52007DC0440

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.7.2007

COM(2007) 440 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Pospeševanje afriškega kmetijstva Predlog za sodelovanje na celinski in regionalni ravni za razvoj kmetijstva v Afriki

Pospeševanje afriškega kmetijstva Predlog za sodelovanje na celinski in regionalni ravni za razvoj kmetijstva v Afriki

UVOD

Ta dokument vsebuje predloge načel in ključnih področij za sodelovanje med EU in AU glede razvoja kmetijstva v Afriki, s poudarkom na regionalni in celinski ravni. Sodelovanje na teh ravneh bo dopolnilo in spodbudilo razvoj kmetijstva na nacionalni ravni, na kateri bo tudi v prihodnje težišče sodelovanja. Temeljilo bo na usmeritvah politik, določenih v „Evropskem soglasju“[1] in Strategiji EU za Afriko[2]. V obeh dokumentih se ponovno poudarja, da sta kmetijstvo in razvoj podeželja bistvena za zmanjševanje revščine in spodbujanje rasti. Komisija je napovedala, da bo svoja prizadevanja za spodbujanje rasti usmerila v trajnostno pospeševanje proizvodnje, konkurenčnost na regionalnih in mednarodnih trgih ter obvladovanje tveganja. To bi moralo biti v Afriki olajšano z uporabo tehnološkega razvoja, temelječega na kmetijskih raziskavah in širjenju strokovnega znanja.

Sodelovanje bo močno prilagojeno kmetijskemu programu Afrike, njegov namen pa je tudi pospešiti napredek za dosego razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT). Širokorazsežna kmetijska rast neposredno vpliva na doseganje prvega RCNT (odpravljanje skrajne revščine in lakote) in bo močen dejavnik pri doseganju sedmega RCNT (zagotavljanje okoljske trajnosti).

Kmetijstvo[3] ostaja ekonomska podlaga za večino revnih v Afriki, saj predstavlja približno tretjino BDP Afrike in zagotavlja večino delovnih mest. Večina kmetijske proizvodnje temelji na majhnih pridelovalcih, med katerimi imajo ženske izjemno pomembno vlogo[4]. Proizvodnja, distribucija in prodaja v kmetijstvu neposredno vplivajo na varnost živil in stanje prehranjenosti članov gospodinjstva. Poleg tega ima rast kmetijstva močan multiplikacijski učinek. Zaradi višjih dohodkov v kmetijstvu sta tudi zagotavljanje in uporaba socialnih storitev v podeželskih območjih trajnostna in finančno dosegljiva. Poleg tega je za trajnost ekosistemov in biotske raznovrstnosti bistveno tudi, kako kmetje uporabljajo naravne vire.

Čeprav je kmetijstvo dejavnost, s katero se ukvarja predvsem zasebni sektor, pa bo na tem področju potrebna tudi močna udeležba javnega sektorja. Prvič, neuspehi na trgu prevladujejo ter negativno vplivajo na družbeno in geografsko obrobne skupine prebivalstva. Drugič, obstajajo zunanji okoljski stroški, ki zahtevajo javno ureditev in ukrepanje za ohranitev trajnosti. Tretjič, kmetijstvo deluje dosti bolje, če so funkcije javnih organov učinkovitejše.

Področja sodelovanja, našteta v tem dokumentu, tvorijo dolgoročen okvir pomoči. Geografsko težišče leži v podsaharski Afriki, kjer problemi v kmetijstvu zahtevajo najnujnejše ukrepe. Vendar pa bo celinski obseg kljub temu imel pomembno vlogo zaradi prilagajanja pobudam AU in glede na to, da bodo nekatera področja sodelovanja[5] imela vseafriško razsežnost.

možnosti za razvoj kmetijstva v Afriki

Trenutni izzivi

Kmetijstvo v Afriki spet pridobiva na gospodarski vrednosti, kakor kažejo očitno povečane stopnje rasti kmetijstva: 2,7 % leta 2002, 3,0 % leta 2003 in 5,3 % leta 2004. K tej težnji je prispevalo ugodno gibanje cen za veliko proizvodov, drugi dejavnik za rast pa so bile izboljšane razmere za proizvodnjo[6]. Vendar pa bo treba za trajno zmanjšanje revščine rast kmetijstva dodatno pospešiti, zlasti pri podeželskem prebivalstvu z nizkimi dohodki, za katerega bo kmetijstvo najverjetneje ostala glavna gonilna sila gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Trenutni izzivi, s katerimi se soočata kmetijska proizvodnja in rast v Afriki, so mnogoteri in medsebojno povezani. S proučitvijo teh vidikov je bilo opredeljenih šest področij, glede na katera se lahko področja sodelovanja razporedijo po pomembnosti[7]:

(i) razvoj celostne in večinsko podprte vizije razvoja kmetijstva in njegove umestitve v trajnostno gospodarsko rast in odpravo revščine ter prenos te vizije v koherentne razvojne politike, strategije in proračun;

(ii) okrepitev upravljanja kmetijskega sektorja, in sicer s ponovno opredelitvijo vlog in medsebojnega vpliva države, zasebnega sektorja in civilne družbe ter z izboljšanjem zmogljivosti različnih organizacij za sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politike;

(iii) izboljšanje trajnostne produktivnosti podeželja in povečanje prehranske vrednosti kmetijskih proizvodov, in sicer z večjo raznovrstnostjo znanih tehnoloških in upravljavskih inovacij ter s širšim obsegom raziskav, ki naj bodo bolj koristne za potrebe kmetov;

(iv) dostop do donosnih trgov z izboljšanjem fizične dostopnosti in izkoriščanjem tržnih priložnosti (tudi zaradi tržnih niš)[8], proizvodov in struktur, ki višajo cene proizvajalcev, ter s spodbujanjem trgovine, zlasti z izboljšanjem sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(v) vzpostavitev bolj učinkovitih sistemov za upravljanje naravnih virov in zagotovitev pozitivnega gospodarskega dobička za trajnostno rabo ter

(vi) zmanjšanje tveganj in pomanjkljivosti (v zvezi s kugami, boleznimi, nihanjem cen, tržno negotovostjo, podnebnimi spremembami in neugodnimi vremenskimi razmerami).

Kmetijski program Afrike

AU in NEPAD sta z namenom, da bi okrepila razvoj kmetijstva, začela celostni razvojni program za afriško kmetijstvo (Comprehensive Africa Agriculture Development Programme – CAADP), medtem ko so se voditelji držav dogovorili, da bodo občutno povečali proračunski delež za kmetijstvo in razvoj podeželja[9]. Poleg tega je AU oblikoval splošno vizijo, kaj bi bilo treba v kmetijstvu doseči do leta 2015.

Pobuda CAADP sicer zavzema vsecelinsko stališče, vendar gradi na nacionalnih in regionalnih načrtih za razvoj kmetijstva. Vsebuje sklop ključnih načel in ciljev za (i) vodenje državnih strategij in naložbenih programov, (ii) omogočanje medsebojnega učenja in pregledov na regionalni ravni ter (iii) spodbujanje boljšega prilagajanja in usklajevanja prizadevanj za razvoj. CAADP ponuja razvojnim partnerjem pomembne priložnosti za uresničevanje Pariške deklaracije.

Znotraj CAADP se razvijajo štirje tematski „stebri“, ki imajo vlogo političnih okvirov za nacionalne in regionalne programe. Programi CAADP na nacionalni in regionalni ravni se bodo razvijali po posebnem postopku v obliki „okrogle mize“, katere končni rezultat bodo nacionalni in regionalni „pakti CAADP“, ki bodo zajemali politične reforme ter usmerjali javne in zasebne naložbe in ukrepe.

Vrh AU je decembra 2006[10] pozval k določeni meri selektivnosti pri uresničevanju zavez CAADP, saj je bilo ugotovljeno, da omejeni viri in institucionalne zmogljivosti zahtevajo oblikovanje prednostnih nalog, s katerimi bodo hitro vendar trajnostno doseženi rezultati v smislu doseganja varnosti živil in prehrane.

Sodelovanje med EU in AU za razvoj kmetijstva

Cilji in načela

Spodnji predlogi za sodelovanje med EU in AU se osredotočajo na celinsko in regionalno raven; njihov namen je ustvariti okolje, ki bo bolj naklonjeno razvoju kmetijstva na celini. Sodelovanje bo temeljilo na naslednjih načelih:

- Zavezanost razvojnim ciljem novega tisočletja , zlasti 1. in 7. RCNT.

- Uskladitev z afriškimi prednostnimi nalogami , temelječimi na postopkih, načelih in ciljih CAADP.

- Usklajevanje in prilagajanje med donatorji v skladu z načeli Pariške deklaracije.

- Opora na druga partnerstva in instrumente EU-AU , dopolnjujoč pobude EU, ki neposredno ali posredno podpirajo razvoj podeželja v Afriki, in izkoriščajoč obstoječa partnerstva med Afriko in Evropo.

- Učenje iz ustreznih izkušenj in dobre prakse EU , gradeč na skoraj 50-letnih izkušnjah kmetijske politike v EU.

- Uporaba načela subsidiarnosti , po katerem se podprejo samo tiste regionalne in celinske funkcije, ki prinašajo dodatno vrednost ukrepom na nacionalni ravni.

- Usklajenost politik , in sicer razvojnih politik EU ter kmetijske, ribiške, trgovinske, potrošniške in energetske politike.

V skladu z zahtevami CAADP se bo sodelovanje osredotočalo na večanje zmogljivosti in krepitev institucij regionalnih in celinskih organizacij.

Sodelovanje bo spodbujalo bolj strateško in učinkovito vlogo državnih organov v kmetijstvu na podlagi mnenja, da bodo predvsem zagotovili učinkovit politični in ureditveni okvir, ustvarili ugodne razmere, posredovali v primeru neuspehov na trgu, zagotovili storitve javnega interesa, ustvarili varnostne mreže in omejili uporabo subvencij.

Prednostna področja sodelovanja

Sodelovanje med EU in Afriko za razvoj kmetijstva bo usmerjeno v sedem področij, temelječih na glavnih izzivih za kmetijstvo v Afriki ter na afriških prednostnih nalogah, kakor so zapisane v CAADP.

Kmetijstvo v razvojnih strategijah

To področje se bo ukvarjalo s potrebo po celostni in strateški umestitvi razvoja kmetijstva v razvojni načrt na nacionalni, regionalni in celinski ravni ter tako dalo kmetijstvu status ključnega sektorja za gospodarsko rast in zmanjšanje revščine.

Sodelovanje na regionalni in celinski ravni bo osredotočeno na:

- proučevanje in večanje zmogljivosti v zvezi z vzajemnim odnosom med storilnostjo kmetijske pridelave in makroekonomskimi politikami, zunanjimi pretresi, podnebnimi spremembami, dezertifikacijo in biotsko raznovrstnostjo;

- učenje iz izkušenj nacionalne razvojne politike in njenega vpliva na kmetijstvo in gospodarstvo podeželja;

- večanje zmogljivosti in krepitev institucij pri spodbujanju koncepta politik, temelječih na dejstvih in rezultatih, usklajenosti politik in ozaveščenosti o ukrepih, ki se izvajajo;

- medsektorsko sodelovanje in usklajevanje;

- podpiranje ustanovitve foruma afriških kmetov, povezovanje nacionalnih in regionalnih kmetijskih organizacij ter krepitev njihove vloge v postopkih CAADP;

- krepitev analitičnih in spremljevalnih funkcij pri iskanju vzporednosti in nasprotij med načini kmetijskega razvoja posameznih držav v gospodarskem, družbenem in okoljskem smislu.

Glavni partnerji bodo AUC, NEPAD in REC; sodelovanje bo podpiralo njihove funkcije analize politike, spremljanja, medsebojnih pregledov in ozaveščanja pa tudi njihove vloge, ki jih imajo pri večanju zmogljivosti organizacij na nacionalni ravni. Regionalne kmetijske organizacije bodo tvorile drugo skupino partnerjev. Pri izvajanju je predvidena udeležba mednarodnih organizacij, v sodelovanje z AUC pa se lahko vključi tudi sporazum o pobratenju z Evropsko komisijo, ki bi jo predstavljali ustrezni generalni direktorati (kot so AGRI, FISH, SANCO, TRADE, ENV, RTD, JRC in REGIO). CTA[11] bo sodeloval pri ukrepih za ozaveščanje, spodbujal izmenjave pridobljenih izkušenj ter pomagal pri krepitvi kmetijskih organizacij in njihovih povezav s CAADP.

Upravljanje sektorja

To področje sodelovanja bo pomagalo pri večanju zmogljivosti na regionalni in celinski ravni z namenom, da se izboljša upravljanje kmetijskega sektorja na nacionalni ravni. Boljše upravljanje bi moralo prispevati k lažjemu prehodu od malih kmetijskih gospodarstev do tržno donosnega in trajnostnega kmetijstva, temelječega na družinskih kmetijah.

Sodelovanje v zvezi z upravljanjem sektorja bo vključevalo:

- usklajevanje regionalnih in celinskih politik ter spodbujanje uskladitve med regionalnimi in nacionalnimi kmetijskimi politikami;

- spremljanje političnih zavez in izvajanje medsebojnih pregledov;

- oblikovanje regionalnih in celinskih smernic za glavne vidike upravljanja, zlasti glede zemljiške politike in politike rabe zemljišč ter trajnostnega kmetijstva;

- večanje zmogljivosti in usposobljenost za sodelovanje v upravljanju sektorja;

- spodbujanje partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem ter povezav med podjetji;

- krepitev zastopanosti organizacij proizvajalcev in poklicnih organizacij na regionalni in celinski ravni z učinkovitimi zmogljivostmi za ozaveščanje in lobiranje ter

- primerjalna analiza in učenje iz izkušenj iz postopkov liberalizacije in privatizacije v kmetijstvu, odnosov med javnim in zasebnim sektorjem ter učinkovitosti vlade.

Predvideno je sodelovanje z AUC pri krepitvi njegove politične in spodbujevalne vloge v razvoju, koordinaciji in usklajevanju ukrepov politike; sodelovanje z NEPAD in REC pri večanju zmogljivosti, spremljanju, analizi politike in medsebojnih pregledih ter sodelovanje z zasebnimi regionalnimi in celinskimi organizacijami, ki zastopajo proizvajalce in poklicna združenja, pri večanju zmogljivosti, ozaveščanju, pogajanjih in zagotavljanju storitev. CTA bo sodeloval pri teh zadnjih vidikih pa tudi pri dviganju ozaveščenosti na podlagi pridobljenih izkušenj. Uporabijo se lahko tudi izkušnje EU, ki vključujejo izmenjave z ES, državami članicami in organizacijami zasebnega sektorja v EU, kot način za večanje zmogljivosti upravljanja[12].

Raziskave, sistemi znanja in širjenje znanja

Namen tega področja sodelovanja je okrepiti vlogo kmetijskih raziskav in sistemov znanja za produktivnost podeželja, zmanjšanje revščine, varnost živil in trajnostnega upravljanja naravnih virov, ob upoštevanju izzivov podnebnih sprememb. Poudarek bo na večdimenzionalnih raziskovalnih pristopih, trajnostnih kmetijskih proizvodnih sistemih in raziskavah s pozitivnimi posledicami za revno podeželsko prebivalstvo.

Področja sodelovanja na regionalni in celinski ravni vključujejo:

- krepitev sodelovanja med državami na področju raziskav z namenom, da se zmanjša razdrobljenost in ustvarijo sinergije;

- oblikovanje celinskih in regionalnih raziskovalnih strategij;

- sofinanciranje prednostnih raziskav z nadnacionalnim učinkom;

- večanje zmogljivosti za nove oblike in poti širjenja znanja in izkušenj, usposabljanja in izobraževanja ter krepitev povezav med raziskovalnimi sistemi, storitvami za širjenje znanja in izkušenj ter kmeti;

- oblikovanje in/ali krepitev povezovalnih platform za informacije, dostop do znanja in izmenjave[13] ter

- spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi kmetijskimi raziskovalnimi sistemi (NARS) ter regionalnimi in mednarodnimi raziskovalnimi programi.

Sodelovanje na tem področju bo upoštevalo izkušnje dolgoletnega sodelovanja med EU in Afriko[14] na področju raziskav ter smernice za spodbujanje sodelovanja med evropskimi partnerji[15]. Sodelovanje bo temeljilo na 4. stebru CAADP in bo usklajeno z načeli FAAP. Glavni partnerji bodo FARA in povezane podregionalne raziskovalne organizacije (SRO), svetovni forum za kmetijske raziskave za razvoj (GFAR) pa tudi evropski forum (EFARD) s svojimi operativnimi mrežami[16], sistem CGIAR, druge mednarodne organizacije in raziskovalna partnerstva, vključno z JRC. CTA bo pomagal krepiti povezovalne platforme.

Spodbujanje trgovinskih izmenjav s poudarkom na zagotavljanju in izboljšanju kakovosti

Namen tega področja sodelovanja bo okrepitev sposobnosti Afrike, da usmeri delovanje trgov v zmanjševanje revščine, pri čemer se bo osredotočila zlasti na regionalne trge kmetijskih proizvodov. Trenutna trgovinska pogajanja (EPA, DDA) si prizadevajo za povečanje trgovinskih možnosti v kmetijstvu za afriške države, kar zahteva ustrezen odziv glede zalog. Predlagano sodelovanje vključuje krepitev sposobnosti za vplivanje na oblikovanje smiselnih standardov za proizvodnjo in trgovino, njihovo sprejetje in njihovo upoštevanje, z namenom, da se (še naprej) dostopa do donosnih trgov kmetijskih proizvodov in se zagotovi varnost proizvodov za potrošnike.

Podpora bo temeljila zlasti na priložnostih, ki jih nudi EPA, in bo zajemala:

- regionalne strategije in večanje zmogljivosti za obvladovanje strukturnih pomanjkljivosti trgov proizvodnih dejavnikov in trgov končnih izdelkov;

- večanje zmogljivosti za nadzor trgovinske politike, vključno s spremljanjem izvajanja, poročanjem in izvrševanjem politik za spodbujanje trgovine;

- ustvarjanje regionalnih trgov in krepitev trgovine znotraj regij, zlasti trgovine z živili;

- vzpostavitev zakonskega in ureditvenega okvira za usklajevanje, standardizacijo in nadzor; sprejetje skupnih regionalnih klasifikacijskih sistemov in standardov ter uskladitev le-teh z mednarodnimi sistemi in standardi;

- krepitev referenčnih laboratorijev, povezovanje v mreže z nacionalnimi centri ter večanje zmogljivosti drugih ustanov in institucij, vključenih v preskušanje skladnosti:

- povečanje regionalnih zmogljivosti za izboljšanje razumevanja standardov in skladnosti z njimi, vključno s tistimi za varne mejne vrednosti ostankov;

- spodbujanje sistemov potrjevanja za trajnostno in družbeno sprejemljivo proizvodnjo ter

- večanje zmogljivosti za dejavno sodelovanje v regionalnih in mednarodnih pogovorih in pogajanjih o standardih (za varnost živil, trgovanje s kmetijskimi proizvodi) ter drugih oblikah spodbujanja trgovine.

Glavni partnerji bodo specializirane agencije AUC (predvsem IBAR in IAPSC), mednarodne institucije standardizacije, certifikacijski organi, raziskovalni centri, regionalne kmetijske organizacije in regionalne organizacije izvoznikov, referenčni laboratoriji in ustrezne agencije ZN. CTA bo sodeloval pri ukrepih za boljše razumevanje vprašanj sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Upravljanje naravnih virov: tla, ribištvo, gozdarstvo

To področje sodelovanja bo podprlo izboljšave v sistemih upravljanja zemljiških, ribolovnih in gozdnih virov, katerih namen je združitev okoljske trajnosti in biotske raznovrstnosti z dobičkonosno uporabo in zmanjšanjem revščine.

To področje sodelovanja vključuje naslednje regionalne in celinske vidike:

- koordinacijo in usklajevanje politik, zlasti glede čezmejnih virov;

- vzpostavitev in krepitev koordinacije ter mehanizmov sodelovanja glede čezmejnih virov, znotraj obstoječih regionalnih okvirov;

- oblikovanje regionalnih in celinskih smernic za zemljiško politiko in trajnostno uporabo virov, s povezovanjem gospodarske, zakonske, družbene in okoljske razsežnosti;

- spodbujanje političnega okolja, v katerem je lažje določiti, kdo ima pristojnosti in odgovornost za uporabo naravnih virov;

- izmenjavo izkušenj in podpiranje medsebojnih pregledov v zvezi z učinkovitostjo upravljalnih sistemov;

- spremljanje in nadzor stanja naravnih virov (in pritiskov, ki se izvajajo v zvezi z njimi) in posledic podnebnih sprememb za kmetijstvo in naravne vire ter

- spodbujanje sodelovanja v boju proti nezakoniti rabi virov (vključno z ribištvom in gozdarstvom) ter trgovini z nezakonitimi proizvodi[17].

Na tem področju bo težišče na politiki in upravljanju ter na upravljalnih in institucionalnih dogovorih za trajnostno rabo naravnih virov. V smislu zemljiške politike in upravljanja s tlemi in vodo bo podpora usklajena s 1. stebrom CAADP in z njim povezanimi mednarodnimi pobudami[18]. Partnerski sporazumi o ribolovu bodo okvir za izboljšanje kontrole, spremljanja in nadzora ribolovnih virov. Glavni partnerji bodo AUC, NEPAD, REC in specializirani NVO-ji ter (pod)regionalne organizacije za upravljanje vodnih in zemljiških virov, ribiške in gozdarske organizacije pa tudi evropske in mednarodne institucije, mreže in platforme, specializirane za ta področja[19]. CTA bo spodbujal izmenjave izkušenj.

Razvoj živinoreje in nadzor bolezni

To področje sodelovanja bo izboljšalo trajnost živinoreje in njenega prispevka k odpravi revščine in k rasti, s poudarkom na okrepitvi znanja in sistemov v zvezi z nadzorom bolezni živali. Cilj tega sodelovanja bo zmanjšati umrljivost rejnih živali, znižati tveganje proizvodnje rejnih živali in izboljšati varstvo javnega zdravja pa tudi dostop do regionalnih in mednarodnih trgov, spodbuditi racionalno uporabo tal ter zmanjšati okoljske težave, povezane z živinorejo. Sodelovanje vključuje:

- čezmejno sodelovanje glede nomadske živinoreje, upravljanje pašnikov, sistemov trajnostne proizvodnje rejnih živali in trgovine z živino;

- analizo vzajemnega odnosa med razvojem živinoreje v Afriki in podnebnimi spremembami;

- krepitev usklajenih mrež veterinarskih storitev in sistemov za nadzor bolezni, z uporabo mednarodnih standardov;

- krepitev vseafriškega sistema za usklajevanje regionalnih in nacionalnih zdravstvenih sistemov za obvladovanje bolezni živali ter

- raziskave, poskuse in širjenje znanja o metodah za preprečevanje bolezni, vključno z razvojem cepiv.

Glavni predvideni partnerji so specializirane agencije AUC za živinorejo (IBAR, PANVAC in PATTEC), ILRI in agencije za živinorejo na (pod)regionalni ravni, FAO, OIE ter regionalne in mednarodne organizacije za živinorejo in nomadsko živinorejo. Uporabljen bo tudi sporazum African Livestock (Alive), v okviru katerega sodelujejo glavne zainteresirane strani.

Upravljanje s tveganji

To področje sodelovanja bo obravnavalo zmogljivosti za zmanjševanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, naravnimi nesrečami in cenovnimi šoki, s težiščem na organizacijskih vprašanjih in finančnih instrumentih.

Sodelovanje na regionalni in celinski ravni bo vključevalo:

- večanje institucionalne in tehnične zmogljivosti glede pripravljenosti na nesreče, preprečevanja in odzivnosti, tudi v zvezi s kratkoročnim pomanjkanjem živil;

- raziskave, širjenje informacij in večanje zmogljivosti glede metod za zmanjšanje tveganj v kmetijstvu in strategij za preživetje;

- inovativne sisteme za zmanjševanje tveganj za izgube pridelka in živine zaradi škodljivcev in bolezni;

- izmenjavo informacij o izkušnjah in večanje zmogljivosti glede uporabe tržnih instrumentov za upravljanje s tveganji v zvezi s cenami, niveliranjem in zavarovalnimi mehanizmi ter

- razvoj in uporabo regionalnih in celinskih sistemov za zgodnje opozarjanje ter povezovanje le-teh z nacionalnimi sistemi.

Sodelovanje bo vključevalo večanje zmogljivosti ključnih javnih in zasebnih organizacij ter izboljšanje dostopa afriških držav na mednarodne finančne in zavarovalniške trge. Glavni partnerji bodo AUC, REC in mednarodne organizacije. CTA bo sodeloval v izmenjavi informacij o metodah za zmanjšanje tveganj v kmetijstvu in tržnih sistemih upravljanja cenovnega tveganja.

koordinacija, spremljanje in pregledi

Koordinacija

Koordinacija sodelovanja med EU in Afriko glede razvoja kmetijstva bo imela tri med seboj povezane razsežnosti: (i) koordinacijo z afriškimi institucijami; (ii) koordinacijo z drugimi donatorji in (iii) koordinacijo znotraj EU.

Koordinacija z afriškimi institucijami bo uporabila okvir CAADP, vodile pa jo bodo celinske in regionalne organizacije, pri čemer bo imel AUC/NEPAD osrednjo vlogo. Platforma za partnerstvo CAADP je osnovni mehanizem za koordiniranje sodelovanja vseh partnerjev za razvoj na celinski ravni. Podobne platforme se oblikujejo na regionalnih ravneh. Na nacionalni ravni je podobna platforma okrogla miza držav CAADP (CAADP Country Round Table). Tematska koordinacija se bo postopoma gradila na „stebrih“ CAADP.

Koordinacijo med donatorji ter usklajevanje in prilagajanje CAADP bo podprla svetovna platforma donatorjev za razvoj podeželja (GDPRD), v kateri sodelujejo Evropska komisija in različne države članice. GDPRD bo deloval kot osrednja točka donatorjev za vprašanja o CAADP in bo pomagal organizirati srečanja platforme za partnerstvo CAADP.

Koordinacijo znotraj EU bo okrepila predlagana delovna skupina EU[20] za afriško kmetijstvo, ki jo tehnično podpira CTA. Delovna skupina bo okrepila sinergije pri financiranju EU za razvoj kmetijstva v Afriki[21] ter izboljšala kakovost in vidnost financiranja.

Spremljanje in pregled

Napredek izvajanja CAADP in sodelovanja za razvoj kmetijstva se bo spremljal predvsem v okviru platforme za partnerstvo CAADP in afriškega foruma za partnerstvo (APF). Oba bosta uporabila podoben sklop kazalnikov, kot jih za poročanje uporabljata AUC in NEPAD. Poleg tega se razvijajo mehanizmi za podrobnejše spremljanje napredka v okviru stebrov CAADP.

GDPRD bo podpiral postopek spremljanja, s posebno pozornostjo na projektih in programih, ki jih financirajo donatorji, na usklajevanju in prilagajanju ter doslednosti znotraj programa CAADP.

Pomembnost smernic politike in strateških usmeritev sodelovanja med EU in Afriko za razvoj kmetijstva bo obravnavana po istem postopku pregleda kot splošni načrt za sodelovanje med EU in AU, kakor je trenutno zajet v strategiji EU za Afriko.

sklepna ugotovitev

Širokorazsežna kmetijska rast v Afriki je ključna za uresničevanje RCNT in zagotavljanje finančne dostopnosti socialnih storitev na podeželju. Ob upoštevanju tega je bilo oblikovanih sedem ključnih področij sodelovanja med AU in EU za razvoj kmetijstva na regionalni in celinski ravni, in sicer na podlagi kmetijskega programa Afrike in z delovanjem predvsem prek afriških organizacij. Ta področja se osredotočajo na večanje zmogljivosti in krepitev institucij regionalnih in celinskih organizacij za pospešeno izboljšanje politik in upravljanja kmetijstva.

Sodelovanje bo združevalo konkurenčnost, usmerjeno v produktivnost in rast, s širokoobsežnim razvojem, ki se osredotoča na odpravo revščine in socialno kohezijo. Regionalni trgi kmetijskih proizvodov se bodo morali razviti za oba vidika, in sicer s poudarjanjem pomembnosti regionalnega povezovanja in spodbujanja trgovine. Poleg tega se bodo spodbujali sistemi trajnostne proizvodnje, ob upoštevanju potrebe po prilagajanju zunanjim izzivom, kot so podnebne spremembe.

Z zagotavljanjem podpore afriškemu programu ter usklajenim mehanizmom za dialog in pregled bo sodelovanje potekalo v skladu s Pariško deklaracijo.

PRILOGA

Priloga 1: kratice

ACP: Afrika, Karibski otoki, Pacifik (Africa, Caribbean, Pacific)

AGRI: Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (EK) (Directorate General for Agriculture and Rural Development (EC))

APF: Forum za partnerstvo z Afriko (Africa Partnership Forum)

ARD: Kmetijske raziskave za razvoj (Agricultural Research for Development)

AU: Afriška unija (African Union)

AUC: Komisija Afriške unije (African Union Commission)

ASARECA: Zveza za krepitev kmetijskih raziskav v vzhodni in srednji Afriki (Association for Strengthening Agricultural Research in Eastern and Central Africa)

CAADP: Comprehensive Africa Agriculture Development Programme (celostni razvojni program za afriško kmetijstvo)

CGIAR: Posvetovalna skupina za mednarodne kmetijske raziskave (Consultative Group on International Agricultural Research)

CILSS: Meddržavni stalni odbor za boj proti suši v Sahelu (Comité Permanent Inter-Etats de Lutte contre la Sécheresse dans le Sahel)

COMESA: Skupni trg vzhodne in južne Afrike (Common Market for East and Southern Africa)

CORAF/WECARD: Svet zahodne in srednje Afrike za kmetijske raziskave in razvoj (Conseil ouest et centre africain pour la Recherche et le développement Agricole/West and central African Council for Agricultural Research and Development)

CTA: Tehnični center za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju (Centre Technique de Coopération Agricole et Rural/Technical Centre for Agriculture and Rural Cooperation)

GD: Generalni direktorat

DRC: Demokratična republika Kongo (Democratic Republic Congo)

EK: Evropska komisija

ECART: Evropski konzorcij za kmetijske raziskave v tropskem deževnem gozdu (European Consortium for Agricultural Research for the Tropics)

ECCAS: Gospodarska skupnost srednjeafriških držav (Economic Community of Central African States)

ECOWAS: Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Economic Community of West-African States)

EDF: Evropski razvojni sklad (European Development Fund)

EIARD: Evropska pobuda za kmetijske raziskave za razvoj (European Initiative for Agricultural Research for Development)

ENPI: Instrument evropske sosedske politike (European Neighbourhood Policy Instrument)

ENV: Generalni direktorat za okolje (EK) (Directorate-General Environment (EC))

EU: Evropska unija

FAAP: Okvir za produktivnost afriškega kmetijstva (Framework for African Agricultural Productivity)

FAO: Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organisation)

FARA: Forum za kmetijske raziskave v Afriki (Forum for Agricultural Research in Africa)

FISH: Generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve (EK) )Directorate General Fisheries and Maritime Affairs (EC))

FLEGT: Izvrševanje predpisov, upravljanje in trgovina v gozdarstvu (Forestry Law Enforcement, Governance and Trade)

FP: Okvirni program (raziskave) (Framework Programme (Research))

FSTP: Tematski program za varnost živil (Food Security Thematic Programme)

GDP: Bruto domači proizvod (Gross Domestic Product)

GDPRD: Svetovna platforma darovalcev za razvoj podeželja (Global Donor Platform for Rural Development)

GFAR: Svetovni forum za kmetijske raziskave (Global Forum on Agricultural Research)

IAPSC: Fitosanitarni odbor afriških držav (Inter-African Phytosanitary Council)

IBAR: Urad afriških držav za živalske vire (Inter-Africa Bureau for Animal Resources)

IFAD: Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (International Fund for Agricultural Development)

IFAP: Mednarodna zveza kmetijskih proizvajalcev (International Federation of Agricultural Producers)

IFPRI: Mednarodni raziskovalni inštitut za prehransko politiko (International Food Policy Research Institute)

IGAD: Medvladna agencija za razvoj (rt Horn v Afriki) (Inter-Governmental Agency for Development (Horn of Africa))

ILRI: Mednarodni raziskovalni inštitut za rejne živali (International Livestock Research Institute)

JRC: Skupno raziskovalno središče (EU) (Joint Research Centre (EU))

NARS: Nacionalni kmetijski raziskovalni sistemi (National Agricultural Research Systems)

NATURA: Mreža evropskih univerz za kmetijstvo (usmerjenih v tropska in podtropska območja) v zvezi z razvojem kmetijstva (Network of European Agricultural (tropically and sub-tropically oriented) Universities Related with Agricultural Development)

NEPAD: Novo partnerstvo za razvoj Afrike (New Partnership for Africa’s Development)

NVO: Nevladne organizacije

OIE: Svetovna organizacija za zdravje živali (Organisation Internationale de la Santé Animale/World Organisation for Animal Health)

PAEPARD: Afriško-evropsko partnerstvo za kmetijske raziskave za razvoj (Pan-African-European Partnership on Agricultural Research for Development)

PANVAC: Vseafriški veterinarski center za cepiva (Pan-African Veterinary Vaccine Centre)

PATTEC: Vseafriška kampanja za izkoreninjenje muhe cece in tripanosimiaze (Pan-African Tsetse and Tryponosomiasis Eradication Campaign)

RCNT: Razvojni cilji novega tisočletja

REC: Regionalna gospodarska skupnost (Regional Economic Community)

REGIO: Generalni direktorat za regionalno politiko (EK)(Directorate-General Environment (EC))

RFO: Regijske kmetijske organizacije (Regional Farming Organisations)

RIP: Regionalni kazalni program (Regional Indicative Programme)

RTA: Regionalni trgovinski sporazum (Regional Trade Agreement)

RTD: Generalni direktorat za raziskave (EK) (Directorate-General Environment (EC))

SADC: Skupnost za razvoj južne Afrike (Southern African Development Community)

SADC-FANR: Direktorat SADC za prehrano, kmetijstvo in naravne vire (SADC’s Food, Agriculture and Natural Resources Directorate)

SANCO: Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov (EK) (Directorate General Health and Consumer Protection (EC))

SPS: Sanitarni in fitosanitarni ukrepi (Sanitary and Phyto-Sanitary measures)

SRO: Podregionalna raziskovalna organizacija (Sub-regional Research Organisation)

SSA: Podsaharska Afrika (Sub-Sahara Africa)

STO: Svetovna trgovinska organizacija

SWP: Delovni dokument osebja (Staff Working Paper)

TP: Tematski program (Thematic Programme)

UN: Združeni narodi (United Nations)

WFP: Svetovni program za prehrano (World Food Programme)

[1] (2006/C46/01).

[2] COM(2005) 489.

[3] Zajema gojenje poljščin, živinorejo, ribištvo in gozdarstvo.

[4] Ženske proizvedejo približno 80 % vse hrane v Afriki.

[5] Na primer nadzor bolezni rejnih živali, raziskave ter sanitarni in fitosanitarni ukrepi.

[6] Vključno z vzpostavitvijo miru v nekaterih državah.

[7] Glej priloženi delovni dokument osebja za podrobnejšo predstavitev šestih področij.

[8] Trgi za biogoriva pa tudi za proizvode v okviru poštene trgovine in ekološke proizvode se širijo.

[9] Z „deklaracijo iz Maputa“ iz julija 2003 so se države zavezale, da bo do leta 2008/2009 kmetijstvu in razvoju podeželja vsaka dodelila vsaj 10 % nacionalnega proračuna.

[10] Vrh o varnosti živil v Afriki, Abuja, decembra 2006. Na vrhu je bilo opredeljenih več strateških koristi, ki bi okrepile trgovino in trženje znotraj Afrike.

[11] Center za razvoj kmetijstva je skupni center EU in ACP, ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja.

[12] GD AGRI lahko pomaga pri izmenjavi najboljših praks, zagotovi povezave med kmetijskimi organizacijami ter informacije o standardih in raziskavah.

[13] Vključno z izmenjavami med kmeti.

[14] Tako z instrumenti raziskovalne (npr. INCO, RFP) kot razvojne politike.

[15] Smernice je oblikoval EIARD.

[16] ECART-EEIG in NATURA.

[17] Temelječ na pobudi FLEGT za gozdne vire.

[18] Npr. TerrAfrica.

[19] Vključno z observatorijem JRC ACP za trajnostni razvoj.

[20] Predlaga se, da naj delovna skupina poroča CODEC-u.

[21] Predviden ni noben nov finančni instrument.