52006DC0059

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.2.2006

COM(2006) 59 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o pobudi Inteligentni avtomobil „Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila“

1. NAMEN IN OBSEG TEGA SPOROčILA

To sporočilo je odgovor na potrebe državljanov, industrije in držav članic, da bi rešili družbene probleme povezane s prevozom in izboljšali rast informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Sporočilo predstavlja pobudo Inteligentni avtomobil kot okvir politike za ukrepe na tem področju. Pobudo Inteligentni avtomobil sestavljajo trije stebri: forum eSafety, raziskovalni program IKT in ukrepi ozaveščanja.

2. UVOD

1. junija 2005 je Komisija sprejela pobudo „i2010[1]: Evropska informacijska družba 2010 za rast in zaposlovanje“ kot obsežno strategijo za modernizacijo in vzpostavitev vseh instrumentov politike EU za spodbujanje razvoja digitalne ekonomije. i2010 sestavljajo trije stebri: enotni evropski informacijski prostor, inovacije in naložbe ter skupna evropska informacijska družba. „Inteligentni avtomobil“ je ena od treh osrednjih pobud, predlaganih v okviru tretjega stebra, zato, da se poveča opaznost odločilnega prispevka IKT h kvaliteti življenja. „Pobuda Inteligentni avtomobil“ o inteligentnem, varnem in čistem prometu se osredotoča na cestna vozila in obravnava varnostne in okoljske izzive, ki jih povzroča povečana uporaba cest.

3. UTEMELJITEV: ZAKAJ EVROPSKA POBUDA O INTELIGENTNEM AVTOMOBILU?

V državah članicah EU je približno 300 milijonov voznikov, ki želijo, da bi bila njihova vožnja lažja, z manj težav, manj zamud in manj možnosti za poškodbe. Od vseh dnevnih aktivnosti je vožnja odločilna, ker se lahko naše celotno življenje v trenutku spremeni ali celo konča zaradi prometne nesreče. Sedanji ukrep se odziva na potrebo po premiku v nove razmere, ko vozila ne bodo več trčila in se bodo zastoji v prometu zmanjšali. Onesnaževanje okolja, prometna varnost in zastoji so res evropski problemi, ki zadevajo vseh 25 držav članic, in zato je treba najti evropsko rešitev.

3.1. Opis težave

Moderna družba je zelo odvisna od mobilnosti, vendar promet sproža resne težave, kot so zastoji na cestnih omrežjih in urbanih območjih, škodljivi učinki na okolje in javno zdravje, izguba energije in predvsem nesreče s smrtnimi primeri, poškodbami in materialno škodo.

V EU stroški zastojev znašajo do 50 milijard EUR na leto ali 0,5 % BDP Skupnosti, do leta 2010 se ta številka lahko povzpne na 1 % BDP EU. Število vozil na tisoč oseb se je povečalo z 232 v letu 1975 na 460 v letu 2002. Celotna razdalja, ki so jo prevozila cestna vozila, se je v zadnjih 30 letih potrojila, v zadnjem desetletju pa se je obseg cestnega prevoza blaga povečal za 35 %, kar znaša 7 500 km ali 10 % omrežja, ki ga dnevno prizadenejo prometni zastoji [2].

V zvezi z energetsko učinkovitostjo in emisijami v letu 2002 je prometni sektor porabil 338 milijonov ton ekvivalenta nafte (MToe), kar predstavlja 31 % celotne porabe energije v EU. Cestni prevoz je porabil 281 MToe ali 83 % energije, ki jo je porabil celotni prometni sektor. Emisije CO2 cestnega prometa znašajo 835 milijonov ton letno, kar je 85 % celotnih emisij prometa[3]. Raziskave kažejo, da zastoji v prometu in neoptimalna vožnja voznikov povzročijo do 50 % porabe goriva.

Od vseh prometnih težav je Varnost ena od tistih, ki ima najpomembnejši vpliv na vsakodnevno življenje prebivalcev. Ima tudi velik vpliv na večino družbeno-ekonomskih kazalcev. Z Belo knjigo[4] iz septembra 2001 je Evropska komisija postavila cilj, da do leta 2010 zmanjša smrtne primere na cestah za polovico. Čeprav so se razmere zaradi akcijskih programov za varnost v cestnem prometu[5] izboljšale, je vsako leto v 25 državah članicah še vedno več kakor 40.000 smrtnih primerov z 1,4 milijoni nesrečami s stroški približno 200 milijard EUR/leto, kar predstavlja 2 % BDP EU[6]. V zvezi z vzroki nesreč trenutne raziskave[7] kažejo, da je človeška napaka vzrok za skoraj 93 % nesreč in da je za skoraj tri četrtine primerov kriva le človeška napaka. Kot za primer nedavna študija[8] zaključuje, da če bi v primeru nesreče s hitrostjo vozila 50 km/h lahko pritisnili na zavoro pol sekunde prej, bi lahko zmanjšali energijo trčenja za 50 %, toda analiza nemških vozil je pokazala, da 39 % voznikov potniških vozil in 26 % voznikov tovornih vozil ne pritisne na zavoro pred trčenjem in okrog 40 % ne zavira učinkovito, kar potrjuje dejstvo o naših omejitvah, kadar smo vozniki .

3.2. Možnosti inteligentnih avtomobilov

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki omogočajo gradnjo Inteligentnih avtomobilov, zagotavljajo nove inteligentne rešitve, ki s povečevanjem prometne varnosti, celotne učinkovitosti prometnega sistema in s prispevanjem k učinkovitejši rabi goriva rešujejo ključne, zgoraj navedene družbene izzive. Ti inteligentni sistemi lahko pomagajo vozniku pri vožnji, preprečujejo nesreče ali omogočajo vozniku, da se jim izognejo, voznike sproti obveščajo o cestnem omrežju in zastojih ter optimizirajo potovanje ali zmogljivost motorja in izboljšujejo celotno energetsko učinkovitost. Ti inteligentni sistemi obravnavajo vzajemno delovanje med voznikom, vozilom in cestnim okoljem z integriranim pristopom, kjer so avtonomni vgrajeni sistemi dopolnjeni z usklajenimi tehnologijami vozilo–vozilo in vozilo–infrastruktura in izboljšanim vodenjem prometnega omrežja.

Kakšne so možnosti teh inteligentnih sistemov? Zakaj naj bi EU predlagala načrt za ozaveščanje?

- Študija SeiSS[9] je pokazala, da če bi do 2010 vsa vozila bila opremljena z e-Klic (klic v sili, ki ga vozilo samodejno sproži v primeru nesreče) , bi se v EU lahko zmanjšalo število smrtnih primerov med 5 % in 15 %, s čimer bi prihranili do največ 22 milijard EUR. Poleg tega bi e-Klic lahko zmanjšal čas zastojev med 10 % in 20 % z dodatnimi prihranki pri stroških med 2 do 4 milijarde EUR.

- V isti študiji je bilo ocenjeno, da bi s prilagodljivim tempomatom (Adaptive Cruise Control (ACC)), ki izvaja vzdolžni nadzor (tako se voznik izogne trčenjem z zadnjim delom vozila), lahko odpravili do 4 000 nesreč v letu 2010, če bi bilo samo 3 % vozil opremljenih s to napravo.

- V primeru sistemov Lateral Support (opozorilo o izhodu iz voznega pasu in pomoč pri spremembi voznega pasu) bi bilo odpravljenih 1 500 nesreč v letu 2010, ob dani le 0,6 % stopnji opremljenosti z napravo, medtem ko bi 7 % stopnja opremljenosti v letu 2020 privedla do 14 000 manj nesreč.

- V projektu AWAKE, ki je razvil sistem za nadzor budnosti voznika (Driver hypovigilance) , je ocenjeno, da bi opozorilo vozniku v primeru zaspanosti lahko igralo pomembno vlogo pri izognitvi smrtnim nesrečam na avtocestah v 30 % in pri 9 % vseh smrtnih nesreč.

- Projekt SMART NETS je pokazal, da bi izboljšana programska oprema in sprotni podatki o prometu v nadzornih centrih za mestni promet lahko privedli do boljšega upravljanja prometa in dosegli do 40 % zmanjšanja prometnih zastojev ter tako prispevali k znatnemu varčevanju energije.

- Drugi sistemi, kot so opozorilo o prekoračitvi hitrosti („speed alert“), naprave za preprečitev zagona motorja v primeru alkoholiziranosti voznika („alcohol-lock“) in sistemi cestninjenja („charging systems“) imajo lahko pod določenimi pogoji pomemben vpliv na čistejši, varnejši in učinkovitejši promet.

3.3. Potreba po ukrepanju na evropski ravni

Ob upoštevanju opisanih težav se zdi, da bi sistemi inteligentnih vozil lahko bistveno prispevali k premagovanju nekaterih sedanjih prometnih težav. Žal kljub njihovim možnostim večina teh inteligentnih sistemov še ni na trgu in vozila, ki so opremljena s telematskimi sistemi ali aktivno varnostjo nove generacije, so večinoma luksuzna vozila, ki pomenijo le majhen odstotek na trgu. Pri nekaterih učinkovitih sistemih aktivne varnosti, na primer zelo obsežna uvedba je naletela na več težav in je vzela zelo veliko časa. To je bil primer z uvedbo sistema ABS[10] (20 let); ESP (10 let, da je bil dosežen 40 % prodor na trg) in ACC (več kot 25 let od začetka razvojne faze in še vedno zelo nizka stopnja prodora na trg). Glavni razlogi so pravne ovire, izredno konkurenčne razmere v avtomobilskem sektorju z ozkimi maržami in nizkimi donosnostmi od posameznih naložb, visok strošek inteligentnih sistemov in posledično pomanjkanje povpraševanja kupcev, pomanjkanje informacij v celotni družbi o potencialnih koristih teh sistemov in pomanjkanje jasnih ekonomskih argumentov.

EUROTEST-ov pregled[11] reprezentativnega vzorca skoraj 2800 voznikov je pokazal, da je bila samo polovica pregledanih voznikov seznanjena z obstoječimi osnovnimi vgrajenimi tehnologijami v vozilu, ki zagotavljajo aktivno in pasivno varnost (na primer samo 50 % je vedelo, čemu služi protiblokirni zavorni sistem (ABS)). Isti pregled je sklenil, da „bo treba več narediti na evropski in nacionalni ravni za ozaveščanje o varnejši, čistejši in gospodarnejši vožnji “. Od državljanov in oblikovalcev politike ne moremo pričakovati, da bodo investirali v tehnologijo in jo pospeševali, razen če niso njene koristi in uporabnost jasne. Da bi pospešili povpraševanje uporabnikov po sistemih inteligentnih avtomobilov, je zato pomembno, da se vzpostavi povezan program ozaveščanja ob skrbi, da se ne ustvari izkrivljanje konkurence v poprodaji ali lažna pričakovanja o zmogljivostih sistemov.

Poleg tega je treba težave evropskega prometa reševati usklajeno na evropski ravni. Odstraniti je treba ozka grla pri izvajanju trga, pospešiti je treba povpraševanje po proizvodih in treba je vzpostaviti konsenz med ključnimi akterji. Forum eSafety poudarja, da široko razširjena uvedba sistemov Inteligentnih avtomobilov ne more biti odvisna samo od zasebnih podjetij. Ta uporaba potrebuje polno podporo javnega sektorja, zlasti v začetni fazi prodora razvitih tehnologij na trg, če prispevajo k reševanju evropskih družbenih problemov in pomenijo odličnost pri inovacijah. Pobuda Cars21[12], ki se osredotoča na konkurenčni pravni sistem v avtomobilskem sektorju za 21. stoletje določa tudi varnost vozil (eSafety) kot ključno pobudo za doseganje cilja zmanjšanja smrtnih primerov na evropskih cestah. Pobuda „Inteligentni avtomobil“ se navezuje na Cars21 in jo dopolnjuje s številnimi ukrepi ozaveščanja in raziskav. Predloženi ukrepi v tem sporočilu bodo bistveno prispevali tudi k celotnemu zmanjšanju emisij onesnaževal in bodo pomagali industriji pri izpolnjevanju obveze za zmanjšanje povprečnih emisij CO2 pri novih vozilih na 140 g/km v letu 2008.

Za zagotovitev povezljivosti in harmonizacije tehničnih rešitev v celotni Uniji je potreben celovit evropski pristop. Poleg standardizacije in v skladu s tekočim delom o sistemih sodelovanja imajo javni organi posebno vlogo pri izvajanju ustreznih infrastruktur, vključno z inteligentnimi značilnostmi in uveljavitvijo ciljnih ukrepov, ki omogočajo širšo uvedbo ITS.

Potrebni so nadaljnji ukrepi pri raziskavah in razvoju . V zadnjih desetletjih so bile v Evropi pomembne naložbe pri uporabi IKT za tehnologije inteligentnega vozila, tudi zaradi evropskih okvirnih programov. V teh programih je bilo razvitih in preizkušenih več tehnologij, ki prispevajo k višji prometni varnosti in varnosti vozil, manj zastojem in bolj racionalni porabi energije. Dodatna prizadevanja so potrebna za spremljanje ustreznih raziskovalnih prednostnih nalog, ki so bile razvite do zdaj, z osredotočenjem na programe ocenjevanja in izboljšanja tehnologij in sistemov, da bi postali inteligentnejši, cenejši in zanesljivejši. Pomembno je tudi obdržati konkurenčnost evropske industrije v primerjavi z Japonsko in ZDA, kjer obstajajo podobni raziskovalni programi.

4. CILJI

Tri potrebe za ukrepanje na evropski ravni na področju inteligentnih avtomobilov, kot so opredeljene zgoraj, določajo naslednje cilje pobude Inteligentni avtomobil:

1. Usklajevati in podpirati delo ustreznih zainteresiranih strani, državljanov, držav članic in industrije pri pobudi Inteligentni avtomobil.

2. Podpirati raziskave in razvoj na področju inteligentnejših, čistejših in varnejših vozil in omogočati uveljavitev in uporabo rezultatov raziskav.

3. Ozaveščati o rešitvah, temelječih na IKT za pospeševanje povpraševanja uporabnikov po teh sistemih in ustvariti družbeno-ekonomsko sprejemljivost.

5. PREDLAGANI UKREPI

5.1. Podpora in usklajevanje dela držav članic in drugih ustreznih zainteresiranih strani.

Prvi cilj pobude Inteligentni avtomobil se izvede s podporo foruma e-Varnost. Aktivnosti foruma e-Varnost so opisane v dveh sporočilih Komisije o e-Varnosti.[13] Cilj foruma je odprava ozkih grl, ki preprečujejo vstop sistemom inteligentnih vozil na trg, z ustvarjanjem soglasja med zainteresiranimi stranmi in priporočil državam članicam in EU. Ustanovljena je bila leta 2003 in sedaj šteje preko 150 članic, ki predstavljajo vse zainteresirane strani za varnost na cestah. Ustanovljenih je bilo enajst delovnih skupin, ki jih vodi industrija, ki delajo na prednostnih temah. Forum je izdelal obsežno število kakovostnih poročil, ki predstavljajo pomemben prispevek k pobudam industrije in političnim aktivnostim. Forum zagotavlja povezavo z vzporednimi in dopolnjujočimi se aktivnostmi na področju inteligentnih transportnih sistemov, kot so Cars21, evropski akcijski program za varnost na cestah, še zlasti pa Evropska listina o varnosti na cestah[14], pobuda „inteligentni transportni sistemi za logistiko in intermodalnost“, najavljena v Lizbonskem programu Skupnosti in na področju okolja, delovna skupina evropskega programa za klimatske spremembe, ki deluje na področju lahkih vozil[15]. Glede na to kako se bo razvijala pobuda Inteligentni avtomobil, bo Komisija razmislila o razširitvi foruma e-Varnost tudi na področje IKT za čistejši in varnejši promet.

Forum postaja eden od stebrov pobude Inteligentni avtomobil in predstavlja bistveno povezavo do tistih, ki odločajo.

V prvem cilju pobude Inteligentni avtomobil bo forum e-Varnost s svojimi delovnimi skupinami podpiral Komisijo. Dodatno so predlagane naslednje posebne akcije:

4. Nadaljevanje in poročilo o posebnih akcijah, ki jih predlaga 2. sporočilo o e-Varnosti „Približanje e-Klica državljanom“, v glavnem povezanih s podpisom memoranduma o soglasju glede e-Klica, stanju uvedbe enotne številke za klic v sili 112 in E112, stanju nadgradnje PSAP (odzivne točke javnih storitev) za ravnanje s klici E112, razširjenimi s podatki o lokaciji in e-Klici, ter o predpisih glede ustreznih storitev v sili, razširjenih s podatki o lokaciji in jezikovni podpori.

5. Izdelava priporočila Komisije o snovanju in varni uporabi vmesnika človek-stroj (HMI) za sisteme inteligentnih vozil. Priporočilo dopolnjuje Priporočilo Komisije z dne 21. decembra 1999 o varnih in učinkovitih sistemih za informiranje v vozilih in komunikacijskih sistemih, ob upoštevanju razvoja tehnologije v zadnjih 5 letih.

6. Raziskava možnosti uporabe ustreznih shem za pobude na nacionalni ravni, da se tako podpre nakup vozil, opremljenih s sodobnimi varnostnimi funkcijami in s poporodajno opremo. Države članice uvedejo sheme fiskalnih pobud koordinirano po vsej EU, da bi se izognile drobljenju notranjega trga, v glavnem z diferencirano obdavčitvijo, s ciljem vplivati na obnašanje potrošnikov do dobro opredeljene kategorije vozil, ki se opremi z želenimi sodobnimi varnostnimi funkcijami in poprodajno opremo. Vsi načrti spodbud, vključno z nacionalno podporo tehnologijam Inteligentnega avtomobila, bodo skrbno pregledane, ali ustrezajo pravilom državne pomoči.

7. Naslavljanje problematike glede potreb spektra v zvezi s komunikacijo vozilo-vozilo in organizacija delavnice, kjer se bo razpravljalo o vplivih pobude Inteligentni avtomobil na spekter[16] . Potrebe spektra zahtevajo koordinacijo z ustreznimi organi v zgodnji dobi tehničnega razvoja, da bi zagotovile razpoložljivost zahtevanega frekvenčnega pasu.

8. Spremljanje priporočila o ustanovitvi Evropskega kodeksa prakse za razvoj in preskušanje sodobnih sistemov za pomoč voznikom[17].

5.2. Raziskave in razvoj na področju inteligentnejših, čistejših in varnejših vozil

Aktivnosti pobude Inteligentni avtomobil gradijo na dosežkih in rezultatih okvirnih programov EU na raziskavah in tehnološkem razvoju[18].

Dolgoročni cilji pobude Inteligentni avtomobil se lahko dosežejo s sodelovanjem pri raziskavah in bodo del ICT prioritet OP7: IKT na stičišču družbenih sprememb , prispevajo k razvoju prevoznih sistemov in storitev na osnovi IKT in omogočajo varno, ekološko udobno in učinkovito premikanje ljudi in blaga. Raziskovalne prednosti Inteligentnega avtomobila popolnoma podpirajo razvojni strateški načrt ERTRAC[19]-a (Evropski svetovalni svet za raziskave v cestnem prevozu). V okviru drugega cilja Inteligentni avtomobil so predlagane naslednje akcije:

9. Sodelovanje pri razvoju v Evropi dovoljuje dobaviteljem sistemov in proizvajalcem avtomobilov, da razvijajo varnostne sisteme za zmanjšanje števila nesreč ali preprečevanje nesreč. Bodoči razvoj na tem področju nadaljuje do sedaj opravljeno delo in gleda na potrebe po naslednji generaciji sistemov za pomoč vozniku, kot so večje zmogljivosti, zanesljivost, varnost in manjša poraba goriva, vključno s potencialnimi tveganji elektromagnetne združljivosti, ki temeljijo na cenejših, inteligentnejših in hitrejših komponentah.V OP6 je bila sprožena prva skupina projektov potencialnih komunikacij vozilo-vozilo in vozilo-infrastruktura. Potreben je nadaljnji razvoj sistemov sodelovanja , da se z osnovnih konceptualnih modelov preide na integrirane sisteme, ki omogočajo funkcionalno preskušanje in potrjevanje. Informacije za potnike in prometne informacije so postale ključne storitve za izboljšanje dostopa do prevoznih storitev. Razvijajo se odprte platforme, ki potnikom omogočajo nemoten dostop do informacij. Rast trga je počasna, potreben pa je tudi dodatni razvoj, da se premostijo težave povezane s poslovno uporabo in sprejemanjem uporabnikov.Razvoj IKT pomaga tudi k prevozu med različnimi modalnostmi prevozov , zlasti v primeru tovornih prevozov, kjer ima upravljanje povečane zmogljivosti neposredni vpliv na porabo goriva. IKT z izboljšanjem celotnega toka informacij tudi pomagajo pri premagovanju ekonomskih ovir multimodalnega prevoza.Zgoraj omenjeni razvoj mora biti dopolnjen z akcijami, ki prikazujejo koristi in uporabo inteligentnih sistemov vozil.

10. Vzpostavitev obsežnega tehničnega in socialno-ekonomskega programa vrednotenja v OP7 , ki temelji na preskusih delovanja na terenu (FOT ), da se v resničnih pogojih ovrednotijo vplivi tehnologij na podlagi IKT za sisteme inteligentnih avtomobilov na obnašanje voznikov in na dinamiko vožnje. FOT je tudi podlaga za analizo koristi in stroškov sodobnih inteligentnih sistemov in za celovito vrednotenje njihovega vpliva na varnost prometa in učinkovitost prevoznega sistema. Uporaba teh sistemov zahteva zavezo avtomobilske industrije in investicije v infrastrukturo, za katero so odgovorni javni organi. Njihova obveznost ima podlago v študijah vplivov, kjer imajo koristi in stroški pomembno vlogo. FOT bodo dali prave operativne podatke za izvedbo teh analiz. Cilj programa so sistemi, ki so blizu trženja, ki so lahko hitro na razpolago in dovolj veliki vozni parki. Rezultati programa vrednotenja bodo strogo odvisni od zaveze, udeleženosti in sodelovanja držav članic pri ugotavljanju, postavitvi in spremljanju preskusov. Isto velja za delo na sistemih sodelovanja, kjer imajo upravljavci mestnih in medmestnih cest pomembno vlogo pri doseganju pričakovanih koristi.

11. Podpora in spodbujanje vzpostavitve neodvisnega programa za preskušanje in vrednotenje zmogljivosti v EU s pomočjo obstoječih sredstev in zmogljivosti, ki so na razpolago v glavnih evropskih raziskovalnih centrih. Medtem ko na področju pasivne varnosti in emisij obstajajo natančne metode preskušanja zmogljivosti konstrukcij (npr. verodostojnost trkov), pa ne obstajajo metode preskušanja sistemov na podlagi IKT. Zato je nujno začeti razmišljati o kriterijih in metodah za merjenje njihovih zmogljivosti. Številni evropski centri za preskušanje so zbrali veliko izkušenj o merjenju varnosti prometa na podlagi IKT in učinkovitosti sistemov, tako da se lahko prične s primerjalno pobudo v tesnem sodelovanju z avtomobilsko industrijo, njenimi dobavitelji, Evropsko organizacijo za standarde, državami članicami in EuroNCAP[20]. Pobuda bo vključevala sprožitev študije izvedljivosti, ki bo raziskovala najprimernejšo metodologijo preskušanja in organizacijsko strukturo programa. V drugi fazi bi se projekt za pravilno uporabo metodologije začel v OP7, da se bodo izvedli predhodni preskusi in za povezavo z organizacijami za standardizacijo.

5.3. Ozaveščanje za rešitve na podlagi IKT za Inteligentne avtomobile

Steber za ozaveščanje glede pobude Inteligentni avtomobil bo pospeševal aktivno diseminacijo med široko javnost, da bo dvignil znanje voznikov in znanje ustvarjalcev politike o potencialu sistemov inteligentnih vozil, vzpodbudil zahteve uporabnikov in ustvaril socialno-ekonomsko sprejemljivost. Naslednje akcije so predlagane v okviru tretjega cilja pobude Inteligentni avtomobil:

12. Organizacija ustreznih in rednih „ dogodkov pobude Inteligentni avtomobil “. Cilj teh dogodkov je zbujanje največje medijske pozornosti z aktivnostmi usmerjenimi v rezultate npr. predstavitveni dnevi, potujoče razstave o integriranih projektih, razstave, delavnice.

13. Podporne in k lansiranju usmerjene aktivnosti za dvig ozaveščenosti o inteligentnih sistemih avtomobilov, vključno s produkcijo kratkih, dobro ciljno usmerjenih TV serij ali dokumentarnih oddaj o določenih sistemih na podlagi IKT in lansiranje obsežnih primerjalnih študij o trenutnih aktivnostih za spodbujanje in uporabo sistemov inteligentnih vozil v državah članicah in industriji.

14. Spodbujanje in vzpostavitev „ platforme e-Varnost “ s ciljem izboljšanja, koordinacije in harmonizacije komunikacije s končnimi uporabniki in različnimi zainteresiranimi stranmi. To platformo je predlagala delovna skupina za terensko delo z uporabniki foruma e-Varnost. V tej delovni skupini je kot pogoj za dvig ozaveščenosti uporabnikov več industrijskih partnerjev ugotovilo potrebo po ustanovitvi formalne organizacije na ravni EU. To delo po omogočilo uporabo najboljših praks in pilotiranj za uporabniške kampanje, ki bodo preskušene v več državah članicah.

15. Podpora in spodbujanje z zaščitno znamko i2010 in drugimi ciljnimi akcijami, pobude zainteresiranih strani , ki sledijo cilj pobude za inteligentno vozilo.

5.4. Spremljanje pobude Inteligentni avtomobil

Za merjenje napredka pobude Inteligentni avtomobil bo vzpostavljeno spremljanje na evropski, nacionalni in industrijski ravni, usmerjeno na določene indikatorje za redno vrednotenje napredka predlaganih akcij.

6. SKLEPI

To sporočilo je usmerjeno v tretji steber pobude i2010, zgraditvi obsežne evropske informacijske družbe, ki nudi boljšo kakovost življenja in boljše javne storitve. Predlaga pobudo Inteligentni avtomobil s tremi posebnimi cilji: Koordinacija dela zainteresiranih v forumu e-Varnost, s podporo raziskav in razvoja ter dviga ozaveščenosti uporabnikov o sistemih inteligentnih vozil in njihovih potencialnih koristi, in pospeševanje njihove uporabe na trgu.

Sporočilo poudarja strateški pomen informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo izgradnjo inteligentnejših, varnejših in čistejših vozil, ki sodelujejo pri reševanju socialnih problemov povezanih s cestnim prevozom. Predstavlja pobudo Inteligentni avtomobil kot okvir politik, ki bodo usmerjale napore zainteresiranih za to področje, s ciljem da se pospeši uporaba sistemov Inteligentni avtomobil na evropskih in drugih trgih z jasno določenimi akcijami, ki obsegajo uporabo politike, raziskav in sredstev sporočanja.

Države članice so glavne zainteresirane strani za pobudo Inteligentni avtomobil. Komisija vabi države članice, da podprejo cilje, izražene v tem sporočilu in poudarja potrebo po skupnem delovanju na evropski ravni. Zato so države članice povabljene, da igrajo aktivno vlogo pri izvrševanju predlaganih akcij, skupaj s Komisijo, industrijo in drugimi zainteresiranimi stranmi.

[1] COM(2005) 229 konč.: „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“.

[2] vir GD TREN.

[3] vir EUROSTAT.

[4] COM(2001) 370 konč. „BELA KNJIGA: Evropska prometna politika do leta 2010: Čas za odločitev“.

[5] COM(2003) 311 konč.: Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – Prepolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do 2010: Skupna odgovornost COM(2003) 542 konč.: Informacijske in komunikacijske tehnologije za varna in inteligentna vozila.

[6] vir EUROSTAT.

[7] podatkovna baza GIDAS

[8] vir HELLA predstavitev AMAA 2004

[9] Exploratory Study on the potential socio-economic impact of the introduction of Intelligent Safety Systems in Road Vehicles: SeiSS final report.

[10] ABS: protiblokirni zavorni sistem; ESP: elektronsko uravnavanje stabilnosti; ACC: prilagodljiv tempomat

[11] http://www.eurotestmobility.net/eurotest.php?itemno=86&lang=EN

[12] Več o pobudi CARS 21 in za naložitev končnega poročila glej http://europa.eu.int/comm/enterprise/automotive/pagesbackground/competitiveness/cars21.htm

[13] COM(2003) 542 konč.: Informacijske in komunikacijske tehnologije za varna in inteligentna vozila in COM(2005) 431 konč. Drugo sporočilo Komisije o e-Varnosti – Približanje e-Klica državljanom

[14] http://europa.eu.int/comm/transport/road/roadsafety/rsap/charter.htm

[15] http://forum.europa.eu.int/Public/irc/env/eccp_2/library

[16] V skladu z Odločbo 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru)

[17] rezultati RESPONSE 3 dela integriranega projekta PREVENT http://www.prevent-ip.org/

[18] http://www.cordis.lu/ist/so/esafety-road/home.html

[19] http://www.ertrac.org/

[20] Evropski program za vrednotenje novih vozil: www.euroncap.com