52006DC0037

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 02.02.2006

KOM(2006) 37 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o pregledu medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev v skladu s Sporočilom COM(2004) 541 z dne 30. julija 2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o pregledu medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev v skladu s Sporočilom COM(2004) 541 z dne 30. julija 2004

POVZETEK

Julija 2004 je Komisija objavila sporočilo, v katerem opredeljuje svoje stališče do medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev v skladu s členom 18(3) Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve („Okvirna direktiva“). V navedenem sporočilu je Komisija sklenila, da ne obstaja utemeljen razlog za obveznost standardov za interaktivno televizijo in navaja, da bo vprašanje ponovno pregledano leta 2005. Prav tako je Sporočilo predlagalo ustanovitev delovne skupine za ugotavljanje ukrepov, ki bi lahko izboljšali uveljavljanje standarda multimedijske domače platforme (MHP) na trgu.

Ta pregled gradi na prejšnji oceni in upošteva razvoj trga od julija 2004. V zadnjih 18 mesecih je Komisija izvajala temeljite dialoge o medobratovalnosti digitalne televizije z zainteresiranimi strankami tako v javnem kot privatnem sektorju „Skupine za izvajanje MHP.“ Tej skupini so bila predstavljena poročila o stanju v desetih državah članicah in je služila kot forum za izmenjavo idej in najboljše prakse.

Razvoj na trgu, še zlasti v Italiji, je pokazal, da se medobratovalnost lahko doseže, ko interesne skupine nastopajo skupaj s skupnim ciljem izvajanja tehničnega standarda kot je MHP; ker pa to samo po sebi ne zadošča za zagotavljanje pojavljanja in rasti interaktivnih digitalnih televizijskih storitev, je potreben nadaljnji poslovni in tehnični razvoj.

Prednostne naloge Komisije so sedaj sodelovanje z državami članicami, da se zagotovi uspešen prehod na digitalno televizijo, kar je predpogoj za interaktivne digitalne storitve, in podpora odprtih standardov ter stalno sodelovanje na področju medobratovalnosti in izmenjave najboljše prakse med državami članicami in med interesnimi skupinami.

Komisija poskuša zagotoviti, da evropski državljani uživajo prednosti digitalne televizije, vključno z rastočim obsegom interaktivnih digitalnih televizijskih storitev, razpoložljivih na naraščajočem številu prenosnih platform.

Meni, da je trenutno za trg najboljše, da se še naprej opira na prostovoljne standardizacijske pobude, ki jih vodi industrija.

1. O ZADJE

MAJA LETA 2005 JE KOMISIJA IZDALA sporočilo o pospeševanju prehoda z analogne na digitalno radiodifuzijo[1] in za države članice predlagala ciljni datum leta 2012, da preidejo na digitalno televizijo in prekinejo analogni televizijski prenos. Ena od prednosti digitalne televizije je zmožnost, da ima popolnoma interaktivne aplikacije, kjer gledalec lahko vzajemno sodeluje z izdajatelji televizijskih programov preko „povratnega kanala“. Interaktivne aplikacije zahtevajo programsko opremo v sprejemniku, imenovanem „vmesnik aplikacijskih programov“ ali API.

30. julija 2004 je Komisija izdala Sporočilo o medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev[2]. Sporočilo navaja stališče Komisije o medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev v skladu s členom 18(3) Okvirne direktive[3]. Po tem členu lahko Komisija sprejme ukrepe, da določi nekatere standarde kot obvezne, če ni bila dosežena ustrezna medobratovalnost interaktivne digitalne televizije. Sporočilo navaja, da ni bilo utemeljenega razloga za ukrepe, ki bi v tistem času določili kakršnikoli standard API kot obvezen, vendar mora biti vprašanje ponovno pregledano leta 2005. Medtem je bila predlagana vrsta promocijskih in pripadajočih ukrepov za pospeševanje razvoja interaktivnih digitalnih storitev z uporabo standarda MHP, ki je bil takrat edini odprti standard za API-je, ki so jih sprejeli organi za standardizacijo EU. Ti ukrepi so vključevali oblikovanje delovne skupine za izvajanje MHP, potrditev, da lahko države članice nudijo potrošniške subvencije za opremo interaktivnega televizijskega sprejemnika ob upoštevanju skladnosti s predpisi o državni pomoči, in nadzorovanje dostopa do zaščitenih tehnologij.

Spremljevalna Razširjena presoja vplivov, izdana kot SEC(2004) 1028, je vsebovala temeljno analizo. Ta analiza je navajala, da medtem ko bi uvedba enega ali več obveznih standardov na evropski ravni lahko nudila pravno varnost različnim udeležencem v interaktivni televizijski vrednostni verigi in omogočila ekonomijo obsega na evropski ravni, bi to lahko imelo negativne gospodarske vplive za zapuščino potrošniške opreme in bi lahko zadušilo inovacije ter ustvarilo ovire vstopu na trg.

Sedanje Sporočilo presoja razvoj interaktivne digitalne televizije od julija 2004.

2. RAZVOJ V INTERVENCIJSKEM OBDOBJU (JULIJ 2004 – DECEMBER 2005)

2.1. Sklepi Sveta za telekomunikacije

9. decembra 2004 je Svet za pomet, telekomunikacije in energijo sprejel Sklepe Sveta in pozdravil Sporočilo Komisije ter njene predlagane promocijske ukrepe kot tudi namen Komisije, da pregleda stanje v zvezi z medobratovalnostjo digitalnih interaktivnih televizijskih storitev v drugi polovici leta 2005. Zraven tega je Svet pozval Komisijo, naj določi ukrepe v zvezi s standardi razen MHP, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 17(1) Okvirne direktive, da bi spodbudili razvoj interaktivne digitalne televizije.

2.2. Skupina za izvajanje MHP

Skupina za izvajanje MHP, ki je bila ustanovljena zaradi Sporočila iz leta 2004, se je prvič sestala v Bruslju novembra 2004. Cilji skupine so bili izmenjava informacij, poročilo o najboljši praksi in omogočanje stikov med udeleženci na področju interaktivne televizije. Ta ukrep je poskušal pomagati MHP pri oblikovanju kritične mase in doseganju ekonomije obsega, ter je premagoval problem fragmentacije, s katerim se soočajo novi radiodifuzijski produkti. Ob upoštevanju sklepov Sveta je delo skupine vključevalo vprašanja v zvezi z interaktivno digitalno televizijo na splošno, vključno z uporabo drugih standardov razen MHP.

Skupina se je med novembrom 2004 in septembrom 2005 sestala petkrat. Med udeleženci, ki so sodelovali v Skupini, so bila ministrstva in regulativni organi, izdajatelji televizijskih programov, obratovalci omrežja, proizvajalci, združenja proizvajalcev in raziskovalni projekti. Predstavljenih je bilo deset državnih primerov (Italija, Finska, Švedska, Norveška, Danska, Madžarska, Nizozemska, Španija, Nemčija in Belgija) skupaj z drugimi predstavitvami gospodarskih panog, ki so dokazale pomembnost razprave o evropski radiodifuziji.

Delo Skupine za izvajanje MHP je služilo za dokazovanje koristnosti foruma za izmenjavo stališč med zainteresiranimi strankami na tako zapletenem področju, kot je medobratovalnost interaktivnih digitalnih televizijskih storitev.

2.3. Razvoj digitalne televizije

Prehod iz analogne na digitalno televizijo je predpogoj za uvedbo interaktivnih digitalnih televizijskih storitev. Digitalna prizemna televizija v Evropi je utrpela škodo zaradi številnih nepravilnih začetkov, vendar se sedaj pojavljajo trajnostni gospodarski modeli in prehod zavzema svoje mesto.

Preglednica 1 prikazuje stanje digitalne televizije v EU konec junija 2005.

Digitalna televizija |

Naročniki (000) | gostota % |

|Kabelska |Satelitska |Prizemna |DSL | Skupaj | | |Avstrija |60 |228 |0 |0 |288 | 8,8 % | | Belgija |146 |0 |10 |3 |159 | 3,7 % | | Ciper |0 |12 |0 |4 |16 | 6,5 % | | Češka |0 |90 |0 |0 |90 | 2,2 % | | Danska |140 |337 |0 |0 |477 | 19,2 % | | Estonija |0 |8 |1 |0 |9 | 1,5 % | | Finska |129 |48 |516 |0 |693 | 28,6 % | | Francija |1022 |4402 |490 |750 |6664 | 25,3 % | | Nemčija |2038 |2440 |2200 |0 |6678 | 17,1 % | | Grčija |0 |218 |0 |0 |218 | 5,6 % | | Madžarska |0 |150 |4 |0 |154 | 3,9 % | | Irska |170 |363 |0 |0 |533 | 38,1 % | | Italija |0 |3318 |2500 |221 |6039 | 26,9 % | | Latvija |10 |8 |0 |0 |18 | 2,0 % | | Litva |0 |8 |0 |0 |8 | 0,6 % | | Luksemburg |1 |0 |0 |0 |1 | 0,6 % | | Malta |2 |0 |0 |0 |2 | 1,5 % | | Nizozemska |190 |555 |128 |0 |873 | 12,4 % | | Poljska |45 |1230 |0 |0 |1275 | 9,3 % | | Portugalska |380 |389 |0 |0 |769 | 15,1 % | | Slovaška |0 |15 |0 |0 |15 | 0,8 % | | Slovenija |2 |0 |0 |5 |7 | 1,0 % | | Španija |665 |1776 |0 |57 |2498 | 17,3 % | | Švedska |230 |608 |450 |12 |1300 | 28,9 % | | Združeno kraljestvo |2600 |7913 |5178 |26 |15713 | 63,5 % | | CELOTNAEU 25 |7826 |24116 |11477 |982 |44497 | 23,7 % | | Vir: Dataxis

2.4. Tržni razvoj MHP

Povpraševanje po interaktivnih televizijskih aplikacijah se je izkazalo za manjše od mnogo napovedi pred nekaj leti in komercialni uspeh interaktivne televizije ostaja omejen. Najbolj uspešne aplikacije so bile na področju kviz oddaj, športa, iger na srečo in resničnostne televizije, vlade pa morajo še najti načine, da uspešno izkoristijo tehnologijo kot sredstvo za komuniciranje z državljani.

Najbolj razširjen razvoj interaktivnih sprejemnikov, ki uporabljajo standard MHP, je bil v Italiji. Uspešna uvedba MHP v Italiji je tesno povezana s shemo potrošniške subvencije, ki se tam uporablja; nakup odkodirnika z interaktivnimi zmogljivostmi in povratnega kanala so subvencionirale oblasti. Subvencija je služila premagovanju razlik v cenah med proizvodi MHP in cenejšimi proizvodi brez interaktivnih zmogljivosti, in kot posledica je na trgu interaktivnih odkodirnikov prevladoval MHP. Zaradi povečanega povpraševanja in konkurenčne dobave so cene proizvodov MHP v Italiji znatno padle. Povpraševanje je omogočilo opremi MHP, da je dosegla kritično maso, kar je vodilo v ekonomijo obsega in bistveno znižanje cen.

Prisotnost dovolj velike osnove za opremo je predpogoj za uspešno uvedbo interaktivnih storitev. V Italiji je preko 2 milijona dekodirnikov MHP, vendar so se interaktivne storitve vseeno razvijale počasi. Ena težava je nenaklonjenost potrošnikov do priklopa interaktivnih dekodirnikov in uporabe povratnega kanala preko njihove telefonske linije, pogosto zaradi zelo preprostega razloga, da televizijska oprema doma ni vedno blizu telefonskega priključka[4]. Razen tega se italijanska populacija dekodirnikov MHP nanaša na prizemno platformo, med tem obdobjem simultanega prenosa (analogno-digitalno) obstaja velika omejenost spektra, ki ovira razvoj interaktivnih storitev, saj take storitve tudi zahtevajo spekter. Vendar italijanske oblasti načrtujejo uvedbo interaktivne televizije kot glavne platforme za javne storitve.

Zelo konkurenčen trg sprejemnikov v Italiji je znižal cene dekodirnikov MHP na manj kot 100 EUR, vendar ta znižanja niso vplivala na druge, manj konkurenčne trge, kjer cene opreme MHP ostajajo relativno visoke. Na nordijskih trgih (Finska, Švedska, Danska, Norveška) in v Nemčiji so znatne razlike v cenah med dekodirniki MHP in drugimi enostavnejšimi digitalnimi dekodirniki veliko večino kupcev vodile, da se niso odločili za proizvode MHP.

Celo enotni standard, kot je MHP, ima lahko različne izvedbene specifikacije. Italijanski izdajatelji televizijskih programov so tesno sodelovali, da bi razvili serijo skupnih izvedbenih specifikacij. Uspešnost uveljavitve MHP v Italiji se skriva v kombinaciji naslednjih dejavnikov:

1) prostovoljni sporazum italijanskih izdajateljev televizijskih programov o uporabi MHP;

2) subvencijska shema za interaktivne dekodirnike, ki bi jo uvedli pristojni organi in

3) opredelitev splošnih izvedbenih specifikacij.

Razvoj digitalne televizije v Italiji služi dokazovanju, kako lahko fleksibilnost in soglasje med udeleženci na trgu dosežeta učinkovito medobratovalnost.

Čeprav je med izdajatelji televizijskih programov in javnimi oblastmi prišlo do obsežnega soglasja o sporazumih NorDig v nordijskih državah MHP nikoli ni dosegel močne uveljavitve na trgu, v glavnem zaradi razlike v ceni v primerjavi s „sprejemniki zapper“, t.j. sprejemniki brez interaktivne televizije ali zmogljivejšimi radiodifuznimi funkcionalnostmi. Čeprav uspešni, so nordijske države relativno majhni trgi in razlika v ceni brez kakršnekoli subvencijske sheme je bila glavna ovira pri uspešnem uveljavljanju MHP.

V Nemčiji so obratovalci kabelskega omrežja in storitve javne radiodifuzije objavili javno podporo MHP, vendar ni bilo enake stopnje koordinacije med interesnimi skupinami kot v Italiji. Komercialni izdajatelji televizijskih programov in operaterji plačljivih televizijskih programov so bili bolj nenaklonjeni vlaganju v interaktivno televizijo, še zlasti brez jasnega gospodarskega modela, potrošniške subvencije pa niso bile splošno dostopne.

V regiji Flandriji, v Belgiji, je uvajanje MHP na kabelsko omrežje zelo obetavno, saj je kabel v bistvu dvosmerni interaktivni medij in uporabniki imajo lahko resnično koristi od interaktivnih storitev ter jih lahko cenijo. Razen tega je obratovalec kabelskega omrežja vzpostavil partnerstvo z izdajatelji televizijskih programov in ponudniki vsebin.

2.5. Drugi standardi za Interaktivno digitalno televizijo

Komisija je v Sporočilu, objavljenem julija 2004, naznanila svoj namen, da bo dodala še dva standarda za interaktivno televizijo – namreč MHEG-5[5] in WTVML[6] – na seznam standardov, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 17 Okvirne direktive, ki je pogojen s tem, da ga sprejme ETSI (Evropski institut za telekomunikacijske standarde). Te standarde je sedaj ETSI sprejel in Komisija je v postopku spreminjanja seznama standardov skladno s tem[7]. Ti standardi se na trgu splošno uporabljajo.

Drugi standardi, ki izhajajo iz standardizacijskega programa dela, opredeljenega v mandatu M331, kot format prenosne vsebine (PCF)[8], bodo prav tako upoštevani pri vključitvi na seznam standardov, ko bodo dostopni. PCF poveča medobratovalnost, ker omogoča ponudnikom televizijskih radiodifuzijskih vsebin, da enkrat pridobijo dovoljenje za svoje vsebine in jih predvajajo na večkratnih API platformah. PCF pokriva 80 % interaktivnih televizijskih aplikacij. PCF in drugi predmeti dobave na podlagi mandata 331 lahko pospešijo razvoj interaktivne vsebine kot tudi izboljšajo medobratovalnost.

V zvezi z lastniškimi standardi Okvirna direktiva od držav članic zahteva, da spodbujajo imetnike API-jev, da na pošten, sprejemljiv in nediskriminatoren način in za primerno nadomestilo nudijo vse informacije, ki so potrebne, da se ponudnikom digitalnih interaktivnih televizijskih storitev omogoči, da zagotovijo vse storitve, ki jih podpira API, v popolnoma funkcionalni obliki. Komisija je spremljala stanje v zvezi z razpoložljivostjo zaščitenih tehnologij za izdajo dovoljenj proizvajalcev in ni sprejela nobenih pritožb glede dogovorov o izdaji dovoljenj.

2.6. Načrt tehnične medobratovalnosti televizije z visoko ločljivostjo (VLTV)

Službe Komisije, zaskrbljene zaradi možne drobitve trga, ki lahko nastopi zaradi različnih - čeravno standardiziranih - tehničnih možnosti za VLTV, so 21. januarja 2005 v Bruslju organizirale delavnico o medobratovalnosti VLTV. Delavnice so se udeležili evropski javni in zasebni izdajatelji televizijskih programov, proizvajalci, ponudniki infrastrukture in storitev ter nacionalne in evropske Skupine za načrtovanje VLTV.

Dogovorjen je bil sistem označevanja naprav za prikaz, po katerem bo lahko porabniška oprema, ki je pripravljena za VL, podpirala glavne pristope, ki se uporabljajo internacionalno za skeniranje formatov, t.j. progresivno skeniranje do 720 vrstic in prepleteno skeniranje do 1080 vrstic. V daljšem časovnem obdobju je predviden tudi dražji, vendar zelo kakovosten progresivni format 1080/50. Delavnica je tudi potrdila, da bo vsa oprema, ki sprejema VL, podpirala MPEG-2 kot tudi novi napredni kodirni sistem kompresije MPEG-4 AVC[9]. To izdajateljem televizijskih programov dopušča, da se sami odločajo o formatih skeniranja in kodirnih sistemih, znotraj možnosti, ki jih določajo storitve, ki podpirajo VL.

Temeljni pristop predstavnikov evropske industrije, prikazan v delavnici, je pospeševanje fleksibilnosti in medobratovalnosti med specifikacijami VLTV. Ta sporazum, ki je prostovoljen in odprt za vse udeležence na trgu, zagotavlja zanesljivost za potrošnika, ki namerava kupiti opremo VLTV, če nakup velikega zaslona predstavlja veliko investicijo za potrošnike. Oznaka VL pripravljen omogoča potrošniku, da razlikuje med zasloni s standardno ločljivostjo in zasloni z visoko ločljivostjo. Načrt je bil predložen Odboru za komunikacije (COCOM) in je na voljo v registru javnih dokumentov COCOM[10].

3. STALIščE KOMISIJE O MEDOBRATOVALNOSTI INTERAKTIVNE DIGITALNE TELEVIZIJE

Člen 18(3) Okvirne direktive dopušča Komisiji, da se, če ni bila dosežena primerna medobratovalnost, sklicuje na postopek v členu 17 Direktive, po katerem lahko določeni standardi postanejo obvezni. V njenem Sporočilu, izdanem julija 2004, je Komisija oznanila različne vidike, ki jih pokriva pojem medobratovalnost, kot je določen v Direktivi, in sklenila, da resnična odločitev, s katero se sooča Komisija, ni toliko v tem, ali medobratovalnost je ali ni bila dosežena, temveč ali obstaja razlog, da en ali več standardov API postane obveznih za enega ali več segmentov trga.

Na podlagi razširjene presoje vpliva, določene v SEC(2004)1028, je Komisija sklenila, da ne obstaja utemeljen razlog za sprejetje ukrepov za obvezne standarde v tem času, vendar mora biti zadeva ponovno pregledana leta 2005. Leto in pol pozneje odločitev Komisije ostaja enaka, vendar so razvoj trga v intervencijskem obdobju in obsežne razprave z interesnimi skupinami razkrile številna vprašanja:

- Standard kot MHP je zapletena specifikacija z množico izvedbenih možnosti. En razlog za uspeh MHP v Italiji je, da so se izdajatelji televizijskih programov dogovorili o skupni tehnični izvedbeni specifikaciji za MHP, in razvili primerne serije preizkusov za preverjanje ustreznosti in zagotavljanje medobratovalnosti opreme različnih proizvajalcev.Te izkušnje kažejo, da se medobratovalnosti ne da zagotoviti preprosto z uvedbo standarda kot je MHP v zakonodajo; lahko se doseže, če interesne skupine delujejo skupaj pri izvajanju standarda s skupnim ciljem zagotavljanja medobratovalnosti.

- Eden izmed razlogov za skupni standard je, da omogoča proizvajalcem, da dosežejo ekonomije obsega in tako znižajo ceno ali porabniško opremo. Izkušnje zadnjega leta (na primer pri primerjavi cen podobnih proizvodov MHP v Italiji in Nemčiji) kažejo, da cene opreme v veliki meri urejajo tržni pogoji, nizke cene v eni državi pa ne vplivajo takoj na cene v drugih državah.

- Rast interaktivnih storitev je bila počasnejša, kot je večina pričakovala. Obstaja potreba po nadaljnjem razvoju gospodarskih modelov, preden bo lahko predvidena večja rast spletnih vladnih storitev.

- Nov vzorec sporazumnega pristopa in sodelovanja na področju tehnične medobratovalnosti se je pojavil na področju televizije z visoko ločljivostjo in to je obetaven model za reševanje drugih medobratovalnih vprašanj.

Komisija meni, da ta razvoj podpira njeno predhodno analizo in ugotovitve, namreč da obveznost standardov, ki veljajo za celotno EU, v skladu s členom 18(3) Okvirne direktive ne bi znatno prispevala k rasti interaktivne digitalne televizije v Evropi, in bi lahko imela velike negativne učinke.

4. SKLEP

Prednostne naloge Komisije so:

- Sodelovanje z državami članicami, da se zagotovi uspešen prehod na digitalno televizijo – kot pospeševalec interaktivnih digitalnih storitev

Komisija bo dalje spremljala svoje Sporočilo o prehodu, objavljeno maja 2005, in bo skrbno spremljala napredek v državah članicah. Informacije o načrtih prehoda v državah članicah bodo redno objavljene na spletni strani Europa.[11]

- Spodbujanje odprtih standardov in medobratovalnosti

V okviru digitalnega prehoda, medobratovalnosti digitalnih televizijskih storitev in tehnologij bo Komisija nadaljevala s spodbujanjem odprtih standardov, ki so jih razvili evropski standardizacijski organi.

- Podpiranje sodelovanja med državami članicami in interesnimi skupinami

Komisija bo nadaljevala s povezovanjem držav članic v Radiodifuzno podskupino Odbora za komunikacije, kot foruma za izmenjavo izkušenj in najboljše prakse o digitalni televiziji na splošno, ter interaktivni digitalni televiziji podrobno.

Skupina za izvajanje MHP je dokazala koristnost obstoja foruma za izmenjavo stališč med zainteresiranimi strankami, industrija pa prevzema pobudo za nadaljevanje usklajevanja interesnih skupin. To bo temeljilo na uspešnem modelu, sprejetem za VLTV, kjer sta EBU in DIF ustanovili Evropski forum VLTV.

Komisija podpira takšne pobude, ki jih vodi industrija, in bo po potrebi zagotovila sodelovanje med omenjenima pobudama.

- Spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju odprtih standardov digitalne televizije in medobratovalnosti

Digitalna televizija lahko pospeši digitalno vključevanje in socialno kohezijo. Komisija bo nadaljevala s spodbujanjem odprtih, medobratovalnih standardov za digitalno televizijo, tako da se bo vsebina lahko izmenjevala po vsem svetu. Komisija je uvedla in financirala vrsto ukrepov za spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri raziskavah, razvoju in standardizaciji digitalne televizije. To se lahko razširi na mednarodno sodelovanje pri uveljavljanju in proizvodnji digitalne televizije.

- Spremljanje uporabe zaščitenih tehnologij

Uporaba zaščitenih tehnologij bo še dalje predmet pregleda zakonodaje o konkurenci.

[1] COM(2005) 204

[2] COM(2004) 541

[3] Direktiva 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve

[4] To se bo morda spremenilo z uvedbo hišnih omrežnih sistemov.

[5] MHEG-5 je del mednarodnega standarda, ki ga je razvila Strokovna skupina za multimedijo in hipermedijo (MHEG). MHEG-5 je enostavnejši kot MHP. Ocenjeno je, da več kot 5 milijonov sprejemnikov uporablja MHEG-5.

[6] WTVML je razširitev brezžičnega jezika za označevanje (WML) za televizijo. Je mikro brskalnik za interaktivne televizijske aplikacije. Ocenjeno je, da več kot 7 milijonov sprejemnikov uporablja WTVML.

[7] To vključuje pridobitev mnenja držav članic preko Odbora za komunikacije.

[8] Glej SEC(2004) 346, str. 19

[9] Prav tako bi lahko bila predvidena podpora za kodirni sistem kompresije VC1, ko postane evropski standard.

[10] COCOM05-37, na voljo na strani http://forum.europa.eu.int/Public/irc/infso/cocom1/library

[11] http://europa.eu.int/information_society/policy/ecomm/todays_framework/digital_broadcasting/

switchover/national_swo_plans/index_en.htm