V letu 2008 Komisija ocenjuje, da bo izvedla več kot 180 ocen učinka.

- Spomladi leta 2008 bo Komisija pregledala svoje smernice za oceno učinka ter v skladu s tem sporočilom pripravila navodila in praktično podporo.

- Komisija bo utrdila vlogo odbora za oceno učinka .

- Svet in Parlament bi morala pogosteje uporabljati ocene učinka v zakonodajnem postopku , tako da bi proučila ocene učinka Komisije in v primeru bistvenih sprememb pripravila lastne ocene učinka. Komisija poziva obe instituciji, naj bosta preglednejši pri lastnih ocenah učinka, kakor to predvideva skupni pristop k oceni učinka.

- V okviru pregleda skupnega pristopa k oceni učinka Komisija pričakuje zavezanost k pripravi ocen učinka na pobude držav članic na področju Naslova VI PEU (policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah).

Delitev odgovornosti

- Leta 2008 bo Evropski svet ocenil napredek na področju boljše pravne ureditve , Parlament, Svet in Komisija pa bodo skupaj pregledali „ skupni pristop k oceni učinka “.

Uporaba zakonodaje Skupnosti

- Komisija poziva države članice, da sodelujejo pri zagotavljanju pravilne uporabe zakonodaje Skupnosti.

Sooblikovanje svetovne ureditve

- Komisija bo po potrebi okrepila ocenjevanje mednarodnega učinka ukrepov EU , da bi pospešila mednarodno trgovino in naložbe ter zagotovila podporo državam v razvoju.

- Komisija bo tesneje sodelovala z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami , da bi razvila pristope za oblikovanje predpisov in po možnostih spodbujala zbliževanje.

VII. SKLEPNA UGOTOVITEV

Na poti k boljši pravni ureditvi v EU je bilo doseženega veliko. Za izboljšanje zakonodajnih ureditev in zagotavljanje prednosti za državljane in podjetja je potreben čas, finančni in človeški viri ter prilagoditve institucionalnih in upravnih struktur. Tega ni mogoče doseči brez trajnostne politične podpore.

Komisija se je trdno zavezala, da bo imela pomembno vlogo in močno okrepila prizadevanja v okviru tekočega programa za poenostavitev in akcijskega programa za zmanjšanje upravnih obremenitev ter nenehno utrjevala svoj sistem za oceno učinka. Nenazadnje bo uspeh odvisen od zaveze drugih evropskih institucij, držav članic, lokalnih/regionalnih organov in zainteresiranih strani, zato jih Komisija poziva, da sodelujejo pri tem skupnem prizadevanju.

[1] Skoraj polovico prihodnjih pobud Komisije v okviru tekočega programa za poenostavitev (76) bo spremljala ocena učinka. V preteklosti jih je bilo le okrog 10 %.

[2] Preoblikovanje pomeni združitev akta z vsemi predhodnimi spremembami v en sam zakon ob sprejetju novih sprememb.

[3] Kodifikacija pomeni združitev obstoječe zakonodaje z vsemi naknadnimi spremembami v en sam akt, brez novih sprememb. Ta način zmanjšuje obseg zakonodaje in zagotavlja pravno jasnejša besedila.

[4] COM(2007) 23.

[5] Sklepi predsedstva Evropskega sveta (marec 2007), str.10.

[6] Glej delovni dokument Komisije „Zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“, COM(2008) 35.

[7] http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/admin_burdens_en.htm. Poleg tega je bila že izvedena in objavljena študija o upravni obremenitvi za kmete, ki izhaja iz skupne kmetijske politike.

[8] http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/index_en.htm.

[9] Glej COM(2008) 35.

[10] Treba je navesti, da je v letu 2007 Komisija okrepila svojo politiko ocenjevanja (Sporočilo „Odgovor na strateške potrebe: povečanje uporabe ocenjevanja“, SEC(2007) 213) in načrtuje bolj sistematično oceno zakonodaje in drugih dejavnosti, da bi potrdila domneve, ugotovljene med oceno učinka.

[11] Te ocene učinka so bile objavljene (glej http://ec.europa.eu/governance/impact/cia_2007_en.htm in COM(2007) 693). Od leta 2008 bo Komisija objavljala tudi ocene učinka pobud v zakonodajnem in delovnem programu Komisije, ki bodo na podlagi rezultatov ocene učinka prekinjene.

[12] V letih 2006 in 2007 je Komisija izvedla okrog [10] oziroma [15] „prostovoljnih“ ocen učinka; za leto 2008 je načrtovanih 50.

[13] Ta ocena sistema Komisije za oceno učinka, ki jo je izvedel The Evaluation Partnership je objavljena na http://ec.europa.eu/governance/impact/key_en.htm. Komisija je o oceni razpravljala junija 2007 na javni konferenci z zainteresiranimi stranmi ter s svojo skupino nacionalnih strokovnjakov s področja pravne ureditve na visoki ravni.

[14] Sporočilo „Nadaljnji ukrepi po objavi Zelene knjige ,Pobuda za preglednost v Evropi‘“, COM(2007) 127, 21.3.2007.

[15] http://ec.europa.eu/governance/impact/cia_2007_en.htm.

[16] Glej priloženo poročilo za leto 2007.

[17] V zvezi z napredkov držav članic, glej drugo letno poročilo o napredku o izvajanju lizbonske strategije COM(2006) 816.

[18] Na primer, pobuda za poenostavitev o spremembi Direktive 70/156/EGS o homologaciji in motornih vozilih je bila objavljena v Uradnem listu oktobra 2007, vendar bo začela veljati aprila 2009. Komisija je predlog predstavila julija 2003 COM(2003) 418.

[19] Sprejet v okviru medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003.

[20] Sporočilo „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“ COM(2007) 502.