52007DC0651

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

V Bruslju, 6.11.2007

COM(2007) 651 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

o okrepitvi varovanja eksplozivov

{SEC(2007) 1421}{SEC(2007) 1423}

SPOROČILO KOMISIJE

o okrepitvi varovanja eksplozivov(Besedilo velja za EGP)

Uvod

Evropska Unija je vse bolj odprto območje, v katerem so notranji in zunanji vidiki varovanja tesno povezani. Je območje vse večje medsebojne odvisnosti, ki omogoča prosto gibanje ljudi, idej, tehnologije in sredstev. Zato pa je tudi območje, ki ga lahko teroristi zlorabijo za svoje cilje in ki je bilo v ta namen že zlorabljeno. Spodletela napada v Londonu in Glasgowu 29. in 30. junija ter aretacije zaradi terorističnih dejavnosti, izvedene v Nemčiji, na Danskem in v Avstriji, nas svarijo pred grožnjo. V takih razmerah je za boj proti terorizmu nujno usklajeno in skupno ukrepanje na evropski ravni.

Eksplozivne naprave so najpogosteje uporabljeno orožje pri terorističnih napadih in so povzročile veliko večino žrtev takih napadov v zadnjih 50 letih. Okrepitev varovanja eksplozivov in oteževanje njihove proizvodnje za teroriste sta zato bila in še vedno sta prednostna naloga Evropske unije.

Dne 25. marca 2004, takoj po napadih v Madridu, je Evropski svet v svoji Deklaraciji o boju proti terorizmu za prednostno nalogo določil „zagotavljanje, da se terorističnim organizacijam in skupinam prepreči dostop do orodij njihove obrti“. Evropski svet je ugotovil zlasti „potrebo po zagotovitvi večje zaščite strelnih orožij, razstreliv, opreme za izdelavo bomb in tehnologij, ki pripomorejo k izvajanju terorističnih zločinov“.

V odgovor na Deklaracijo Evropskega sveta je Komisija 18. julija 2005 sprejela Sporočilo o ukrepih za močnejšo zaščito v zvezi z razstrelivi, detonatorji, opremo za izdelavo bomb in strelnim orožjem[1] . Eden od glavnih ukrepov, najavljenih v tem sporočilu, je bil namen Komisije, da na podlagi priporočil strokovne skupine oblikuje akcijski načrt EU za okrepitev varovanja eksplozivov.

Dialog več zainteresiranih strani, ki je vključeval javni in zasebni sektor, je vodila projektna skupina izvedencev za varovanje eksplozivov, ki jo sestavljajo predstavniki zadevnih zainteresiranih strani, vključno z industrijo in javnimi organi. Rezultat dela projektne skupine, ki se je preko štirih ločenih delovnih skupin osredotočila na vprašanja predhodnih sestavin, dobavne verige, odkrivanja in javne varnosti, je bila predložitev poročila s 50 priporočili za ukrepe za izboljšanje varovanja eksplozivov v EU.

Na podlagi poročila projektne skupine je Komisija razvila celovit akcijski načrt za okrepitev varovanja eksplozivov, ki se ukvarja z vsemi vidiki varovanja in se široko opira na sodelovanje med javnim in zasebnim sektorju v duhu medsektorskega dialoga o vprašanju varnosti. Ker je na nekaterih področjih potrebna jasna ločnica med dejavnostmi javnega in zasebnega sektorja, vključuje akcijski načrt tudi nove instrumente za sodelovanje med specializiranimi službami v državah članicah.

Cilj

Strateški cilj akcijskega načrta za okrepitev varovanja eksplozivov je boj proti teroristični uporabi eksplozivnih naprav v EU, kar pomeni varovati družbo pred grožnjo napadov z eksplozivnimi napravami ob polnem upoštevanju raznovrstnih gospodarskih področij, v katerih se eksplozivi in njihove predhodne sestavine uporabljajo vsem v korist.

Področje uporabe

Akcijski načrt se osredotoča najprej na vprašanja varovanja. Čeprav ni namenjen reševanju vprašanj varnosti, bi lahko nekatere dejavnosti iz akcijskega načrta imele tudi pozitivne posledice za varnost.

Ker zahteva obravnava terorističnih groženj celovit pristop do varovanja eksplozivov, so predmet akcijskega načrta tako sami eksplozivi kot njihove predhodne sestavine. Akcijski načrt se nanaša tudi na zakonito in nezakonito proizvedene eksplozive.

Struktura

Boj proti terorizmu zahteva celovit pristop in polno vključitev javnega in zasebnega sektorja.

Preprečevanje, odkrivanje in odzivanje morajo biti stebri pristopa EU do varovanja eksplozivov. Ti stebri morajo zajemati posebne ukrepe v zvezi s predhodnimi sestavinami za eksplozive, dobavno verigo (skladiščenje, prevoz, sledljivost) in odkrivanjem. Hkrati mora vse stebre učvrstiti horizontalni niz ukrepov za javno varnost.

Pred morebitnim sprejetjem posebnih zakonodajnih ukrepov zaradi izvajanja akcijskega načrta bo izvedena nadaljnja podrobna proučitev, sprejetje pa bo odvisno od pozitivne ocene njihovih stroškov in koristi.

Predhodne sestavine

Na splošno obsegajo prehodne sestavine za eksplozive katere koli kemične spojine ali elemente, ki jih je s kemično reakcijo ali nizom reakcij mogoče spremeniti v eksplozivno snov. Ugotovljenih je bilo več predhodnih sestavin, ki jih je treba prednostno obravnavati. To so trenutno:

aceton | citronska kislina | vodikov peroksid | kalijev klorat in perklorat |

amonijev nitrat (gnojilo) | heksamin | dušikova kislina | kalijev nitrat |

amonijev nitrat (tehnični) | klorovodikova kislina | nitrometan | natrijev klorat |

žveplova kislina |

Ta seznam predhodnih sestavin je treba po potrebi dopolniti.

HORIZONTALNI UKREPI

Varovanje EU in njenih državljanov in prebivalcev je odvisno od učinkovitega sodelovanja in usklajenosti med državami članicami, institucijami EU in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

V zvezi z varovanjem eksplozivov je že bil dosežen pomemben napredek v državah članicah in na ravni EU. Vendar je mogoče storiti več na področjih, kot so izboljšanje izmenjave informacij, širjenje najboljših praks, vzpostavljanje usklajevalnih mehanizmov in sprejemanje skupnih ukrepov za posebna vprašanja. To so področja, na katerih lahko EU zagotovi pomembno podporo državam članicam pri vprašanju varovanja.

Horizontalni prednostni nalogi na področju eksplozivov sta:

- izboljšanje izmenjave pravočasnih informacij in najboljših praks ter

- pospešitev raziskav v zvezi z eksplozivi.

Izboljšanje izmenjave pravočasnih informacij in najboljših praks

Delitev informacij in najboljših praks med državami članicami mora biti temelj prizadevanj EU za povečanje varovanja eksplozivov.

Prvič, vzpostaviti je treba sistem zgodnjega opozarjanja v zvezi z eksplozivi, da bodo zadevnim organom v državah članicah zagotovljene informacije o neposrednih grožnjah, kraji eksplozivov, detonatorjev, nekaterih predhodnih sestavin, sumljivih transakcijah in odkritju novih načinov delovanja.

Drugič, oblikovati in podpreti je treba Evropski podatkovni sistem o bombah kot skupni instrument EU, da se zadevnim vladnim organom na ravni EU in držav članic zagotovi dostop do informacij o eksplozivih in incidentih v zvezi z njimi.

Sistem mora biti aktiven 24 ur na dan in sedem dni v tednu, dostop pa mora biti zagotovljen naslednjim službam (ob upoštevanju zadevnih pristojnosti na nacionalni ravni): policiji, carini, mejni straži, varnostnim službam, vojski/silam za nacionalno obrambo. Na ravni držav članic mora 27 nacionalnih podatkovnih centrov o bombah delovati v vlogi kontaktnih točk.

Zadevne zainteresirane strani, dejavne na področju varovanja eksplozivov, morajo še naprej deliti izkušnje, znanja in najboljše prakse. Zato je treba vsaki dve leti organizirati konferenco o varovanju eksplozivov, ki bi obravnavala vsa zadevna vprašanja.

Prav tako je treba oblikovati dialog z zunanjimi partnerji o vprašanju varovanja eksplozivov. Ukrepi, kot sta delitev najboljših praks in spodbujanje standardov varovanja zunaj EU, morajo biti pomemben element prizadevanj EU v zvezi z varovanjem eksplozivov. Zunanje sodelovanje je treba osredotočiti najprej na sosedstvo EU.

Pospešitev raziskav v zvezi z eksplozivi

Varnostne raziskave imajo bistveno vlogo pri krepitvi odzivne sposobnosti EU v primeru ogrožanja varnosti. Zato morajo biti naložbe v raziskave prednostna naloga.

Že na tej točki je mogoče ugotoviti več prednostnih nalog za raziskave:

- improvizirane eksplozivne naprave in njihove lastnosti;

- odkrivanje eksplozivov in njihovih predhodnih sestavin, vključno z uporabo dodatkov. Pri tem morajo biti vključene raziskave o okrepitvi možnosti odkrivanja (pred eksplozijo) in dodatkih za namene sledljivosti (po eksploziji in pred njo);

- mobilna oprema za testiranje eksplozivov;

- odkrivanje improviziranih eksplozivnih naprav na letališčih. Posebna pozornost je namenjena odkrivanju tekočih eksplozivov z namenom razvoja tehnik odkrivanja, ki bi omogočile postopno uvedbo nove opreme za pregledovanje, namenjene odkrivanju nevarnih tekočin ne glede na količine zadevnih tekočin;

- iskanje tehničnih rešitev, ki bi organom držav članic omogočale motenje signalov prenosnih telefonov na ogroženih območjih. Ob upoštevanju potrjene možnosti, da se prenosni telefoni uporabljajo kot sprožilci, bi moral biti omogočeno začasno motenje signalov prenosnih telefonov na določenem področju, da bi se s tem preprečila daljinska detonacija eksplozivov;

- inhibitorji, ki jih je mogoče dodati predhodnim sestavinam za eksplozive.

Raziskave v zvezi z varovanjem eksplozivov se ne smejo omejiti na navedene točke. Redni ponovni pregled prednostnih nalog je nujen. Poleg tega je treba izboljšati izmenjavo informacij med državami članicami, da bi se s tem izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju naporov.

Vedno je treba pozorno spremljati občutljivost raziskav, da bi se presodilo, komu dati dostop do rezultatov. Na nekaterih področjih bo zaupnost bistvenega pomena.

Preprečevanje

Preprečevalni ukrepi imajo osrednjo vlogo pri okrepitvi varovanja eksplozivov. Na ravni EU in na nacionalni ravni je mogoče sprejeti širok spekter ukrepov na področju preprečevanja.

Pri predhodnih sestavinah so med prednostnimi nalogami izboljšanje nadzora nad nekaterimi kemikalijami, povečanje osveščenosti osebja in odkrivanje sumljivih transakcij.

Varovanje je treba obravnavati tudi onstran področja eksplozivov, in sicer znotraj celotne dobavne verige. Pri prizadevanju za zmanjšanje verjetnosti ali omejitev posledic preusmeritve, zlorabe in kraje eksplozivnega materiala in naprav je treba nujno obravnavati vprašanja proizvodnje, skladiščenja, prevoza in sledljivosti eksplozivov. Na tem področju že obstaja več ukrepov. Te ukrepe je treba okrepiti s posebnimi varnostno naravnanimi dejavnostmi.

Zato so ključne prednostne naloge na področju preprečevanja:

- povečanje osveščenosti osebja glede predhodnih sestavin;

- izboljšanje ureditve za predhodne sestavine za eksplozive, ki so na voljo na trgu;

- izboljšanje nadzora nad transakcijami, ki zajemajo predhodne sestavine;

- izboljšanje nadzora nad eksplozivi in pirotehničnimi izdelki, ki so na voljo na trgu;

- izboljšanje varovanja mest, kjer se shranjujejo eksplozivi;

- izboljšanje stopnje varnostnega preverjanja;

- izboljšanje varovanja prevoza eksplozivov;

- zmanjšanje razpoložljivosti in kakovosti informacij o načinih nezakonite proizvodnje eksplozivov.

Povečanje osveščenosti osebja glede predhodnih sestavin

Praktične izkušnje organov kazenskega pregona kažejo, da je pozornost zaposlenih eno od najučinkovitejših zaščitnih sredstev pred nezakonitimi dejavnostmi in zlasti pri odkrivanju sumljivih transakcij in kraj.

Skrbeti, da so osebe, ki se ukvarjajo s predhodnimi sestavinami, obveščene o vprašanjih varovanja, mora biti ena od osnovnih skrbi poslovnih udeležencev in javnih organov. Povečanje osveščenosti osebja glede groženj na vseh točkah dobavne verige med proizvajalci, formulatorji, dobavitelji in trgovci na drobno predhodnih sestavin je treba uresničevati na podlagi namenskih kampanj.

Izboljšanje ureditve za predhodne sestavine za eksplozive, ki so na voljo na trgu

Druga prednostna naloga v zvezi s preprečevanjem zadeva izboljšanje ureditve za predhodne sestavine, ki so na voljo na trgu, na podlagi sprememb ali omejitev značilnosti zadevnih kemikalij. Sprejeti je treba ukrepe za oteževanje uporabe nekaterih predhodnih sestavin pri proizvodnji improviziranih eksplozivnih naprav, da se prepreči njihova uporaba, vsaj s strani manj izkušenih teroristov in amaterskih izdelovalcev bomb.

Zato je treba vzpostaviti sistem za presojo in pripravo ureditve za predhodne sestavine za eksplozive, ki so na voljo na trgu. Pri tem je treba oblikovati stalno skupino izvedencev z nalogo ugotavljanja tveganj v zvezi z različnimi predhodnimi sestavinami in priporočanja primernih ukrepov Komisiji ob upoštevanju sorazmernosti in stroškov različnih ukrepov. Ta priporočila lahko vključujejo omejitve v zvezi s koncentracijo nekaterih predhodnih sestavin, prepoved prodaje, ugotovitev alternativ za snovi, ki povzročajo zaskrbljenost, in prednostne naloge za raziskave.

Naloge stalnega odbora naj bi vključevale podrobno presojo naslednjih vprašanj in po potrebi spremljanje izvajanja posebnih ukrepov:

1. razvoj primernih dodatkov in spodbujanje uporabe takih dodatkov pri predhodnih sestavinah, da se prepreči njihova uporaba v eksplozivih, če je to tehnično mogoče;

2. omejitve koncentracij nekaterih predhodnih sestavin pri njihovi prodaji končnim uporabnikom;

3. popolna prepoved koncentriranih močnih kislin na potrošniških trgih EU (ki niso trgi profesionalnih operaterjev), če je na razpolago nadomestno sredstvo, in sicer zlasti žveplove, klorovodikove in dušikove kisline;

4. uvedba sistema tržnega nadzora za gnojila iz amonijevega nitrata in omejitev prodaje gnojil z visoko vsebnostjo dušika za splošno uporabo;

5. omejevanje razpoložljivosti čistega nitrometana za splošno uporabo. Ta mora sicer biti na voljo industrijskim odjemalcem na podlagi postopka za ugotavljanje kvalificiranih kupcev;

6. omejitve pri dostopu do neflegmatiziranega natrijevega klorata (herbicid) za splošno uporabo;

7. izvedljivost in dodana vrednost uvedbe popolne prepovedi prodaje nekaterih predhodnih sestavin mladoletnim osebam.

Na podlagi dela stalnega odbora v zvezi z omejitvijo prodaje nekaterih količin in/ali koncentracij predhodnih sestavin se lahko uvede obveznost evidentiranja istovetnosti kupca. V skladu z zadevnimi pravili o varstvu podatkov bi tovrstne informacije bile na voljo organom kazenskega pregona.

Za varno skladiščenje predhodnih sestavin za eksplozive je treba tudi določiti evropski minimalni standard in sektorska navodila na podlagi primernega kodeksa.

Izboljšanje nadzora nad transakcijami, ki vključujejo predhodne sestavine

Tretja prednostna naloga zadeva uvedbo kontrol za transakcije, ki bi lahko razkrile zlohotne namene. Spodaj navedene ukrepe mora presoditi tudi stalni odbor za predhodne sestavine za eksplozive.

V vsaki državi članici mora obstajati preprost mehanizem opozarjanja, ki bi vsakomur v dobavni verigi omogočal, da zadevne nacionalne organe obvesti o sumljivih transakcijah ali kraji. Vzpostaviti je treba sistem za poročanje o sumljivih transakcijah, primerljiv obstoječim sistemom za predhodne sestavine za prepovedane droge, ali o sumljivih finančnih transakcijah. Lahko bi bil ustanovljen zavezujoč sistem za priglasitev vseh potencialno sumljivih transakcij, ki vključujejo predhodne sestavine, zadevnemu nacionalnemu organu. Za industrijo in maloprodajo bi bilo treba razviti „kodeks obnašanja“, podoben kodeksu ES za predhodne sestavine za prepovedane droge, vključno z opisom načina vedenja, ki vzbuja sum.

Oceniti je treba koristi oblikovanja sheme za vsako predhodno sestavino, ki je na voljo v maloprodajnem sektorju, v skladu s katero bi se pri vsakem pakiranju uporabljala koda, ki bi opredeljevala, da se pri nakupu snovi lahko zahteva evidentiranje podatkov. Lahko bi se proučila možnost določitve evropskega znaka, ki bi določal, da je proizvod za malo prodajo predmet evidentiranja.

Izboljšanje nadzora nad eksplozivi, ki so na voljo na trgu, in pirotehničnimi izdelki

Trenutno imajo vse države članice sistem dovoljenj za podjetja, ki posedujejo eksplozive. Vendar pa pogosto ni sistema dovoljenj za nekomercialno posedovanje eksplozivov. Zato obstaja potreba po zagotovitvi, da razpolaga vsaka država članica z uradnim sistemom za dovoljenje, urejanje in licenciranje proizvodnje, skladiščenja, prodaje, rabe in posedovanja eksplozivov tudi s strani zasebnikov. Ta sistem bi bilo treba uporabljati tako za podjetja kot za nekomercialne dejavnosti.

Kadar se odkrije nezakonito posedovanje eksplozivov, je treba nujno čimprej ugotoviti zadnjega uradnega lastnika teh eksplozivov. Zato bi enotna evropska oznaka na vseh eksplozivih zelo koristila organom držav članic za kazenski pregon. Komisija že vodi postopek za pripravo take oznake, zaradi česar bo verjetno predložen predlog direktive o identifikaciji in sledljivosti eksplozivov za civilno uporabo. V skladu s predlogom direktive bi bili vsi eksplozivi označeni z enotno oznako v tekstovni obliki ter v obliki črtne kode ali matrice. Izvajanje sheme je treba omogočiti kar najhitreje.

Prav tako je treba tudi proučiti grožnjo, ki jo predstavljajo pirotehnični izdelki. Ker jih je mogoče uporabljati pri improviziranih eksplozivnih napravah, je treba izboljšati nadzor. Pirotehnični izdelki sicer niso bili uporabljeni za teroristična dejanja, vendar se uporabljajo pri kriminalnih dejavnostih (na primer kot deli improviziranih cevnih bomb). Novo direktivo EU o pirotehničnih izdelkih je Svet sprejel 16. aprila 2007[2]. Ta instrument je namenjen predvsem vprašanjem varnosti, čeprav ima nekatere posledice tudi za varovanje.

Ker trenutno ne obstaja usklajen pristop do shem licenciranja za posedovanje velikih količin pirotehničnih izdelkov, je v nekaterih državah članicah mogoče posedovati velike količine pirotehničnih snovi brez regulativnega nadzora, če so izpolnjene zadevne zahteve v zvezi s skladiščenjem in prevozom. To vrzel je treba zapolniti z uvedbo usklajenih zahtev EU za licenciranje in posedovanje velikih količin pirotehničnih izdelkov.

Izboljšati varovanje mest, kjer se shranjujejo eksplozivi

Države članice imajo različne izkušnje in pristope glede varovanja mest, kjer se shranjujejo eksplozivi. Vendar dejstvo, da so se v zadnjih desetih letih največje kraje eksplozivov zgodile v Evropi, opozarja, da so potrebna dodatna prizadevanja. Nadaljnje delo je potrebno za približevanje stopenj varovanja mest, kjer se shranjujejo eksplozivi, v EU in po možnosti za razvoj skupnih standardov na tem področju.

Prvič, učinkoviti načrti varovanja/sistemi za upravljanje varovanja morajo biti operativni na vseh mestih, kjer se shranjujejo eksplozivi. Ti načrti varovanja/sistemi za upravljanje varovanja morajo upoštevati tveganja in vključevati operativne ukrepe varovanja. Imena „odgovornih oseb“ in „vodje varovanja“ morajo biti navedena v načrtih varovanja/sistemih za upravljanje varovanja. Nacionalni organi morajo imeti možnost določanja izjem za male uporabnike. Pri nepremičnih skladiščih morajo biti stopnje potrebnega preprečevanja dostopa in predpisi v zvezi z odkrivanjem sorazmerni tveganju ter mora zanje veljati standardna klasifikacija.

Drugič, za zadevne nacionalne organe je treba uvesti obveznost, da ves čas skrbijo za obveščanje proizvajalcev in dobaviteljev eksplozivov o grožnjah na regionalni ravni. Razviti je treba načrte ukrepov za odziv in jih prilagoditi trenutnim opozorilnim stopnjam.

Tretjič, izboljšati je treba knjigovodsko evidentiranje v zvezi s surovinami, ki se uporabljajo pri izdelavi osnovnih surovih eksplozivnih snovi in končnih izdelkov. Niz sistemov za knjigovodsko evidentiranje in preverjanje že obstaja. Vendar je potrebno zagotoviti, da se kraja in nedoslednosti ugotovijo kar najhitreje.

Nazadnje, lotiti se je treba izboljšanja varovanja premičnih enot za proizvodnjo eksplozivov. Premične enote za proizvodnjo eksplozivov trenutno proizvajajo številne eksplozive za civilno rabo v državah članicah. To pomeni znatno povečanje varnosti v primerjavi s proizvodnjo v tovarnah in sledečim prevozom eksplozivov. Vendar so potrebne nekatere izboljšave v zvezi z varovanjem premičnih enot za proizvodnjo eksplozivov. Količino eksplozivov, ki jih proizvedejo premične enote za proizvodnjo eksplozivov, bi morala evidentirati vsaj dva neodvisna sistema. Vsaka premična enota za proizvodnjo eksplozivov bi morala biti opremljena s procesnimi varovalkami, da se prepreči nezakonita raba, ter nameščena na mesto, ki je nadzorovano, ko ni v uporabi.

Izboljšati stopnjo varnostnega preverjanja osebja

Potrebna so varnostni pregledi vseh oseb, ki se poklicno ukvarjajo z eksplozivi, na vseh točkah dobavne verige (proizvodnja, skladiščenje, prevoz in uporaba). Ukrep zajema osebje podjetij, ki imajo licenco za ravnanje z eksplozivi, ter osebje storitvenih podjetij. Zato mora biti vse osebje, ki je zaposleno v proizvodnji, skladiščenju, dobavi in uporabi eksplozivov ter ima dostop do eksplozivov preverjeno in mora imeti uradno dovoljenje za dostop do eksplozivov.

Izboljšati varovanje prevoza eksplozivov

Zaradi grožnje neposrednega napada ali nezakonite preusmeritve od namembnega kraja je prevoz eksplozivov posebno občutljiv. Zato morajo biti strogi varovalni ukrepi za prevoz eksplozivov ključni vidik povečanja varovanja eksplozivov sploh. Zato je treba uvesti nekatera sredstva za povečanje varovanja pri vseh vozilih EX/II in EX/III[3], ki prevažajo eksplozive.

Sprožiti je treba razpravo o potrebi po ponovnem pregledu klasifikacije „desensibiliziranih eksplozivov“. Desensibilizirani eksplozivi vključujejo razstreliva kot RDX (ciklometilentrinitramin) in PETN (pentaeritritol tetranitrat), ki so običajno uvrščena v skupino 1 Priporočil Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga, vendar se lahko v zmesi s snovjo za desensibilizacijo uvrstijo tudi v skupino 4.1 teh priporočil. Ker obstaja tveganje, da proces desensibilizacije ne odpravi vseh nevarnosti, povezanih s skupino 1, je potrebno presoditi, ali je treba takšne „desensibilizirane eksplozive“ uvrstiti v skupino 1 namesto v skupino 4.1. Zato se je treba lotiti pravočasnega pregleda klasifikacije teh snovi.

Zmanjšati razpoložljivost in kakovost informacij o načinih nezakonite proizvodnje eksplozivov

Natančno je treba pregledati uporabo interneta za razširjanje informacij o izdelavi bomb. Po eni strani internet zagotavlja dostop do številnih informacij, ki so vsem koristne, vendar pa se po drugi strani lahko zlorablja za razširjanje informacij, uporabnih v zlohotne namene. Boj proti nezakonitemu razširjanju informacij in gradiva o pripravi bomb po internetu je nujen, pri tem pa je treba v celoti spoštovati svobodo tiska, govora in obveščanja. Premisliti je treba o skupnih najnižjih kazenskih sankcijah za razširjanje izkušenj v zvezi z izdelavo bomb po internetu. Komisija se z vprašanjem že spopada na podlagi ponovnega pregleda Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu[4].

Odkrivanje

Če so dejavnosti preprečevanja neuspešne ali zaobidene, se z orodji in praksami odkrivanja da čimbolj zmanjša tveganje, da teroristi in drugi kriminalci uporabijo eksplozive v zlohotne namene. Zato pa je treba razviti učinkovita in natančna orodja za odkrivanje eksplozivov.

Potreben je celovit pristop do odkrivanja. Obstaja več tehnik odkrivanja, ki jih je mogoče uporabljati za eksplozive. Med temi so sistemi za odkrivanje eksplozivov (EDS), rentgenski sistemi, psi za odkrivanje eksplozivov, sistemi za zaznavanje sledi in sistemi za zaznavanje hlapov. Vendar je praksa pokazala, da uporaba ene same tehnike odkrivanja ne more vedno zagotoviti zadovoljivih rezultatov. Zato je lahko potrebna kombinacija metod.

Glavne prednostne naloge zajemajo:

- oblikovanje pristopa na podlagi scenarijev, namenjenega ugotavljanju prednostnih nalog pri odkrivanju;

- razvoj minimalnih standardov za odkrivanje;

- izboljšanje izmenjave informacij;

- oblikovanje shem certificiranja, testiranja in preskušanja;

- boljša uporaba tehnologij za odkrivanje na posebnih lokacijah.

Komisija je že sprejela pomembne ukrepe na področju varnosti letalstva. Ti zajemajo določitev obveznih standardov za zahteve zmogljivosti opreme za odkrivanje eksplozivov in njihovo uporabo. Tovrstno delo je treba nadaljevati.

Oblikovanje pristopa na podlagi scenarijev, namenjenega ugotavljanju prednostnih delovnih nalog na področju odkrivanja

Izboljšanje odkrivanja eksplozivov je zapleten in dolgotrajen postopek, ki zahteva vključenost številnih zainteresiranih strani.

Upoštevati zahteve organov kazenskega pregona na področju odkrivanja s trenutno razpoložljivimi tehnologijami in izdelki je ključen izziv. Ta proces je mogoče olajšati z razvojem pristopa na podlagi scenarijev, namenjenega ugotavljanju prednostnih nalog pri odkrivanju. Ugotavljanje zadevnih scenarijev in razpoložljivih tehnologij je bistveni prvi korak za ugotavljanje prednostnih nalog prihodnjega ukrepanja. Taki scenariji naj bi pripomogli k osredotočanju virov in raziskav, osredotočanju razprave na posebna vprašanja in težave ter izboljšali razumevanje težav različnih zainteresiranih strani v EU, vključno z izzivom časa odkritja in stopnjami lažnih/pozitivnih alarmov. Vzpostavitev delovne skupine z nalogo ugotavljanja in razprave o zadevnih scenarijih ter ustreznih zahtevah v zvezi z odkrivanjem bi olajšala proces. Zaradi občutljive narave obravnavanih tem bi bila ta skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic in Komisije. Vendar se lahko zasebni sektor in znanstvena skupnost pridružita skupini pri izvajanju nekaterih njenih nalog, če se to zdi primerno. V takih okoliščinah je treba zagotoviti ustrezne pogoje za varovanje, kot so preverjanje udeležencev in uporaba varnih prostorov.

Razvoj minimalnih standardov za odkrivanje

Razvoj standardov je stroškovno učinkovito in uspešno sredstvo za izboljšanje zmogljivosti opreme za odkrivanje. Ne glede na že opravljeno delo na področju varnosti letalstva, je treba v EU razviti minimalne standarde za odkrivanje. Ti standardi se bodo posodabljali v skladu z razvojem tehnologije. Standarde je mogoče razviti v različnih oblikah, vključno z zakonodajo ali z Evropskim odborom za standardizacijo (CEN). Izbira pristopa je odvisna od varnostnih zahtev in želja zainteresiranih strani.

Boljša izmenjava informacij

Razvoj izboljšanih rešitev za odkrivanje zahteva tesno sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. Izboljšati je treba izmenjavo informacij med stranmi, vključenimi v odkrivanje, vključno med službami kazenskega pregona in zadevnim varnostnim osebjem, ki ima nalogo fizičnega odkrivanja eksplozivov na različnih lokacijah, ter med osebjem organov kazenskega pregona in varnostnim osebjem na eni strani in proizvajalci opreme za odkrivanje na drugi strani.

Učinkovito odkrivanje zahteva zagotavljanje posodobljenih in ustreznih informacij o grožnji varnostnemu osebju, ki ima nalogo fizičnega odkrivanja eksplozivov. Ker lahko teroristi uporabljajo različne vrste in oblike eksplozivov, mora biti varnostno osebje seznanjeno z zadevnimi grožnjami in možnimi scenariji. To je posebej pomembno za osebje na letališčih. Varnostnemu osebju na letališčih je treba nenehno zagotavljati posodobljene informacije o načinih delovanja teroristov in druge informacije o grožnjah. Za zagon tega procesa bodo zahtevane primerne stopnje varnostnega preverjanja.

Zagotavljanje podatkov o usposabljanju in zadevne informacije glede nekaterih vrst eksplozivov proizvajalcem opreme za odkrivanje bi znatno pripomoglo k razvoju boljših rešitev. V številnih primerih proizvajalci opreme za odkrivanje eksplozivov trenutno nimajo dostopa do nekaterih eksplozivov ali zadostnih količin. Če so zmogljivosti sredstev za odkrivanje v nekaterih situacijah pomanjkljive, je treba to informacijo sporočiti proizvajalcu, da izboljša sposobnost odkrivanja. To je lahko v obliki posebnega procesa povratnih informacij, ki pa ni namenjen temu, da bi dobavitelj sredstev lažje prestal zadevne preskuse.

Delo izvedencev za odkrivanje bi lahko nadalje olajšala vzpostavitev podatkovne baze z omejenimi pravicami do dostopa, ki bi vsebovala specifikacije eksplozivov, prisotnih na trgu EU. Vključena bi bila specifikacija eksplozivov, ki jih potrebujejo sodnoizvedenska skupnost in izvedenci za odkrivanje. V ta namen bi se lahko uporabljale obstoječe zahteve glede licenciranja, z možno razširitvijo zahtev glede informacij.

Drugi ukrepi na področju odkrivanja bi lahko vključevali oblikovanje priročnika odkrivanja za izvajalce (končne uporabnike) in vzpostavitev mreže izvedencev za odkrivanje eksplozivov.

Oblikovanje shem certificiranja, testiranja in preskušanja v EU za sisteme odkrivanja eksplozivov

Vzpostaviti je treba sheme certificiranja, testiranja in preskušanja sredstev za odkrivanje eksplozivov, ki bi zajemale prostor celotne EU. Takšne sheme bi zagotavljale znatne prednosti pri stroških, saj bi preprečile podvajanje dejavnosti v državah članicah, kar pomeni zapravljanje javnih sredstev in sredstev zasebnega sektorja. Poleg tega bi takšni sistemi omogočili državam članicam, ki nimajo lastnih zmogljivosti za certificiranje, da pridobijo dostop do zadevnih informacij o certificiranju. Skupne sheme certificiranja, testiranja in preskušanja bi zmanjšale odvisnost javnih organov od informacij, ki jih zagotavljajo proizvajalci opreme za odkrivanje, in bi tem organom omogočale, da svoje odločitve sprejmejo na podlagi objektivnih rezultatov. Poleg tega bi bili takšni sistemi koristni za zasebni sektor, saj bi omogočali, da proizvajalci svoje izdelke tržijo bolj učinkovito. Da bi se zagotovila enaka kakovost pri udeleženih subjektih, bi se lahko razmislilo o standardizaciji procesov certificiranja, testiranja in preskušanja.

Pri certificiranju je potreben sistem, na podlagi katerega bi se sredstva za odkrivanje ocenjevala zaradi ugotavljanja, ali upoštevajo nekatere sprejete standarde. Ta proces certificiranja bi izvajali akreditirani laboratoriji/organizacije v državah članicah in bi ga sprejele vse države članice.

Za splošno oceno učinkovitosti posameznega sredstva za odkrivanje bi bilo prav tako treba oblikovati shemo testiranja, ki bi veljala za celotno EU. Tak sistem bi zagotavljal okvir za izmenjavo rezultatov testiranja med javnimi organi in zadevnimi inštituti v državah članicah. To zbiranje informacij o učinkovitosti sredstev za odkrivanje, zbranih v neodvisnih testih, bi bilo koristno za javne organe in druge zainteresirane strani, saj bi olajšalo odločanje v postopkih oddaje javnih naročil.

Vzpostaviti je treba tudi shemo preskušanja sredstev za odkrivanje, pri čemer bi bilo mogoče oceniti zmogljivost številnih novih tehnologij za odkrivanje z uporabo enakih ali zelo podobnih scenarijev. Tak sistem bi olajšal primerjavo različnih tehnologij, ki jih zagotavljajo različni dobaviteljev sredstev. Namen sheme preskušanja bi bilo ugotavljanje perspektivnih rešitev in tehnologij ter pomoč pri njihovi uvedbi na trg.

Boljša uporaba tehnologij za odkrivanje na posebnih lokacijah

Tehnologije za odkrivanje je treba na nekaterih lokacijah uporabljati bolje. Letališča in druga prevozna in javna sredstva, ki bi jih lahko šteli za kritično infrastrukturo, bi bilo treba prednostno podrobneje obravnavati. Pri odkrivanju eksplozivov na posebnih lokacijah je že bil dosežen znaten napredek, vključno z oblikovanjem pravil EU o zmogljivosti in uporabi opreme za odkrivanje na letališčih. To delo je treba nenehno podpirati, ocenjevati in krepiti ter ga posodabljati, kadar je to potrebno. Upoštevati je treba tudi potrebo po manjšem vplivu novih tehnologij za odkrivanje na potnike, pri čemer pa je treba ohraniti ustrezno stopnjo varnosti. O podobnem delu bi veljalo razmisliti na drugih področjih, kjer obstajajo razlogi za zaskrbljenost, vključno z drugimi načini prevoza, in sicer na podlagi zadevnih scenarijev in ocene ogroženosti.

Pripravljenost in odziv

V primeru, da bi preprečevanje in pravočasno odkrivanje spodletela, morajo biti pripravljeni primerni in učinkoviti sistemi odzivanja. Jasno je, da naj bi odgovornost za odzivanje prevzeli zadevni organi v prizadeti državi članici. Vendar bi bilo vključevanje EU na nekaterih področjih koristno, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks v zvezi z ukrepi pripravljenosti in odziva ter informacij, potrebnih za ustrezno kaznovanje storilcev.

Ključne prednostne naloge stebra pripravljenosti in odzivanja bi vključevale:

- izboljšanje izmenjave informacij in najboljših praks med državami članicami,

- razvoj načinov ocenjevanja ogroženosti,

- razvoj posebnih ukrepov pripravljenosti in odzivanja na teroristične grožnje z eksplozivi.

Izboljšanje izmenjave informacij in najboljših praks med zadevnimi organi v državah članicah

Ustanoviti bi bilo treba Evropsko mrežo za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki bi okrepila izmenjavo informacij in medsebojno zaupanje. Prispevala bi k širjenju najboljših praks, organizaciji skupnih usposabljanj in obveščenosti zainteresiranih strani glede najnovejših dogodkov.

Obravnavanje velikih količin kemikalij, najdenih na kraju samem med preiskavo, bi lahko bil izziv za države članice, ki nimajo veliko izkušenj. Boljša izmenjava informacij bi koristila izvedencem za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v teh državah, ker nekatere od njih niso posebno dobro opremljene za ravnanje z velikimi količinami neeksplodiranih ubojnih sredstev pri njihovi nevtralizaciji ter odvzemu vzorcev za laboratorijske preiskave in prepoznavanje.

Razvoj ocenjevanja ogroženosti

Države članice bi morale upoštevati potrebo po specialističnem načinu ocenjevanja ogroženosti v zvezi z eksplozivi. Različne ocene ogroženosti se redno oblikujejo v zvezi s posebnimi vprašanji na področju terorizma. Nadalje bi bilo treba proučiti, ali obstaja potreba po posebnem ocenjevanju ogroženosti v zvezi z eksplozivi.

Razvoj posebnih ukrepov pripravljenosti in odzivanja na teroristične grožnje z eksplozivi

Za sprožanje eksplozivne naprave lahko teroristi uporabljajo mobilne telefone. Zato morajo države članice zagotoviti, da imajo organi kazenskega pregona možnost od operaterjev zahtevati izključitev storitev mobilne telefonije na zadevnih območjih.

Spremljanje

Spremljanje mora imeti ključno vlogo pri ocenjevanju napredka pri izvajanju akcijskega načrta EU za okrepitev varovanja eksplozivov. Vsaka država članica mora Komisiji vsako leto predložiti informacije v zvezi s napredkom pri izvajanju tega akcijskega načrta. Na podlagi poročil držav članic bo Komisija redno ocenjevala napredek, dosežen pri izvajanju akcijskega načrta, z namenom ugotavljanja nadaljnjih potrebnih ukrepov in izbire novih prednostnih nalog.

Organizirati je treba medsebojne preglede, namenjene oceni izvajanja akcijskega načrta in okrepitvi izmenjave najboljših praks.

Financiranje

Varovanje eksplozivov je za Komisijo prednostna naloga in bo upravičena do financiranja EU. Posebne možnosti financiranja za dejavnosti v zvezi z varovanjem eksplozivov bodo na razpolago v okviru programa „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ ter Sedmega okvirnega raziskovalnega programa (OP7).

Programi raziskav v zvezi z odkrivanjem in prepoznavanjem eksplozivov podpira tema 10 v OP7, ki zadeva varnostne raziskave. Poleg tega se načrtuje, da bo tema 10 financirala demonstracijski projekt o kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snoveh in eksplozivih (CBRNE). Vzporedno je bil ustanovljen Evropski forum za varnostne raziskave in inovacije varnosti (ESRIF)[5], ki bo oblikoval srednjeročno in dolgoročno Agendo skupnih varnostnih raziskav, ki bo zajela vse evropske zainteresirane strani na strani ponudbe in povpraševanja. Ta agenda bi morala vsebovati časovni načrt za raziskave, ki bi temeljil na prihodnjih potrebah javnih in zasebnih končnih uporabnikov ter stopnji razvoja najnovejših varnostnih tehnologij. Komisija bo zagotovila vzpostavitev vseh potrebnih povezav med dejavnostmi, namenjenimi okrepitvi varovanja eksplozivov, in ustreznimi delovnimi skupinami ESRIF.

Svet Evropske unije je 12. februarja 2007 sprejel posebni program „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ za obdobje 2007–2013 s proračunom približno 745 milijonov EUR.

Ta program zagotavlja finančno podporo za dejavnosti iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji v zvezi z vsemi vrstami kriminala (zlasti terorizmom, trgovanjem z ljudmi in kaznivimi dejanji zoper otroke, nezakonitim prometom s prepovedanimi drogami in orožjem ter korupcijo in goljufijami). Eno od posebnih področij, ki jih zajema program, je varovanje eksplozivov.

Financiranje bo na razpolago za posebne prednostne naloge, ki jih bo vsako leto ugotovila Komisija.

Sklep

Boj proti teroristični uporabi eksplozivov bo še naprej prednostna naloga Komisije na področju varnosti. Akcijski načrt o okrepitvi varovanja eksplozivov bo pomemben prispevek k dosegi tega cilja.

V prihodnjih letih se bodo obravnavali vsi ukrepi, ugotovljeni v akcijskem načrtu. Več teh ukrepov bo prednostno izvedenih, vključno z ustanovitvijo:

- Evropske mreže za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev;

- sistema zgodnjega opozarjanja v zvezi z eksplozivi;

- evropskega podatkovnega sistema o bombah;

- stalnega odbora izvedencev za predhodne sestavine;

- delovnih skupin za odkrivanje.

Ustanovitev Evropske mreže za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, sistema zgodnjega opozarjanja v zvezi z eksplozivi in evropskega sistema za podatke o bombah bo izvedena ob finančni podpori EU v prizadevanju, da se čimprej okrepi izmenjava informacij o eksplozivih med državami članicami.

Ustanovitev stalnega odbora izvedencev za predhodne sestavine in delovne skupine za odkrivanje mora biti tudi izvedena kot prednostna naloga, tako da lahko zadevni izvedenci začnejo razpravljati o podrobnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s predhodnimi sestavinami za eksplozive in sistemi odkrivanja.

Vzporedno z izvajanjem akcijskega načrta bo Komisija dala na voljo sredstva za dejavnosti na področju eksplozivov.

PRILOGA 1 – Action Plan on Enhancing the Security of Explosives

Horizontal measures

No. | Measure/Action | Competent body | Deadline | Status/Observations |

Priority 1: Improve the exchange of timely information and best practices |

1.1.1 | Establish an Early Warning System concerning explosives Such a system would be used in order to exchange information concerning: Immediate threats; Theft of explosives (any kind); Theft of detonators; Theft of precursors; (to be discussed) Suspicious transactions; Discovery of new modi operandi. The system should be available in particular to Member States public security authorities (national contact points), Europol and all operational EOD units. | MS/Europol/Commission | End 2008 | Task Force Recommendation No. 39 and 40 |

1.1.2 | Create a European Bomb Data System The system should provide a common EU instrument enabling authorised governmental bodies at EU and Member States level to have 24/7 access to relevant information on incidents involving explosive devices. At least all operational EOD units in the Member States should have access to the database. Other competent authorities in the Member States should also be given access in line with national law. Competent units or bodies of the Member States should be strongly obliged to provide all necessary information for inclusion in the database. | Europol/MS/Commission | End 2008 | Task Force Recommendation No. 35, 36, 37 |

1.1.3 | Regularly (every two years) organise an event on the security of explosives covering all relevant issues. Such an event/conference should involving officials from both the public and private sectors. | Commission | Ongoing every two years | Task Force Recommendation No. 50 |

1.1.4 | Engage in dialogue and exchange of best practices with external partners The raising of security standards outside of the EU, in particular in ENP countries, should be encouraged. | MS/Commission | Ongoing |

Priority 2: Step-up explosives-related research |

1.2.1 | Improve the aggregation and spread of research results both at EU level as well as at national level across the EU Member States | MS/Commission | ongoing | Task Force Recommendation No. 49 |

1.2.2 | Perform further research on improvised explosive devices and their properties | MS/Commission | ongoing | Task Force Recommendation No. 47 |

1.2.3 | Perform further research on the detection of explosives and precursors including through the use of additives Enhancing both detectability and traceability should be considered. | MS/Commission | ongoing | Task Force Recommendation No. 47 |

1.2.4 | Perform further research on mobile explosives testing kits | MS/Commission | ongoing | Task Force Recommendation No. 47 |

1.2.5 | Perform further research to find inhibitors which could be added to precursors to explosives to prevent them being used to manufacture explosive devices | MS/Commission | ongoing | Task Force Recommendation No. 48 |

1.2.6 | Perform further research concerning the detection of Improvised Explosive Devices at airports Special focus should be given to research on the detection of liquid explosives. | MS/Commission | Ongoing Progress to be assessed annually | Task Force Recommendation No. 31 |

1.2.7 | Support further research in order to find technical solutions for Member State authorities to jam mobile phone signals in threatened areas | MS/Commission | ongoing | Task Force Recommendation No. 45 |

Prevention measures

No. | Measure/Action | Competent body | Deadline | Status/Observations |

Priority 1: Improve staff awareness concerning precursors |

2.1.1 | Public authorities to provide security information to the entire precursor supply chain, from manufacturers to the retailers, first responders (police, fire-departments, bomb-squads) and educational establishments to focus attention on products of concern | MS | Ongoing | Task Force Recommendation No. 1 |

2.1.2 | Campaigns should be conducted to raise staff-awareness of the threat all along the supply chain amongst manufacturers, formulators, distributors and retailers of precursors. | MS | Ongoing | Task Force Recommendation No. 3 |

Priority 2: Improve the regulation of explosives precursors available on the market |

2.2.1 | The establishment of a system to consider measures and prepare recommendations concerning the regulation of explosives precursors available on the market Such a system should include the establishment of a Standing Committee of Experts tasked with identifying the risks associated with various precursors and recommending appropriate actions to the Commission. The Committee should consider and/or monitor the following issues: Development of suitable additives and promotion of the use of these additives to precursors in order to prevent their use in explosives, when it is technically possible. Restrictions on concentration concerning the sale of certain precursors to end-users. A complete ban on concentrated strong acids to EU consumer markets (non-professional markets) when a substitute giving an equal use is technically possible: sulphuric, hydrochloric and nitric acids in particular. Introduction of a voluntary market surveillance scheme for ammonium nitrate fertilizers and restricting the sale of high nitrogen fertilizers to the general public. Limiting the availability of pure nitromethane to the general public. It should be available to industrial customers via a suitable customer qualification scheme. Restrictions on access of the general public to unphlegmatized sodium chlorate (weed killer). The feasibility and added value of introducing a complete ban on selling certain precursors to minors. The work of the Committee should take into account the detailed measures proposed in the Explosives Security Experts Task Force report. In order to avoid duplicating existing measures or adding unnecessarily to the burden faced by legitimate business, it is important that account is also taken of existing controls on similarly sensitive items. Trading in explosive materials, such as acetone, hydrochloric and sulphuric acid is already covered by the existing Community drug precursor legislation. This legislation offers effective controls and must be taken into consideration before new mechanisms are proposed. To be effective controls will have to apply to imports, exports, transit and intra-Community movements. | Commission/MS | Start by end of 2007 Ongoing | Task Force Recommendation No. 4 |

2.2.2 | Introduce a system for the recording of the identity of the buyer of precursors above certain quantities and/or concentrations. The records should be available to the law enforcement authorities on request or provided to the national contact point in case of suspicious transactions. All relevant data protection rules should apply The relevant quantities and/or concentrations would be set based on the work of the Standing Committee of Experts. | Commission/MS | Start in 2008 Assess the need to setup a concrete system by end 2008 | Task Force Recommendation No. 7 |

2.2.3 | A European minimum standard and industrial guidance by way of an appropriate code should be defined concerning the security of storage of explosives precursors It should not be in conflict with other Regulations. | Commission/MS | End 2008 | Task Force Recommendation No. 8 |

Priority 3: Improve the control over transactions involving precursors |

2.3.1 | Establish a system of reporting suspicious transactions Simple means should exist for anyone within the supply chain to alert the relevant national authority if they see a transaction or theft which they suspect to have been made with the intention of illegally fabricating explosives. A binding system could be considered concerning the notification to the relevant national authority of any transactions involving the products on the list which can be considered suspicious. A “code of conduct”, similar to the EC code for drug precursors, should be developed, for industry and retailers, identifying the behaviours which may give rise to suspicion. | MS/Commission | Start in 2008 Assess the need to setup a concrete system by end 2008 | Task Force Recommendation No. 2, 5, 6 |

2.3.2 | Assessing the benefits of creating a scheme for each precursor handled by the retail sector, under which all packaging would be labelled with a code specifying that the purchase of the substance may be subject to registration The possibility of designing a European symbol to indicate that the product for retail sale is subject to registration could be considered. | MS/Commission | 2008 | Task Force Recommendation No. 9 |

Priority 4: Improve the control over explosives available on the market and pyrotechnic articles |

2.4.1 | Ensure that each Member States has formal systems for authorising, regulating and licensing the manufacture, storage, sale, use and possession of explosives including by private persons This shall apply to companies as well as to non-commercial activities. | MS | 2009 | Task Force Recommendation No. 21 |

2.4.2 | Ensure the identification and tracing of explosives based on the system proposed in the draft Commission Directive on the identification and traceability of explosives for civil use (Traceability Directive) | Commission/MS | End 2007 | Task Force Recommendation No. 22 |

2.4.3 | Harmonise EU requirements for the licensing and handling of large amounts of pyrotechnic articles The lack of any harmonised approach towards licensing schemes to handle large quantities of pyrotechnic articles means that it is possible to handle such materials without regulatory oversight as long storage and transport requirements are met. Such a security gap should be closed. | Commission/MS | End 2009 | Task Force Recommendation No. 43 |

Priority 5: Improve the security of explosives facilities |

2.5.1 | Introduce effective Security Plans/Security Management Systems at all explosives facilities (manufacturing, storing, distributing and using) Ensure that the levels of necessary access prevention and detection provisions in fixed storage facilities should be proportional to the risk and should be subject to a standard classification. | MS | Launch debate in 2008 Ongoing | Task Force Recommendation No. 12 and 14 |

2.5.2 | Introduce an obligation for the relevant national authorities to keep explosives manufacturers and distributors informed as to the regional threat at all times Response plans should be developed tuned to the level of alert present. | MS | Ongoing | Task Force Recommendation No. 13 |

2.5.3 | Raw materials used in the manufacture of bulk explosives and finished product should be periodically accounted for and reconciled as approved by the National Authorities This applies to all factories manufacturing bulk explosives. The relevant periods should not be long so that any losses, thefts and inconsistencies are recognized as quickly as possible. | MS | 2009 | Task Force Recommendation No. 20 |

2.5.4 | Improve the security of Mobile Explosive Manufacturing Units (MEMUs). Amend the European Agreement on the International carriage of dangerous goods by road (ADR) by end of 2009 The following specific actions should be undertaken: The amount of explosives produced on MEMUs should be ascertained by two independent systems. At least one of these should be fitted on the truck. Each MEMU should be fitted with process locks to prevent unauthorised use. Loaded MEMUs should be parked on a site which is guarded or monitored when they are not in use. | Commission/MS | End 2009 | Task Force Recommendation No. 15, 16, 17 |

Priority 6: Improve the security vetting of personnel |

2.6.1 | All personnel employed in the manufacturing, storage, distribution and use of explosives, and who have access to explosives, should be vetted (external checks by relevant national authorities under applicable national regulations) and hold a formal authorisation to have access to explosives | MS | Ongoing | Task Force Recommendation No. 11 |

Priority 7: Improve the security of the transport of explosives |

2.7.1 | All EX/II and EX/III vehicles carrying explosives should be equipped with certain security enhancement solutions. Amend the European Agreement on the International carriage of dangerous goods by road (ADR) by end of 2009. These security solutions include: be fitted with 24 hour, remote monitoring systems (e.g. GPS based systems), that are monitored by an appropriately resourced monitoring station. The Monitoring systems (including the Monitoring Station) must reliably enable where technically possible: Vehicle location to be identified Alarm activation if vehicle is moved from specified location at certain times Alarm activation if specified compartments are opened at certain times and/or at unauthorised locations A duress and/or a panic alarm facility be capable of immobilising the engine remotely if safe and applicable subject to the Vienna Convention be fitted with an anti theft system have sufficiently secure compartments for explosives be fitted with a means of communication have a recognised marking affixed to the roof of the vehicle, to a specified size and description. | Commission/MS | 2009 | Task Force Recommendation No. 18 |

2.7.2 | Launch a debate on the need to review the classification of “desensitized explosives” This should be done with a view to making sure that future transport regulations (GHS-system) continue to cover such substances. | Commission/MS | Immediately End 2007 | Task Force Recommendation No. 19 |

Priority 8: Reduce the supply and quality of information on how to illicitly manufacture explosives |

2.8.1 | Limit the illicit spread of bomb-making information over the Internet | MS/Commission | ongoing | Task Force Recommendation No. 41 |

2.8.2 | Harmonize criminal sanctions for distributing bomb-making experience over the Internet | MS/Commission | End 2008 | Task Force Recommendation No. 41 |

Detection measures

No. | Measure/Action | Competent body | Deadline | Status/Observations |

Priority 1: Establish a scenario-based approach to identifying work priorities in the detection field |

3.1.1 | Setup a working group tasked with developing and discussing detection related scenarios, and then identifying detection technology requirements for the scenarios The working group would be composed of Member State and Commission representatives. | Commission/MS | As soon as possible | Task Force Recommendation No. 23 |

3.1.2 | Create a matrix of what is desired and of what is currently possible in terms of the detection of explosives for each of the scenarios created by the working group | Commission/MS | Ongoing | Task Force Recommendation No. 24 |

Priority 2: Developing minimum detection standards |

3.2.1 | Develop minimum detection standards based on relevant scenarios and threat assessment These standards should be updated as technology evolves | MS/Commission | Ongoing | Task Force Recommendation No. 25 |

Priority 3: Improving the exchange of information |

3.3.1 | Ensure that the security staff (in particular at airports) are provided on a continuous basis with up-to-date information on relevant parts of new terrorist modi operandi or other appropriate threat information For airport security, this should complement the obligations for training security staff set out in §12.2 of the Annex to the EU Regulation 2320/2002 establishing common rules in the field of civil aviation security. | MS | Ongoing | Task Force Recommendation No. 42 |

3.3.2 | Assess and improve where necessary the situation as regards the availability of training data and other information/feedback for manufacturers of detection solutions | Commission/MS | End 2009 | Task Force Recommendation No. 30 |

3.3.3 | Create a database containing the specifications of explosives produced within the EU The database(s) would target specifications of explosives needed by the forensic community and by the experts on detection. | Commission/MS | End 2010 | Task Force Recommendation No. 32 |

3.3.4 | Create a practitioner (end-user) focused handbook concerning detection The handbook would be classified at an appropriate level. | Commission/MS | End 2008 | Task Force Recommendation No. 33 |

3.3.5 | Create a network of experts on the detection of explosives | Commission/MS | End 2008 | Task Force Recommendation No. 34 |

Priority 4: Establish EU-wide certification, testing and trialling schemes for the detection of explosives |

3.4.1 | Create a European wide certification scheme for explosives detection solutions | Commission/MS | End 2009 | Task Force Recommendation No. 26 |

3.4.2 | Create a European wide testing scheme for explosives detection solutions Under the scheme relevant authorities and institutes would be able to exchange test results. | Commission/MS | End 2009 | Task Force Recommendation No. 27 |

3.4.3 | Create a European wide trialling scheme for explosives detection solutions Such a system should be supported by an EU programme and should allow for conducting performance trials under realistic conditions in same or similar scenarios. | Commission/MS | End 2009 | Task Force Recommendation No. 28 |

3.4.4 | Assess the need for the development of standardized procedures and processes concerning certification, testing and trialling processes | Commission/MS | End 2008 | Task Force Recommendation No. 29 |

Priority 5: Make better use of detection technologies in specific locations |

3.5.1 | Improve the use of detection technologies at airports, other modes of transportation and other public facilities Further developments in this field should be supported. The situation should be evaluated and assessed on a continuous basis, and updated as the need arises. | Commission/MS | Ongoing | Task Force Recommendation No. 31 |

Preparedness and response measures

No. | Measure/Action | Competent body | Deadline | Status/Observations |

Priority 1: Improve the exchange of information and best-practices among the relevant Member State authorities |

4.1.1 | Establish a European Explosive Ordnance Disposal Network (EOD Network) The system should facilitate information sharing and trust building. It should contribute to the identification of best practice, the organisation of joint training exercises, and keeping EOD units up to date concerning the latest developments of relevance to the sector. The network should be made available to all EOD-Units (police, governmental and military) dealing with explosives with the MS. The use of EU funding to establish the network should be assessed. | MS/Europol/Commission | End 2008 | Task Force Recommendation No. 38 |

4.1.2 | Exchange information and assistance on dealing with big amounts of chemicals found at a scene under investigation Such exchange would assist EOD experts and could take place through the EOD network. | MS | ongoing | Task Force Recommendation No. 47 |

Priority 2: Develop threat assessments |

4.2.1 | Consider developing specialised threat assessments on explosives | MS/Europol/Council | ongoing | Task Force Report section 4.10 |

Priority 3: Develop specific preparedness and response measures for terrorist threats using explosives |

4.3.1 | Create the possibility for relevant law enforcement authorities to request providers to shut down mobile phone antennas in the case of a threat of a terrorist attack In a situation where there are reasons to believe that mobile phones will be used as firing switches, the responsible law enforcement authorities should be able to request providers to shut down relevant antennas. Relevant experiences, skills and best practices should be exchanged among the Member States via the EOD-Units network in this area. | MS/(Commission) | Ongoing | Task Force Recommendation No. 44 and 46 |

[1] COM(2005) 329 konč.

[2] Direktiva 2007/23/ES, UL L 154, 14.6.2007, str. 1

[3] Oznaki EX/II in EX/III se nanašata na vozila, ki se specifično uporabljajo za prevoz nevarnega blaga.

[4] Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu, UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

[5] Ustanovitev ESRIF je bila najavljena v Sporočilu Komisije o dialogu med javnim in zasebnim sektorjem na področju varnostnih raziskav in inovacij (COM(2007) 511 konč.) z dne 11. septembra 2007.