52006DC0631

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.10.2006

COM(2006) 631 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti

{COM(2006) 632 konč.}

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti

1. Za kaj gre?

V zadnjem desetletju se je Kitajska ponovno pojavila kot velika sila. Postala je četrto največje svetovno gospodarstvo in tretja največja izvoznica, hkrati pa tudi vse večja politična sila. Kitajska gospodarska rast je podprla bistveno aktivnejše in vplivnejše kitajsko zunanjepolitično delovanje. Želja po rasti in iskanju vloge v svetu, ki bi bila sorazmerna njeni politični in gospodarski moči, je osrednje načelo kitajske politike. Ob upoštevanju velikosti Kitajske in njene neverjetne rasti je jasno, da imajo te spremembe velik vpliv na svetovno politično dogajanje in trgovino.

EU ima največji trg na svetu. Je dom svetovne rezervne valute. Je svetovna voditeljica na področju ključnih tehnologij in znanja. EU igra osrednjo vlogo pri iskanju trajnostnih rešitev sodobnih izzivov o okolju, energiji ter globalizaciji. Izkazala se je sposobno uveljavljati svoj naraščajoč vpliv daleč preko svojih meja ter je največja svetovna ponudnica razvojne pomoči.

Evropa se mora učinkovito odzvati na ponovno rast kitajske moči. Za rešitev ključnih izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa – vključno s podnebnimi spremembami, zaposlovanjem, priseljevanjem in varnostjo – moramo na temelju naših vrednot izkoristiti možnosti, ki jih nudijo dinamični odnosi s Kitajsko. Prav tako je v našem interesu podpreti reformni proces na Kitajskem. To pomeni vključitev kitajske dimenzije v celoten obseg politik EU, zunanjih in notranjih. To prav tako pomeni tesno usklajevanje znotraj EU, da se tako zagotovi celovit in usklajen pristop.

Da bi bolje izrazila pomen medsebojnih odnosov, sta se EU in Kitajska v letu 2003 sporazumeli o strateškem partnerstvu. Nekatere razlike še vedno ostajajo, vendar pa se jih učinkovito rešuje, odnosi pa postajajo vse bolj zreli in realni. Hkrati postaja Kitajska, skupaj z EU, vse tesneje povezana s procesom globalizacije in bolj vključena v mednarodni sistem.

Temeljni pristop EU do Kitajske mora ostati pristop obveznosti in partnerstva. Vendar se skupaj s tesnejšim strateškim partnerstvom povečuje tudi medsebojna odgovornost. Partnerstvo mora upoštevati interese obeh strani. EU in Kitajska morata sodelovati pri prevzemanju bolj aktivne in odgovorne mednarodne vloge in pri tem podpirati in prispevati k močnemu in učinkovitemu večstranskemu sistemu. Cilj bi moralo biti oblikovanje razmer, ko bi Kitajska in EU lahko združili svoje prednosti na področjih, na katerih sta močni, in bi lahko ponudili skupne rešitve svetovnih problemov.

Tako EU kot Kitajska lahko dosti pridobita iz skupnega trgovinskega in gospodarskega partnerstva. Če želimo odkriti celotni potencial tega partnerstva, zaprtje evropskih vrat pred kitajsko konkurenco ni pravilni odgovor. Toda če želimo pridobiti in ohraniti politično podporo odprtosti do Kitajske, mora Evropa v polnem obsegu razumeti prednosti tega sodelovanja. Kitajska mora odpreti svoje trge in zagotoviti pogoje poštene tržne konkurence. Prilagajanje konkurenčnemu izzivu in uspešno trgovanje s Kitajsko bosta osrednja izziva trgovinske politike EU v naslednjem desetletju. Ta ključni dvostranski izziv je preskus našega partnerstva in je podrobneje določen v dokumentu o trgovinski politiki z naslovom „Konkurenca in partnerstvo“, ki spremlja to sporočilo.

Evropa in Kitajska lahko za spodbujanje svojih interesov več naredita skupaj, kot bosta kdaj koli lahko dosegli posamično.

2. Kontekst: preporod Kitajske

Notranja stabilnost ostaja ključna gonilna sila kitajske politike. V zadnjih desetletjih je stabilnost krepila močna gospodarska rast. Od leta 1980 je imela Kitajska 9-odstotno povprečno letno rast, njen delež svetovnega BDP pa se je povečal desetkrat in je dosegel 5 % svetovnega BDP. Kitajska rast je pripeljala do največjega zabeleženega zmanjšanja revščine v svetovni zgodovini ter je povzročila nastanek številčnega srednjega razreda, ki je bolje izobražen ter ima vse večjo kupno moč in izbiro.

Vendar pa zgodba te neverjetne rasti skriva negotovosti in krhkost. Kitajsko vodstvo si dnevno utira težavno pot, pri čemer se sooča s številnimi pomembnimi izzivi, predvsem domačimi, ki pa se vse pogosteje kažejo tudi izven nacionalnih meja.

- Razlike še naprej naraščajo. Razlike v blagostanju so velike in še naraščajo, enako tudi socialna in regionalna neravnovesja ter neravnovesje med spoloma; zdravstveni in izobraževalni sistem sta izjemno obremenjena; Kitajska se že sooča s pomembnimi demografskimi premiki ter izzivi hitro starajočega se prebivalstva.

- Kitajsko povpraševanje po energiji in surovinah – Kitajska je že drugi največji svetovni porabnik energije – je že zdaj veliko in bo še naraščalo; okoljska cena neoviranega gospodarskega in industrijskega razvoja pa postaja vse bolj očitna. Ob tem vzorci rasti niso uravnoteženi, saj gre poudarek na izvozu v škodo domačega povpraševanja.

Rast ostaja v središču kitajske reformne agende, vendar pa jo vse pogosteje brzdajo ukrepi za odpravo socialne neenakosti in zagotavljanje bolj trajnostnega gospodarskega in političnega razvoja. Paradoksalno je, da se na številnih področjih stabilnost razmer izboljša, ko komunistična stranka in država zmanjšata stopnjo svojega nadzora. Bolj neodvisno sodstvo, močnejša civilna družba in večja svoboda tiska bodo v končni stopnji spodbudili stabilnost in pri tem zagotavljali potreben demokratični nadzor. Priznavanje potrebe po bolj uravnoteženem razvoju in graditvi „harmonične družbe“ je spodbudno. Vendar pa bodo potrebne nadaljnje reforme.

Kitajska regionalna in mednarodna politika prav tako podpira domače zahteve: varna in mirna soseščina je pomembna za gospodarsko rast, kitajsko širše mednarodno delovanje pa še vedno zaznamuje uresničevanje zelo jasno določenih ciljev, vključno z zagotavljanjem naravnih virov, potrebnih za podporo rasti. Hkrati pa smo priča želji Kitajske, da si pridobi mednarodno spoštovanje in priznanje. Olimpijske igre leta 2008 v Pekingu in Svetovna razstava leta 2010 v Šanghaju bosta svetovno pozornost usmerila na napredek Kitajske.

Kitajska je tradicionalno predstavljala svojo zunanjo politiko kot politiko strogega nevmešavanja, vendar pa s prevzemanjem aktivnejše in odločnejše mednarodne vloge takšno stališče postaja vse bolj nevzdržno. Kitajska vlada začenja to priznavati, zato njene mednarodne odgovornosti postajajo sorazmerne z njenim gospodarskim pomenom in njeno vlogo stalne članice Varnostnega sveta OZN, kar je mogoče videti v vse obsežnejši diplomatski dejavnosti.

Globalizacija je koristna za EU in Kitajsko in njen uspeh je v skupnem interesu obeh. Prav tako pa obema predstavlja nove izzive in prinaša dodatne odgovornosti. Poleg tega si oboji prizadevamo za učinkovit večstranski sistem. Ostajajo pa razlike v vrednotah, zato se mora dialog o njih nadaljevati.

S krepitvijo partnerstva se na obeh straneh večajo pričakovanja in odgovornosti. EU je največja trgovinska partnerica Kitajske, zato ima njena trgovinska politika pomemben vpliv na Kitajsko, prav tako kot kitajske politike vplivajo na EU. Zato obe strani vse bolj pričakujeta, da bo druga partnerica upoštevala ta vpliv pri oblikovanju svoje politike.

3. Pot naprej

EU mora nadaljevati s podporo kitajskega notranjepolitičnega in gospodarskega reformnega procesa za oblikovanje trdne in stabilne Kitajske, ki bo v celoti spoštovala temeljne pravice in svoboščine, varovala manjšine ter zagotavljala pravno državo. EU bo okrepila sodelovanje, da zagotovi trajnostni razvoj, vodila bo pošteno in robustno trgovinsko politiko ter delovala v smeri krepitve in uravnoteženja dvostranskih odnosov. EU in Kitajska morata delovati skupaj v podporo miru in stabilnosti. EU mora povečati koordinacijo in izvajanje skupnih ukrepov ter izboljšati sodelovanje z evropsko industrijo in civilno družbo.

Pravna podlaga odnosov je do sedaj bil sporazum o trgovini in sodelovanju iz leta 1985. Ta ne zrcali več širine in obsega odnosov, zato so se na devetem srečanju na vrhu med EU in Kitajsko voditelji dogovorili, da začnejo pogajanja o novem, razširjenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, s katerim bo posodobljena podlaga našega sodelovanja. Ta nov sporazum pomeni pomembno priložnost. Zagotavljal bo enotni okvir, ki bo vključeval celotni obseg in kompleksnost naših odnosov, hkrati pa bo moral biti usmerjen v prihodnost in kazati prednostne naloge, navedene v tem sporočilu.

3.1. Podpora prehodu Kitajske v bolj odprto in raznovrstno družbo

Kitajsko vodstvo je večkrat izrazilo svojo podporo reformam, vključno s področjem temeljnih pravic in svoboščin. Vendar pa je dejanski napredek na tem področju omejen. EU mora proučiti, kako lahko kar najučinkoviteje pomaga kitajskemu reformnemu procesu in ob tem poudari, kako bi boljše varstvo človekovih pravic, bolj odprta družba ter večja odgovornost vlade bili dobri za Kitajsko ter bistvenega pomena za nadaljnjo gospodarsko rast.

Demokracija, človekove pravice ter spodbujanje skupnih vrednot ostajajo temeljna načela politike EU ter osrednjega pomena za dvostranske odnose. EU mora podpirati in spodbujati razvoj celostne, zdrave in neodvisne civilne družbe na Kitajskem. Podpirati mora prizadevanja za krepitev pravne države, ki je bistvena podlaga vseh drugih reform.

Hkrati bo EU še naprej spodbujala polno spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin v vseh regijah Kitajske; svoboda govora, vere in združevanja, pravica do poštenega sojenja in varstvo manjšin zahtevajo še posebno pozornost – v vseh regijah Kitajske. EU bo prav tako spodbujala Kitajsko, da postane aktivna in konstruktivna partnerica Sveta za človekove pravice in da spoštuje vrednote, ki jih podpira OZN, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah.

Dialog o človekovih pravicah, ki poteka dvakrat letno, je bil zasnovan v zgodnejši stopnji odnosov med EU in Kitajsko. Dialog ostaja primeren namenu, vendar pa se pričakovanja EU – ki so se povečala sorazmerno s kvaliteto našega partnerstva – vse manj uresničujejo. Ta dialog bi moral biti:

- bolj osredotočen in usmerjen na dosežke, s kakovostnejšimi izmenjavami in oprijemljivimi dosežki;

- prilagodljivejši in upoštevati prispevke ločenih seminarjev in podskupin;

- bolje usklajen z dialogi držav članic.

3.2. Trajnostni razvoj

Eden od današnjih ključnih izzivov je zagotoviti trajnost razvoja. Kitajska bo osrednjega pomena pri uresničevanju tega izziva. Kitajska notranja reformna politika je pomembna in Komisija jo bo še naprej spodbujala skozi svoj program sodelovanja, vključno z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb. Pri vprašanjih, kot so energija, okolje, podnebne spremembe, spoštovanje mednarodnih socialnih standardov, razvojna pomoč ter tudi širša makroekonomska vprašanja morata EU in Kitajska zagotoviti tesno mednarodno sodelovanje. Obe strani morata:

Zagotoviti varno in trajnostno oskrbo z energijo . EU in Kitajska sta pomembni akterki na svetovnih energetskih trgih in delita skupni interes ter odgovornost pri zagotavljanju varnosti in trajnosti oskrbe z energijo, izboljšanju učinkovitosti in zmanjševanju vpliva proizvodnje in porabe energije na okolje. Prednostna naloga EU mora biti zagotoviti vključitev Kitajske v svetovne energetske trge ter večstranske upravljavske mehanizme in institucije ter spodbujati Kitajsko, da postane aktivna in odgovorna energetska partnerica. Na tej osnovi bi obe strani morali skupaj delovati za:

- večje mednarodno sodelovanje, zlasti v prizadevanjih za izboljšanje preglednosti in zanesljivosti podatkov o energiji ter izmenjavo informacij, usmerjenih v izboljšanje energetske varnosti v državah v razvoju, vključno z Afriko;

- krepitev kitajskega tehničnega in zakonodajnega strokovnega znanja in izkušenj, zmanjšanje rasti povpraševanja po energiji, izboljšanje energetske učinkovitosti in rabo čistih obnovljivih virov energije, kot so veter, biomasa ter biogoriva, spodbujanje energijskih standardov in varčevanja z energijo z razvojem in postavitvijo premogovne tehnologije s skoraj ničelno emisijo;

- zavezanost k večji stabilnosti na podlagi tržnega pristopa do vlaganj in javnih naročil; dialoga z drugimi večjimi porabniki; spodbujanjem preglednih in nediskriminacijskih pravnih okvirov, vključno z odprtim in učinkovitim dostopom do energetskega trga; spodbujanjem in sprejemom mednarodno priznanih norm in standardov.

Boriti se proti podnebnim spremembam in izboljšati okolje . S partnerstvom, oblikovanim na srečanju na vrhu med EU in Kitajsko v letu 2005, smo dobili dobro osnovo za sodelovanje pri okoljskih vprašanjih in podnebnih spremembah.

- EU mora deliti svoje zakonodajno strokovno znanje in izkušnje, skupaj s Kitajsko delovati v smeri preprečevanja onesnaževanja, varovati biotsko raznovrstnost, poskrbeti za učinkovitejšo rabo energije, vode in surovin ter izboljšati preglednost in uveljavljanje okoljske zakonodaje. Obe strani morata delovati skupaj za rešitev vprašanj krčenja gozdov in nezakonite sečnje, trajnostnega upravljanja ribolovnih virov ter gospodarjenja z morji.

- Obe strani morata graditi na Partnerstvu o spremembi podnebja, utrditi dvostransko sodelovanje ter krepiti mednarodno sodelovanje, izpolnjevati skupne mednarodne obveznosti iz Konvencije o spremembi podnebja ter Kjotskega protokola ter se aktivno vključiti v dialoge v okviru mednarodnega sodelovanja o spremembi podnebja po letu 2012. Okrepiti moramo uporabo mehanizmov trgovanja z emisijami in čistega razvoja.

Izboljšati izmenjave o zaposlovanju in socialnih vprašanjih . Kitajska je zavezana k reševanju socialnih razlik in spodbujanju bolj uravnoteženega razvoja. EU in Kitajska morata:

- okrepiti sodelovanje pri zaposlovanju in socialnih vprašanjih s krepitvijo in širitvijo dvostranskega dialoga, ki bo vključeval vprašanja, kot so zdravje in varnost pri delu, primerni delovni standardi ter spoprijemanje z izzivi staranja prebivalstva;

- sodelovati pri zagotavljanju podpore mednarodnim obveznostim o delavskih in socialnih vprašanjih.

Izboljšati sodelovanje pri mednarodnem razvoju . Tesnejše sodelovanje pri vprašanjih mednarodnega razvoja bi koristilo EU, Kitajski in partnerjem v državah v razvoju. Če se ne bomo sposobni učinkovito uskladiti, bo prišlo do velikih negativnih posledic, zlasti v Afriki, pa tudi v drugih državah v razvoju. EU in Kitajska morata:

- začeti strukturiran dialog o trajnostnem razvoju Afrike. Dejavnosti in prednostne naloge obeh strani morajo biti pregledne, kar bi bil temelj za celovito razpravo;

- podpirati regionalne napore za izboljšanje upravljanja v Afriki;

- raziskati možnosti za izboljšanje vključenosti Kitajske v mednarodna prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti in usklajenosti pomoči ter priložnosti za praktično dvostransko sodelovanje na terenu.

Zagotoviti trajnostno gospodarsko rast . Kitajska je postala vir rasti za EU in svet, hkrati pa je sedanji kitajski model rasti tudi vir pomembnih neravnovesij v trgovini med EU in Kitajsko. Kitajska vlada se zaveda pomena reševanja makroekonomskih izzivov, v prihodnost usmerjenih fiskalnih, monetarnih in strukturnih politik, spodbujanja porabe in zmanjševanja neenakosti. Večja prilagodljivost menjalnega tečaja bo pomemben dejavnik, ki bo pomagal preusmeriti rast k domačemu povpraševanju ter bo povečal kupno moč kitajskih gospodinjstev. Politike, ki bi vodile do zmanjšanja njenega presežka tekočega računa, bi povečale nadzor Kitajske nad njenim gospodarstvom in omejile nevarnost pregrevanja gospodarstva ter hkrati izpolnile kitajsko deljeno odgovornost za zagotavljanje stabilnega in uravnoteženega svetovnega gospodarstva.

Kot ključni gospodarski sili bi morali EU in Kitajska nadaljevati z razvojem njunega partnerstva in sodelovati pri reševanju svetovnih gospodarskih vprašanj; morali bi:

- poglobiti sodelovanje in deliti izkušnje pri snovanju in izvajanju monetarne, fiskalne, finančne, menjalne in strukturne politike;

- sodelovati v smeri urejenega reševanja svetovnih neravnovesij;

- okrepiti in nadgraditi njun makroekonomski dialog.

3.3. Trgovinski in gospodarski odnosi

Integracija Kitajske v svetovni trgovinski sistem je bila koristna tako za Evropo kot za Kitajsko. EU je največja trgovinska partnerica Kitajske, saj z EU poteka več kot 19 % kitajske zunanje trgovine. Evropska podjetja so s trgovanjem in vlaganji na Kitajskem prispevala h kitajski rasti, saj so prinesla investicijsko blago, znanje in tehnologijo, ki so bili bistvenega pomena za kitajski razvoj.

Gospodarsko močna Kitajska je v interesu Evrope. Kitajska, zlasti njen vse številnejši srednji razred, je rastoči trg za izvoz EU. Izvoz EU na Kitajsko se je med leti 2000 in 2005 povečal za več kot 100 %, kar je mnogo hitreje kot njen izvoz v druge dele sveta. Izvoz storitev iz EU na Kitajsko se je v desetih letih do leta 2004 povečal šestkratno. Evropska podjetja in potrošniki imajo koristi od cenovno konkurenčnih kitajskih proizvodnih dejavnikov in blaga za široko porabo. Odprtost koristi tako Kitajski kot EU.

Kljub temu Evropa vse bolj spoznava, da Kitajska še ne izpolnjene v celoti obveznosti iz Svetovne trgovinske organizacije ter da nove ovire za dostop do trga preprečujejo resnično vzajemni trgovinski odnos. Uvoz iz Kitajske v Evropi pomeni dodatni pritisk za prilagoditev na globalizacijo. Takšen trend se bo najverjetneje nadaljeval, saj se Kitajska dviguje na vrednostni lestvici.

Če naj bo odnos politično in gospodarsko trajnosten v dolgoročnem merilu, mora Evropa še naprej nuditi prost in pravičen dostop za kitajske izdelke ter se mora prilagoditi konkurenčnemu izzivu. EU mora razviti in utrditi področja s primerjalno prednostjo v visokocenovnem in visokotehnološkem projektiranju in proizvodnji ter pomagati delavcem, da se preučijo. V zamenjavo pa mora Kitajska okrepiti svojo zavezanost k odprtju trgov in pošteni konkurenci. Obe strani morata posvetiti ustrezno skrb vplivu gospodarske rasti na naravne vire in okolje. EU bo:

Vztrajala na odprtosti . EU bo nadaljevala sodelovanje s Kitajsko v smeri polnega izpolnjevanja njenih obveznosti iz Svetovne trgovinske organizacije in bo pozivala Kitajsko, da preseže svoje obveznosti iz Svetovne trgovinske organizacije z dodatnim odprtjem svojega trga, s čimer bi zagotovila priložnosti podjetjem iz EU. EU bo upoštevala dejstvo, da od Kitajske ne more zahtevati odprtosti, če sama gradi svoje ovire. EU bo pozivala Kitajsko, da spoštuje svojo obveznost, da v letu 2008 začne pogajanja o pristopu k Sporazumu o vladnih naročilih in svoja pogajanja čim prej uspešno zaključi.

Zagotovila enake pogoje . Boljša zaščita pravic intelektualne lastnine na Kitajskem in prenehanje prisilnih prenosov tehnologije sta prednostni nalogi EU, ki se bosta uresničevali tudi z izvajanjem kitajskih obveznosti iz Svetovne trgovinske organizacije, in bosta pomagali oblikovati boljše razmere za vlaganja na Kitajskem. EU bo vztrajala, da Kitajska preneha zagotavljati prepovedane subvencije in reformira bančni sistem, ter bo Kitajsko spodbujala, da omogoči delovanje tržnih načel pri njenem trgovanju s surovinami.

Podpirala evropska podjetja . Komisija si bo močno prizadevala pomagati podjetjem, ki poslujejo s Kitajsko, zlasti malim in srednjim podjetjem, ob tem pa jih bo pozivala, da spoštujejo primerne delovne standarde. EU bo razširila in okrepila obstoječe obveščanje, usposabljanje in svetovanje o zaščiti in varovanju pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. V Pekingu je treba odpreti Evropski center. Razširiti je treba program izmenjave in usposabljanja vodilnih delavcev med EU in Kitajsko.

Branila interese EU: dialog na prvem mestu . EU si odkrito želi reševati trgovinske ovire s Kitajsko skozi dialog in pogajanja. Sedanje s trgovino povezane dialoge med EU in Kitajsko je treba okrepiti na vseh ravneh, bolj pozorno jih je treba usmeriti v olajšanje trgovanja ter izboljšanje dostopa do trga, njihov obseg pa je treba razširiti. EU in Kitajska imata prav tako interes za združevanje njunih prizadevanj v mednarodnih organih za določanje pravil in oblikovanje standardov. EU bo aktivno sledila svetovnim nadzornim in zakonodajnim rešitvam, spodbujala odprtje trgov in zbliževanje pravnih ureditev ter preko zakonodajnih dialogov med EU in Kitajsko gradila na sodelovanju s Kitajsko. To bo prav tako pripomoglo k zagotavljanju, da kitajski uvozni izdelki upoštevajo standarde EU za prehrambene in neprehrambene proizvode.

Kadar pa prizadevanja ne bodo uspešna, bo Komisija uporabila sistem reševanja sporov Svetovne trgovinske organizacije, da zagotovi spoštovanje večstransko dogovorjenih pravil in obveznosti. Ukrepi trgovinske zaščite bodo ostali instrument zagotavljanja poštenih pogojev trgovanja. EU aktivno sodeluje s Kitajsko za oblikovanje pogojev, ki bi omogočili čim prejšnjo podelitev statusa tržnega gospodarstva. Pri nekaterih od teh pogojev je bil nedavno dosežen napredek. Komisija bo z vzpostavljenimi mehanizmi še naprej sodelovala s kitajskimi organi in bo pripravljena na takojšnje ukrepanje, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji.

Gradila močnejše odnose . Ključni cilj pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki bo hkrati posodobil sporazum o trgovini in sodelovanju iz leta 1985, bo boljši dostop evropskih izvoznikov in vlagateljev do kitajskega trga, ki bo presegal obveznosti iz Svetovne trgovinske organizacije, boljša zaščita intelektualne lastnine ter medsebojno priznavanje geografskih označb. Kitajska je že zdaj glavna upravičenka mednarodnega trgovinskega sistema in mora prevzeti odgovornost, sorazmerno s temi ugodnostmi ter pri tem bistveno prispevati k oživitvi in zaključku kroga pogajanj iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Številni od teh korakov niso zgolj v interesu EU. So tudi močno v kitajskem interesu in so sestavni del kitajskega napredka v smeri uravnotežene in trajnostne rasti ter razvoja in svetovnega vodstva ter odgovornosti. Dokument o trgovinski politiki, ki je priložen temu sporočilu, določa celovit srednjeročni pristop k trgovinskim in naložbenim odnosom med EU in Kitajsko.

3.4. Krepitev dvostranskega sodelovanja

Dvostransko sodelovanje obsega vrsto zadev, vključno s sedmimi formalnimi sporazumi in 22 sektorskimi dialogi, ki obravnavajo različne pomembne zadeve od letalskega in pomorskega prometa do regionalne in makroekonomske politike. Nadaljnji razvoj strukturiranega dialoga za izmenjavo izkušenj in pogledov na vprašanja konkurence, kot tudi za tehnično pomoč in pomoč pri gradnji zmogljivosti za krepitev konkurenčnosti, ostaja pomemben. Sodelovanje je uspešno in pozitivno. Vendar pa je treba narediti več za usmerjanje sodelovanja in za zagotovitev ravnotežja ter medsebojne koristnosti na vseh področjih, zlasti pa na najvidnejših področjih, kot je znanstveno in tehnološko sodelovanje. Več je treba narediti za okrepitev sodelovanja pri vprašanjih priseljevanja, medosebnih stikov ter v strukturah, ki urejajo naše uradne odnose. Obe strani morata:

Zagotoviti kakovost in večje sodelovanje v znanosti in tehnologiji . Znanstveno in tehnološko sodelovanje je prednostno področje kitajske vlade. Kitajska porabi 1,5 % svojega BDP za razgiban in rastoč program raziskav in razvoja. Tudi dvostransko sodelovanje je močno: Kitajska je ena najpomembnejših tretjih držav in sodeluje v več raziskovalnih projektih EU v okviru šestega okvirnega raziskovalnega programa, s čimer ima dostop do raziskav v vrednosti 600 milijonov EUR, poleg tega je Kitajska pomembna partnerica pri ključnih projektih, kot sta ITER in Galileo. Sodelovanje EU v kitajskih programih je treba povečati.

Skupna izjava znanstvenega in tehnološkega foruma iz maja 2005 je postavila okvir za novo raven sodelovanja, ki bo temeljila na medsebojni koristi ter vzajemnemu dostopu in sodelovanju. Obe strani morata:

- utrditi in izboljšati vidnost sodelovanja. To bo obema stranema omogočilo, da posvetita pozornost pomembnim vprašanjem ter se odzoveta na dinamične zadeve, kot so nove pandemije, ali pa sodelujeta na področju tehnologij čiste energije; olajšalo bo proučitev obsega večje vzajemnosti ter zagotovilo podlago za učinkovitejše usklajevanje z državami članicami;

- izboljšati skupno načrtovanje, da zagotovita medsebojno korist, ter povečati prilagodljivost za financiranje sodelovanja evropskih raziskovalcev v kitajskih raziskovalnih programih. Obe strani morata olajšati mobilnost raziskovalcev, ki se v primeru EU spodbuja preko posebne študijske pomoči iz okvirnega programa.

Oblikovati učinkovit odnos glede priseljevanja . Kitajski in drugi priseljenci kulturno bogatijo EU in s seboj prinašajo pomembne spretnosti in znanja. Vendar ima ta proces lahko številne negativne posledice, če ni učinkovito voden. Obstajati mora učinkovit pravni okvir, ki bo olajševal medosebno izmenjavo. Potrebujemo pa tudi učinkovit mehanizem za obravnavo tistih, ki zlorabljajo sistem, s poudarkom na preprečevanju in vračanju. Obe strani morata delovati v smeri čimprejšnje sklenitve učinkovitega sporazuma o ponovnem sprejemu.

- Obstoječi posvetovalni mehanizem se mora nadaljevati in ga je treba razširiti, da bo obsegal tako zakonito kot nezakonito priseljevanje, za njegovo napredovanje pa ga je treba podpreti z obnovitvijo politične zavezanosti.

- Obe strani se morata dogovoriti in pospešiti posebne projekte sodelovanja, npr. o izmenjavi uradnikov in o usposabljanju; potrebne so tudi izmenjave o biometrični tehnologiji.

- Z Ministrstvom za javno varnost mora potekati poseben dialog o priseljevanju ter boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in korupciji.

- Sporazum o turizmu med EU in Kitajsko (ADS) bo za učinkovito delovanje potreboval stalno proaktivno in praktično sodelovanje.

Razširiti medosebne stike . Okrepiti moramo vrsto medosebnih stikov, od kulturnih izmenjav in turizma do civilne družbe in akademskih povezav, ki s pomembnim in trajnim delovanjem na obeh straneh krepijo naše odnose.

- Civilna družba ter institucionalni stiki morajo zagotavljati neposredno podporo in spodbudo za politične in trgovinske odnose. Obe strani morata olajšati neposredne stike med skupinami civilne družbe v EU in na Kitajskem na vseh področjih ter jih, kjer je mogoče, vključiti v sektorske dialoge. Uradne nevladne stike je treba okrepiti in razširiti. Evropski parlament igra osrednjo vlogo in mora razširiti svoje sodelovanje s kitajskim Nacionalnim ljudskim kongresom. EU mora prav tako okrepiti stike med Ekonomsko-socialnim odborom in kitajskim ekonomskim in socialnim odborom, političnimi strankami in drugimi poluradnimi organi.

- Izobraževanje je še posebej uspešno področje, v letu 2005 se je v EU izobraževalo 170 000 kitajskih študentov. Preko programov, ki jih vodijo posamezne države članice, in preko specifične kitajske veje programa Erasmus Mundus moramo še naprej razvijati obstoječe sodelovanje. Obstajajo pozitivni primeri dela za vzpostavitev skupnih študijskih programov in skupnih univerzitetnih središč. Prav tako moramo izpeljati posebne projekte, kot je Šola evropskega prava. Obe strani bosta še naprej spodbujali študente iz EU, da študirajo na Kitajskem. Za krepitev jezikovnih zmogljivosti bo Komisija podprla poseben program za usposabljanje učiteljev kitajskega jezika za poučevanje v Evropi.

- Akademsko znanje in izkušnje v EU o Kitajski je treba izboljšati ter bolj učinkovito usklajevati. Obe strani morata delovati v podporo učinkovitih medsebojnih stikov med evropskim in kitajskim akademskim krogom. Komisija mora nadaljevati s podporo akademski mreži o Kitajski, povezovati akademsko znanje in izkušnje za lažje oblikovanje politik EU in usklajevati delitev informacij znotraj akademske skupnosti; treba je tudi ustanoviti majhno število prestižnih profesur za kitajske študije in jih dati na voljo evropskim univerzam. Med evropskimi in kitajskimi raziskovalnimi skupinami bi moral potekati trajen in reden dialog.

Izboljšati učinkovitost dvostranskih struktur . Obe strani morata proučiti strukture, ki urejajo odnose, in premisliti, ali jih je treba poenostaviti, izboljšati ali nadgraditi. Dokument o politiki Komisije iz leta 2003 je predvideval razširitev sektorskega dialoga med EU in Kitajsko. Rezultati so bili zelo uspešni in večina dialogov deluje dobro ter pomembno prispeva k našemu partnerstvu. Vendar pa je treba pregledati dosežen napredek. Obe strani morata prav tako proučiti, ali obstajajo novi organi ali mehanizmi, ki bi nadalje prispevali k razvoju partnerstva med EU in Kitajsko.

- Letna srečanja na vrhu so dober okvir za ohranjanje stikov na ravni voditeljev vlad. Ta bi morala biti podprta z rednimi vsestranskimi izmenjavami ter dialogom na tehnični, ministrski in višji vodstveni ravni. Poleg tega bi obe strani morali raziskati nadaljnje možnosti za prilagodljivo in neformalno srečevanje za izmenjavo stališč.

- Nedavno dogovorjen strateški dialog na ravni namestnikov zunanjih ministrov bi moral biti ključni mehanizem za obravnavo regionalnih in geopolitičnih vprašanj, ki bi odnosom dajal močnejšo usmeritev, večjo vplivnost ter pomen.

- Obe strani bi morale izvesti temeljit pregled utemeljitev, medsebojne povezanosti in rezultatov sektorskih dialogov, s ciljem zagotoviti kar največjo sinergijo, vzajemno korist in vključenost zainteresiranih strank, kadar je to mogoče. Komisija bo pripravila vrsto delovnih dokumentov o posebnih sektorskih izzivih.

- Oblikovan bo nov neodvisni forum EU-Kitajska. Na strani EU bi moral biti dovolj oddaljen od institucij in bi moral uporabljati znanje in izkušnje civilne družbe, akademskih krogov ter poslovnega in kulturnega okolja in tako zagotavljati prispevek političnim voditeljem ter spodbudo dvostranskim odnosom.

EU mora zagotoviti, da o vseh vprašanjih, povezanih z njenimi odnosi s Kitajsko, vedno govori soglasno. Glede na kompleksnost odnosov ter pomen kontinuitete bo ključnega pomena redno, sistematično ter vsestransko notranje usklajevanje.

Program sodelovanja EU, kot ga predvidevajo državna strategija in nacionalni usmeritveni programi, mora še naprej igrati vlogo pri podpori partnerstva med dvema stranema in v kitajskem reformnem procesu. Z vedno večjim oddaljevanjem Kitajske od statusa tipične prejemnice čezmorske razvojne pomoči, mora EU previdno usmerjati svoj program sodelovanja in ga stalno pregledovati. Sodelovanje mora biti v interesu obeh strani, zrcaliti mora lastna načela in vrednote EU ter krepiti partnerstvo.

3.5. Mednarodno in regionalno sodelovanje

Krepitev miru in varnosti z reformiranim in učinkovitim večstranskim sistemom je v interesu EU in Kitajske. Obe morata tesno sodelovati v okviru OZN, skupaj iskati večstranske rešitve novih kriz, se boriti proti terorizmu ter povečati regionalno sodelovanje, tudi z udeležbo obeh v novo nastajajočih regionalnih strukturah. Ta skupni interes v močno večstransko sodelovanje, mir in varnost se mora prav tako zrcaliti v tesnejšem sodelovanju in bolj strukturiranem dialogu o Bližnjem vzhodu, Afriki in vzhodni Aziji ter o vsestranskih izzivih, kot je neširjenje orožij.

Vzhodna Azija . Jasno je, da ima EU velik interes v strateških varnostnih razmerah v vzhodni Aziji. Z oblikovanjem javnih smernic za svojo politiko mora razvijati večjo učinkovitost svoje zunanje in varnostne politike ter svoje strateške interese v regiji.

Kitajska v regiji igra ključno vlogo in si prizadeva izboljšati odnose s svojimi sosedami, vključno z Rusijo in Indijo, ter preko Šanghajske organizacije za sodelovanje tudi z osrednjo Azijo. Še vedno pa je dovolj možnosti za izboljšanje kitajsko-japonskih odnosov. EU je zainteresirana za trdne odnose med osrednjimi akterkami v regiji ter za nadaljnjo regionalno integracijo.

Tajvan . EU veliko vlaga v ohranjanje miru in stabilnosti na obeh straneh tajvanske ožine. Na podlagi njene politike ene Kitajske in ob upoštevanju strateškega ravnovesja v regiji mora EU še naprej aktivno izkazovati svoj interes in svoja stališča posredovati obema stranema. Politika mora upoštevati:

- nasprotovanje EU vsakršnim ukrepom, ki bi pomenili enostransko spreminjanje sedanjega stanja;

- močno nasprotovanje EU uporabi sile;

- spodbudo EU pragmatičnim rešitvam in ukrepom za krepitev zaupanja;

- podporo EU dialogu med obema stranema; ter

- nadaljevanje močnih gospodarskih in trgovinskih vezi EU s Tajvanom.

Preglednost kitajskih vojaških izdatkov in ciljev . Nepreglednost kitajskih obrambnih izdatkov povzroča vse večjo zaskrbljenost. Z večanjem izdatkov je treba Kitajsko prepričati v pomen boljše preglednosti. Hkrati mora EU povečati svoje analitične zmogljivosti o kitajskem vojaškem razvoju.

Embargo na izvoz orožja . Embargo na izvoz orožja je bil uveden kot posledica dogodkov na Trgu nebeškega miru leta 1989. EU je pripravljena nadaljevati v smeri odprave embarga, vendar pa bosta obe strani morale nadaljevati delo:

- sedanje in prihodnja predsedstva morajo dokončati tehnične priprave za zagotovitev, da umik embarga ne bo povzročil kakovostnega in količinskega povečanja prodaje orožja ter še naprej iskati možnosti konsenza o umiku embarga. EU mora sodelovati s Kitajsko pri izboljšanju vzdušja za umik embarga in pri tem pokazati napredek pri stanju človekovih pravic na Kitajskem; delovati za izboljšanje odnosov s Tajvanom; ter izboljšati preglednost njenih vojaških izdatkov.

Neširjenje orožij . Neširjenje orožij je ključno področje strateškega partnerstva. Mednarodno in dvostransko sodelovanje temelji na Resoluciji Varnostnega sveta OZN 1540 ter na skupni izjavi o neširjenju, sprejeti na srečanju na vrhu med EU in Kitajsko leta 2004. EU podpira kitajsko osrednjo vlogo pri delovanju na Korejskem polotoku, nadaljnja kitajska podpora bo ključnega pomena tudi za napredek na področju iranskega jedrskega vprašanja. Dialog in praktično sodelovanje za okrepitev in uveljavljanje nadzora nad izvozom sta se začela dobro. EU mora graditi na tem in s sodelovanjem s kitajskimi uradniki spodbujati Kitajsko k:

- spoštovanju vseh sporazumov in mednarodnih instrumentov o neširjenju in razoroževanju ter spodbujanju njihovega regionalnega in mednarodnega spoštovanja;

- okrepitvi izvozne kontrole za vse materiale, opremo in tehnologijo, povezano z orožji za množično uničevanje, kot tudi s konvencionalno oborožitvijo ter osebnim in lahkim orožjem.

Obe strani morata sodelovati in si izmenjevati praktične izkušnje pri izvajanju in uveljavljanju izvozne kontrole, tudi z usposabljanjem kitajskih carinskih uradnikov. Proučiti morata področje uporabe skupnih EU-azijskih pobud v okviru regionalnega foruma ASEAN.

4. Sklepna ugotovitev

Kitajska je ena najpomembnejših partneric EU. Ponovni vzpon Kitajske je dobrodošel pojav. Vendar pa mora EU za pozitiven in učinkovit odziv izboljšati politično usklajevanje na vseh ravneh ter zagotoviti usmerjeno in soglasno evropsko stališče do ključnih vprašanj.

Naši dvostranski odnosi so močni in se še krepijo. Vendar jih moramo razvijati. Priporočila v tem sporočilu, ki naj ga Svet sprejme in dopolni s sklepi Sveta, za EU predstavljajo izziv, s katerim se mora soočiti, sporazum o partnerstvu in sodelovanju pa pomeni pomemben praktični mehanizem za izvedbo te agende.

Tesnejše in močnejše strateško partnerstvo je v interesu tako EU kot Kitajske. Hkrati pa s seboj prinaša tudi večje odgovornosti in potrebo po odprtosti, za katero bo potrebno usklajeno delovanje obeh strani.