52006PC0168

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.4.2006

COM(2006) 168 konč.

2005/0127(COD)

Spremenjeni predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Utemeljitev predloga

Ta predlog Direktive spreminja predlog Direktive Parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (2005/0127 COD). S tem izvaja Sporočilo Komisije z dne 23. novembra 2005 COM(2005) 583 konč. o posledicah sodbe Sodišča z dne 13. septembra 2005 (C-176/03 Komisija/Svet). Iz te zgoraj omenjene sodbe dejansko izhaja, da kazenske določbe, potrebne za učinkovito izvajanje prava Skupnosti, izhajajo iz PES. Sporočilo določa, da bo Komisija, če bo to potrebno, predloge, ki čakajo na sprejetje, ustrezno spremenila. Izrecno je omenjen predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in predlog Okvirnega sklepa Sveta o okrepitvi kazenskega okvira za preprečevanje kršitev intelektualne lastnine (COM(2005) 276 konč.). Posledično se predlog Okvirnega sklepa umakne, pripravljen pa je bil predlog o spremembi predloga Direktive o kazenskih ukrepih.

Določbe o višini kazni in razširjenih pristojnostih za zaplembo iz predloga Okvirnega sklepa so zdaj vključene v nov predlog Direktive.

V nov osnutek niso bile vključene samo določbe iz člena 5 Okvirnega sklepa o pristojnosti in usklajevanju kazenskih postopkov. Komisija dejansko namerava na tem področju uporabiti horizontalni pristop v okviru svoje Zelene knjige o navzkrižju pristojnosti in načelu ne bis in idem v kazenskih postopkih, ki je bila sprejeta 23. decembra 2005[1]. V tem okviru se Komisiji ne zdi nujno, da bi za varstvo intelektualne lastnine določila poseben sistem.

Pojav ponarejanja in piratstva ter bolj na splošno kršitev intelektualne lastnine danes nenehno narašča in dobiva mednarodne razsežnosti ter pomeni resno grožnjo nacionalnim gospodarstvom in državam. Razlike med nacionalnimi sistemi kazni ne škodujejo le pravilnemu delovanju notranjega trga, temveč otežujejo učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu. Ponarejanje in piratstvo povzročata poleg gospodarskih in družbenih posledic tudi težave na področju varstva potrošnikov, zlasti če sta ogrožena zdravje in varnost. Razvoj uporabe interneta omogoča takojšnjo in globalno distribucijo piratskih izdelkov. Poleg tega se zdi, da je ta pojav vedno bolj povezan z organiziranim kriminalom. Zato je boj proti temu pojavu izjemnega pomena za Skupnost. Ponarejanje in piratstvo sta namreč postali pridobitni dejavnosti, prav tako kot druge obsežne kriminalne dejavnosti, kot je nedovoljen promet s prepovedanimi drogami. Obstaja namreč možnost zajetnih dobičkov brez tveganja visokih zakonskih kazni. Direktivo 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je zato treba dopolniti s kazenskimi določbami za okrepitev in izboljšanje boja proti ponarejanju in piratstvu. Poleg civilnih in upravnih ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, predvidenih v Direktivi 2004/48/ES, v ustreznih primerih tudi kazenske sankcije predstavljajo sredstvo za zagotavljanje uveljavitve pravic intelektualne lastnine[2].

Usklajevanje se je začelo z začetkom veljavnosti Sporazuma TRIPS, ki predvideva minimalne določbe glede sredstev za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na področju trgovine. Ta sredstva zajemajo izvajanje kazenskih postopkov in sankcij, vendar pa pravni položaj v Skupnosti še vedno kaže velike razlike, ki imetnikom pravic intelektualne lastnine ne omogočajo, da bi bili deležni enake ravni varovanja na celotnem ozemlju Skupnosti. Na področju kazenskih sankcij obstajajo znatne razlike, zlasti glede višine kazni, ki jih predvidevajo nacionalne zakonodaje.

Glede vpliva na temeljne pravice je treba poudariti, da je neposredni cilj te pobude izvajanje člena 17(2) Listine o temeljnih pravicah, ki navaja, da je „zagotovljeno varstvo intelektualne lastnine“; in sicer s približevanjem zakonodaje in hkratnim spoštovanjem različnih tradicij in pravnih sistemov držav članic ter drugih temeljnih pravic in načel, ki jih priznava Listina. Vrsta kazni je bila izbrana glede na težo različnih nezakonitih ravnanj v skladu s členom 49(3) Listine, na podlagi katerega strogost kazni ne sme biti nesorazmerna s kaznivim dejanjem.

Ob upoštevanju, da je želeni cilj laže uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

Vsebina predloga

Člen 1

Ta člen določa predmet in področje uporabe Direktive. Gre za kazenske ukrepe, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Tako kot v Direktivi 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine izraz „pravice intelektualne lastnine“ vključuje vse pravice intelektualne lastnine. Področje uporabe kazenskega varstva je horizontalno, tako kot člen 17(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim „je zagotovljeno varstvo intelektualne lastnine“.

Besedilo se tako kot Direktiva 2004/48/ES uporablja za katero koli kršitev pravic intelektualne lastnine, predvideno v pravu Skupnosti in/ali nacionalnem pravu držav članic. Izjava Komisije 2005/295/ES o členu 2 Direktive 2004/48/ES določa seznam teh pravic[3], ki ima za cilj zagotoviti večjo pravno varnost na področju uporabe te direktive. Direktiva se uporablja brez poseganja v strožje določbe, predvidene v državah članicah.

Člen 2

Ta člen določa pojem pravne osebe, kakor je opredeljen v Direktivi.

Člen 3

Člen obvezuje države članice, da opredelijo kot kaznivo dejanje katero koli namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, če je storjena na področju trgovine. Besedilo se nanaša tudi na poskus, pomoč oziroma podporo in spodbujanje. Merilo področja trgovine izhaja iz člena 61 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), sklenjenega 15. aprila 1994, ki obvezuje vse članice Svetovne trgovinske organizacije. V skladu s členom 61 Sporazuma TRIPS „bodo članice določile kazenske postopke in kazni, ki se bodo uporabljali vsaj za namerna dejanja ponarejanja blagovnih znamk ali piratstva, ki kršijo avtorske pravice in so storjena na področju trgovine. Kazni bodo vključevale zapor in/ali globe ter bodo dovolj visoke, da bodo odvračilne, ter sorazmerne z višino kazni, ki se izrekajo za kazniva dejanja enakovredne teže. V ustreznih primerih bodo možne kazni vključevale tudi zaseg, zaplembo in uničenje zadevnega blaga ter vsega materiala in pripomočkov, ki so bili pretežno uporabljeni pri storitvi kaznivega dejanja. Članice bodo lahko določile kazenske postopke in kazni za druga dejanja, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, zlasti če so storjena namerno in na področju trgovine“.

Kršitev mora biti namerna, to pomeni, da mora biti dejanje naklepno, pa naj gre za kršitev intelektualne lastnine ali poskus, pomoč oziroma podporo ali spodbujanje. To ne vpliva na posebne sisteme odgovornosti, kot je sistem odgovornosti ponudnikov internetnih storitev, določen v členih 12 do 15 Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju[4].

Člen 4

Ta člen se nanaša na naravo kazni: besedilo predvideva poleg zapora za fizične osebe tudi vrsto kazni, ki naj bi se izrekale tako fizičnim kot pravnim osebam, kot so globe, zaplemba premoženja obsojenca, pa naj gre za sporno blago oziroma materiale, pripomočke ali sredstva, ki so bila pretežno uporabljena pri izdelavi ali distribuciji zadevnega blaga. Za ustrezne primere so predvidene druge kazni: uničenje spornega blaga, pa tudi premoženja, ki je bilo pretežno uporabljeno pri izdelavi zadevnega blaga, celotno ali delno, trajno ali začasno zaprtje obrata ali trgovine, s katerim je bila pretežno storjena kršitev. Predvidena je tudi trajna ali začasna prepoved opravljanja gospodarskih dejavnosti, uvedba sodnega nadzora ali sodna likvidacija ter izvzetje iz upravičenosti do pomoči in javnih subvencij. Predvideva se tudi objava sodnih odločb. Ta možnost predstavlja odvračilni element in se lahko uporabi tudi kot sredstvo obveščanja tako za imetnike pravic kot javnost na splošno.

Člen 5

Ta člen se nanaša na višino kazenskih sankcij: za kazniva dejanja mora biti zagrožena najvišja kazen najmanj 4 let zapora, če so bila storjena v okviru kriminalne združbe. Enako velja za kazniva dejanja, ki pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi. Izbrana je bila kazen 4 let zapora, ker na splošno ustreza merilu za opredelitev hudega kaznivega dejanja. To je prag iz Skupnega ukrepa 98/733/PNZ in predloga Okvirnega sklepa o boju proti organiziranemu kriminalu [COM(2005) 6 konč.] ter Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Kazni za fizične ali pravne osebe, odgovorne za kazniva dejanja iz člena 3, vključujejo kazenske ali nekazenske globe, pri čemer najvišja znaša najmanj 100 000 EUR za primere, ki niso najhujši, in najmanj 300 000 EUR za kazniva dejanja, storjena v okviru kriminalne združbe, ali kazniva dejanja, ki pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi. Obstajati mora možnost, da se ta okoliščina upošteva ob pojavu tveganja, tudi če nevarni izdelek še ni povzročil škodljivega rezultata.

Pojem tveganje za zdravje ali varnost ljudi je namenjen primerom, v katerih so osebe zaradi ponarejenega izdelka, ki je bil dan na trg, neposredno izpostavljene tveganju bolezni ali nezgode.

Člen 6

Ta člen predvideva zaplembo celotnega ali dela premoženja, ki pripada osebi, obsojeni za kazniva dejanja, storjena v okoliščinah iz člena 5. Sklicuje se na določbe člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji[5].

Člen 7

Okvirni sklep z dne 13. junija 2002 določa okvir, potreben za ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin. Da bi se olajšale kazenske preiskave v zvezi s kaznivimi dejanji, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, morajo države članice zadevnim imetnikom pravice intelektualne lastnine ali njihovim predstavnikom ter strokovnjakom omogočiti, da prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo te enote. Na tem področju so preiskave namreč zelo težko izvedljive, pogosto pa je za začetek doseganja rezultatov, zlasti, da se ugotovi, ali so bili izdelki ponarejeni, nujno pridobiti dejavno udeležbo žrtev, predstavnikov imetnika pravice intelektualne lastnine ali strokovnjakov. Žrtve ali njihovi predstavniki bodo tako lahko v primeru dvoma hitro ugotovili, ali so izdelki, odkriti v okviru preiskave, ponarejeni. Gre za poenostavitev iskanja dokazov za kazniva dejanja na področju intelektualne lastnine v okviru skupnih preiskovalnih enot. V zvezi s tem imajo države članice precej veliko mero diskrecije.

Člen 8

Namen tega člena je zagotoviti, da vsaj v primeru storitve dejanj na ozemlju države članice kazenske preiskave ali postopki v zvezi s kaznivimi dejanji na področju ponarejanja in piratstva ne temeljijo na izjavi ali obtožbi osebe, ki je žrtev kaznivega dejanja. Takšen ukrep je nujen, da se preiskave kaznivih dejanj na področju intelektualne lastnine lahko pravilno izvajajo. Pogosto se namreč odkrijejo zaloge izdelkov, za katere obstaja sum, da so ponarejeni, vendar je včasih težko stopiti v stik oziroma celo hitro ugotoviti imetnika pravic na notranjem trgu. Družbe žrtve se lahko nahajajo na katerem koli koncu ozemlja Skupnosti ter so lahko mala in srednja podjetja, ne samo velike družbe, ki proizvajajo znane izdelke. Za preiskave bi bilo škodljivo, če bi od žrtve zahtevali predhodno pritožbo. Kršitve pravic intelektualne lastnine so pogosto storjene brez vednosti imetnika pravic in dejstvo, da pritožba ni vložena, na tem področju ne pomeni malomarnosti žrtve.

Člen 9

Ta člen se nanaša na ukrepe za prenos Direktive v nacionalno pravo držav članic. Rok za prenos, tj. 18 mesecev, izhaja iz roka, predvidenega v drugih direktivah.

Člen 10

Ta člen določa, da bo Direktiva začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu v skladu z določbami člena 254(1) Pogodbe ES.

Člen 11

Ta člen določa, da bo ta direktiva naslovljena na države članice.

2005/0127(COD)

Spremenjeni predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[6],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[8],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[9],

(1) V Zeleni knjigi o boju proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu, ki jo je Komisija predstavila 15. oktobra 1998, je bilo opozorjeno, da sta ponarejanje in piratstvo postala pojav s svetovno razsežnostjo z znatnimi učinki na gospodarskem in družbenem področju ter na področju varstva potrošnikov, zlasti glede javnega zdravja in varnosti. Izdelan je bil Akcijski načrt o spremljanju izvajanja Zelene knjige, ki je bil vključen v Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z dne 30. novembra 2000 na isto temo.

(2) V svojih sklepih je Evropski svet v Bruslju 20. in 21. marca 2003 pozval Komisijo in države članice k izboljšanju izkoriščanja pravic intelektualne lastnine s sprejetjem ukrepov proti ponarejanju in piratstvu.

(3)(1) Na mednarodni ravni so države članice in Skupnost v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, zavezane s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine („Sporazum TRIPS“), ki ga je Skupnost sprejela v okviru Svetovne trgovinske organizacije s Sklepom Sveta 94/800/ES[10]. Sporazum TRIPS vsebuje zlasti kazenske določbe, ki predstavljajo skupne standarde, ki se uporabljajo na mednarodni ravni, vendar pa ostajajo razlike med državami članicami prevelike in preprečujejo učinkovit boj proti kršitvam intelektualne lastnine, zlasti ko se pojavijo v najhujših oblikah. To vodi k izgubi zaupanja v gospodarska okolja na notranjem trgu in posledično k zmanjšanju naložb v inovativnost in ustvarjalnost.

(4) Komisija je novembra 2004 sprejela tudi Strategijo za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah.

(5)(2) Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine[11] določa civilne in upravne ukrepe, postopke in pravna sredstva. Določbe te direktive je treba dopolniti z dovolj odvračilnimi kazenskimi določbami, ki bi se uporabljale na celotnem ozemlju Skupnosti. Približevanje nekaterih kazenskih določb je nujno potrebno za uspešen boj proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu. Zakonodajalec Skupnosti je pristojen za sprejetje kazenskih ukrepov, potrebnih za zagotovitev popolne učinkovitosti standardov, ki jih sprejme na področju varstva intelektualne lastnine.

(6) Svet je 13. marca 2006 na podlagi Sporočila Komisije o odzivu carinskih organov na ponarejanje in piratstvo, sprejetega oktobra 2005 [12] , sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je cilje lizbonske strategije „mogoče doseči le z dobro delujočim notranjim trgom in ustreznimi ukrepi za spodbujanje naložb v na znanju temelječe gospodarstvo ter priznava grožnjo, ki jo velik porast ponarejanja in piratstva predstavlja za na znanju temelječe gospodarstvo Unije in zlasti za zdravje in varnost (…)“.

(7) Treba je doseči približanje zlasti glede višine kazni za fizične in pravne osebe, ki so storile ta kazniva dejanja ali so zanje odgovorne. To približevanje se mora nanašati na zapor, globe in zaplembo.

(8) Predvideti je treba določbe, namenjene olajšanju kazenskih preiskav. Države članice morajo predvideti, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote.

(9) Zaradi olajšanja kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji glede kršitev na področju intelektualne lastnine, le-ti ne smejo temeljiti na izjavi ali obtožbi osebe, ki je žrtev kaznivega dejanja.

(10)(3) Ta direktiva ne vpliva na sisteme odgovornosti ponudnikov internetnih storitev, predvidene v členih 12 do 15 Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju[13].

(11)(4) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja predvidenega ukrepa, ki ga zato laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(12)(5) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta direktiva si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje intelektualne lastnine v skladu s členom 17(2) te listine –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Predmet in področje uporabe

Ta direktiva določa kazenske ukrepe, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Ti ukrepi se uporabljajo za pravice intelektualne lastnine, predvidene v pravu Skupnosti in/ali nacionalnem pravu držav članic.

Člen 2Opredelitev

Za namene te direktive „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima tak status po veljavnem nacionalnem pravu, razen držav in drugih javnih organov, ki imajo javna pooblastila, ter javnih mednarodnih organizacij.

Člen 3Kazniva dejanja

Države članice zagotovijo, da opredelijo kot kaznivo dejanje katero koli namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno na področju trgovine, pa tudi poskus take kršitve, pomoč oziroma podporo in spodbujanje k taki kršitvi.

Člen 4 Narava kazni

1. Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice določijo naslednje kazni:

a) za fizične osebe: kazni odvzema prostosti;

b) za fizične in pravne osebe:

i) globe;

ii) zaplemba predmeta, pripomočkov in izdelkov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, ali premoženja, katerega vrednost ustreza vrednosti teh izdelkov.

2. Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice določijo, da se v ustreznih primerih uporabijo tudi naslednje kazni:

a) uničenje premoženja, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine;

b) celotno ali delno, trajno ali začasno zaprtje obrata, s katerim je bila pretežno storjena zadevna kršitev;

c) trajna ali začasna prepoved opravljanja gospodarskih dejavnosti;

d) uvedba sodnega nadzora;

e) sodna likvidacija;

f) izvzetje iz upravičenosti do pomoči in javnih subvencij;

g) objava sodnih odločb.

Člen 5 Višina kazni

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se fizične osebe, ki so odgovorne za kazniva dejanja iz člena 3, kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj 4 let zapora, če so ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, pa tudi če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

2. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se fizične ali pravne osebe, ki so odgovorne za kazniva dejanja iz člena 3, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Te kazni vključujejo kazenske ali nekazenske globe, pri čemer:

a) znaša najvišja najmanj 100 000 EUR za primere, ki niso najhujši;

b) znaša najvišja najmanj 300 000 EUR za primere iz odstavka 1.

Člen 6 Razširjene pristojnosti za zaplembo

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji, vsaj če so bila ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, pa tudi če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

Člen 7Skupne preiskovalne enote

Države članice zagotovijo, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3.

Člen 8Uvedba kazenskega postopka

Države članice zagotovijo, da vsaj v primeru storitve dejanj na ozemlju države članice možnost uvedbe kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3 ne temelji na izjavi ali obtožbi osebe, ki je žrtev kaznivega dejanja.

Člen 59 Prenos

1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do…… [osemnajst mesecev po datumu sprejetja te direktive]. Komisiji takoj pošljejo besedilo teh predpisov in primerjalno razpredelnico med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način tega sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice pošljejo Komisiji besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 610 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 711

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM(2005) 696 konč.

[2] Uvodna izjava 28 Direktive 2004/48/ES z dne 29. aprila navaja, da „poleg civilnih in upravnih ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, predvidenih v tej direktivi, v ustreznih primerih tudi kazenske sankcije predstavljajo sredstvo za zagotavljanje uveljavitve pravic intelektualne lastnine“.

[3] UL L 94, 13.4.2005, str. 37.

[4] UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

[5] UL L 68, 15.3.2005, str. 49.

[6] UL C [...], [...], str. [...].

[7] UL C [...], [...], str. [...].

[8] UL C [...], [...], str. [...].

[9] UL C [...], [...], str. [...].

[10] UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[11] UL L 195, 2.6.2004, str. 16.

[12] COM(2005) 479 konč. z dne 11. oktobra 2005

[13] UL L 178, 17.7.2000, str. 1.