52005DC0544

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.11.2005

COM(2005) 544 konč

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKE M SKLADU (2004) {SEC(2005)1396}

KAZALO

POROČILO KOMISIJE LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2004) 3

1. Izvrševanje proračuna 3

2. Gospodarsko okolje in pogoji 7

3. Pristop desetih držav kandidatk 8

4. Koordinacija s prometno in okoljsko politiko 9

4.1. Prevoz 9

4.2. Okolje 9

5. Inšpekcijski pregledi in sklepi 10

6. Nepravilnosti in opustitev pomoči 10

7. Ovrednotenje 11

8. Informiranje in obveščanje javnosti 11

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2004)

To poročilo je predloženo v skladu s členom 14.1 Uredbe (ES) št. 1164/1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada. Zajema dejavnosti Kohezijskega sklada v letu 2004.

1. Izvrševanje proračuna

Razpoložljiva sredstva Kohezijskega sklada zaveze so v letu 2004 znašala2 723 606 000 EUR (cene za leto 1999) za 3 države članice EUR-15 (Portugalska, Španija, Grčija) in 2 897 000 000 EUR v cenah za leto 1999 za 10 novih držav članic. Zaradi svoje rasti BND na prebivalca Irska po 1. januarju 2004 ni več upravičena do sredstev Kohezijskega sklada . Ti zneski zajemajo kredite tehnične pomoči (1 001 118 EUR za 3 „stare“ države članice in 1 500 000 EUR za 10 novih držav članic).

Odobritve za prevzem obveznosti so bile skoraj v celoti uporabljene (99,96 %) s samo V leto pa je bilo prenesenih 2005 2 084 326 EUR od celotnega zneska.

Izvedba obveznosti v letu 2004 (v eurih)

Odobritve za prevzem obveznosti | Začetna | Premik | Končna sredstva | Realizacija | Preklicana | Prenos |

Proračun 2004 | 2 784 500 000 | 2 835 258 341 | 5 619 758 341 | 5 619 403 018 | 355 322 | 2 084 326 |

Odobrena sredstva proračuna, prenesena iz leta 2003 | 3 377 996 | 0 | 3 377 996 | 3 377 996 | 0 | 0 |

Proračunska sredstva, ki so ponovno razpoložljiva | 7 413 307 | 0 | 7 413 307 | 7 413 307 | 0 | 0 |

Povračila | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 2 795 291 303 | 2 835 258 341 | 5 630 549 644 | 5 630 194 321 | 355 322 | 2 084 326 |

Znesek 134,8 milijona EUR odobritev plačil je bil prenesen v Kohezijski sklad. Ob upoštevanju tega transferja, je bilo približno 95,16 % odobritev plačil izvedenih v letu 2004.

Izvedba plačil leta v letu 2004 (v eurih)

Odobritve plačil | Začetna | Premik | Končna sredstva | Realizacija | Preklicana | Prenos 2005 |

Proračun 2004 | 2 641 600 000 | 134 811 585 | 2 776 411 585 | 2 642 101 718 | 134 309 867 | 0 |

Odobrena sredstva proračuna, prenesena iz leta 2003 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Proračunska sredstva, ki so ponovno razpoložljiva | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Povračila | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 2 641 600 000 | 134 811 585 | 2 776 411 585 | 2 642 101 718 | 134 309 867 | 0 |

Izvajanje odobrenih proračunskih sredstev v letu 2004 po državi članici

Odobritve za prevzem obveznosti v letu 2004 (v eurih)

Država članica | Okolje | Prevoz | Mešana | Skupaj |

Znesek | % Okolje | Znesek | % Promet | Znesek | Znesek | % |

España | 724 068 354 | 42,6 | 977 541 835 | 57,4 | 1 101 600 | 1 702 711 789 | 30,3 % |

Ellada | 296 658 028 | 55,4 | 239 009 533 | 4,.6 | - | 535 667 561 | 9,5 % |

Portugal | 261 887 832 | 54,6 | 217 955 247 | 45,4 | - | 479 843 079 | 8,5 % |

Kypros | - | 0 | 18 257 000 | 100 | - | 18 257 000 | 0,3 % |

Ceska Republika | 171 710 713 | 54,2 | 144 816 038 | 45,8 | 371 280 | 316 898 031 | 5,6 % |

Eesti | 65 595 930 | 62,1 | 31 561 105 | 37,9 | 8 539 200 | 105 696 235 | 1,9 % |

Magyarország | 188 216 500 | 50,0 | 188 216 500 | 50,0 | - | 376 433 000 | 6,7 % |

Latvija | 80 196 588 | 42,2 | 102 876 822 | 57,8 | 6 892 365 | 189 965 775 | 3,4 % |

Lietuva | 45 991 729 | 21,9 | 148 920 771 | 78,1 | 14 659 500 | 209 572 000 | 3,7 % |

Malta | 7 418 000 | 100 | - | 0 | - | 7 418 000 | 0,1 % |

Polska | 698 528 072 | 49,4 | 707 162 832 | 50,6 | 8 947 500 | 1 414 368 404 | 25,2 % |

Slovensko | 125 556 724 | 65,1 | 67 417 276 | 34,9 | - | 192 974 000 | 3,4 % |

Slovenija | 19 295 525 | 29,7 | 45 605 942 | 69,3 | 45 000 | 64 946 467 | 1,2 % |

Tehnična pomoč | - | - | - | - | 4 381 678 | 4 381 678 | 0,1 % |

Skupaj | 2.685.123.995 | 48,2* | 2.889.340.901 | 51,8* | 44.938.123 | 5.619.403.018 | 100 % |

* mešani zneski niso upoštevani

Odobritve plačil v letu 2004 (v eurih)

Številke za nove države članice se nanašajo le na plačila za projekte, ki so bili odobreni v okviru Kohezijskega sklada po 1. maju 2004 (tj. ne upošteva se predpristopne pomoči za projekte ISPA). Druga preglednica spodaj prikazuje plačila, izvedena v letu 2004 glede projektov ISPA, odobrenih pred pristopom.

Država članica | Okolje | Prevoz | Mešana | Skupaj |

Znesek | % Okolje | Znesek | % Promet | Znesek | Znesek | % |

Espańa | 1 052 792 007 | 54,3 | 886 931 978 | 45,7 | 3 084 | 1 939 727 070 | 73,4 % |

Ellada | 85 219 745 | 24,3 | 265 538 804 | 75,7 | 1100 | 350 759 649 | 13,3 % |

Ireland | 8 179 679 | 31,6 | 17 669 517 | 68,4 | 0 | 25 849 196 | 1,0 % |

Portugal | 123 130 259 | 38,9 | 193 354 445 | 61,1 | 0 | 316 484 704 | 12,0 % |

Kypros | 0 | - | 0 | - | 0 | 0 | - |

Ceska Republika | 0 | - | 0 | - | 0 | 0 | - |

Eesti | 0 | - | 0 | - | 0 | 0 | - |

Magyarország | 0 | - | 0 | - | 0 | 0 | - |

Latvija | 0 | - | 0 | - | 0 | 0 | - |

Lietuva | 0 | - | 3 719 306 | 100 | 0 | 3 719 306 | 0,1 % |

Malta | 0 | - | 0 | - | 0 | 0 | - |

Polska | 0 | - | 2 486 700 | 100 | 0 | 2 486 700 | 0,1 % |

Slovensko | 244 720 | 15,5 | 1 335 490 | 8,5 | 0 | 1 580 210 | 0,1 % |

Slovenija | 0 | - | 0 | - | 0 | 0 | - |

Tehnična pomoč | 0 | - | 0 | - | 1 494 883 | 1 494 883 | 0,1 % |

Skupaj | 1 269 566 410 | 48,1* | 1 371 036 240 | 51,9* | 1 499 067 | 2 642 101 718 | 100 % |

* mešani zneski niso upoštevani

Za tretje tekoče leto je obstajala tendenca v korist projektov v transportnem sektorju, čeprav manj izrazito kot v dveh predhodnih letih.

Nove države članice – V letu 2004 izvedena plačila, povezana s prejšnjimi projekti ISPA

Država članica | Okolje | Prevoz | Skupaj |

Znesek | % Okolje | Znesek | % Prevoz | Znesek |

Ceska Republika | 17 801 156 | 26,5 | 49 355 929 | 73,5 | 67 157 085 |

Eesti | 10 196 374 | 4,.7 | 13 675 285 | 57,3 | 23 871 659 |

Latvija | 9 844 972 | 42,2 | 13 490 711 | 57,8 | 23 335 683 |

Lietuva | 3 948 533 | 27,5 | 10 395 195 | 72,4 | 14 343 728 |

Magyarorszàg | 25 960 588 | 71,9 | 10 122 098 | 28,1 | 36 082 686 |

Polska | 80 792 048 | 36,6 | 139 872 597 | 63,4 | 220 664 645 |

Slovenija | 6 024 627 | 78,9 | 1 611 175 | 21,1 | 7 635 802 |

Slovensko | 17 390 376 | 46,6 | 19 933 084 | 53,4 | 37 323 460 |

Tehnična pomoč | 68 076 |

SKUPAJ | 171 958 668 | 40,0 | 258 456 071 | 60,0 | 430 482 824 |

Glavna prizadevanja za poravnavo neporavnanih odobrenih proračunskih sredstev za ukrepe ki so se začeli pred letom 2000, so se nadaljevala: v letu 2004 je bilo zaključenih skupno 50 projektov. Približno 33,4 % neporavnanih odobrenih proračunskih sredstev, ki so obstajala na začetku leta, je bilo plačanih ali je zanje veljala razveljavitev dodelitve proračunskih sredstev v letu 2004. Konec leta 2004 so se neporavnana odobrena proračunska sredstva znižala na samo 15 % letnega proračuna Kohezijskega sklada (v nasprotju z več kot polovico konec leta 2002 in 39 % konec leta 2003). Ta prizadevanja za zmanjšanje neporavnanih odobrenih proračunskih sredstev se nadaljujejo v letu 2005 v partnerstvu z nacionalnimi organi, ki so odgovorni za izvedbo projektov in za ustrezne zahtevke za izplačilo.

Poravnava obveznosti za obdobje 1993–1999 (v eurih)

Država članica | Začetni znesek za poravnavo | Razveljavitve | Plačila | Končni znesek za poravnavo |

Espańa | 650 933 534 | 4 952 169 | 268 409 585 | 377 571 780 |

Ellada | 424 708 187 | 86 288 597 | 29 744 454 | 308 675 136 |

Ireland | 51 096 704 | 0 | 4 037 714 | 47 058 990 |

Portugal | 139 854 914 | 5 852 657 | 23 728 888 | 110 273 369 |

Skupaj | 1 266 593 339 | 97 093 423 | 325 920 642 | 843 579 275 |

2. GOSPODARSKO OKOLJE IN POGOJI

Uredba Sveta o Kohezijskem skladu[1] določa pogoje za financiranje iz Sklada glede na makroekonomsko upravljanje. Če Svet ugotovi, da država članica ni izvedla svojega programa za stabilnost ali konvergenco tako, da bi se izognila pretiranemu primanjkljaju, ne morejo biti financirani novi projekti ali nove faze projekta, ko gre za večje projekte.

V letu 2004 se je štelo, da ima sedem držav članic prejemnic iz Kohezijskega sklada, vključno s šestimi novimi državami članicami, čezmerni primanjkljaj.

Za šest novih držav članic ( Češka, Ciper, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška ) je Svet 5. julija 2004 ugotovil, da imajo čezmerni primanjkljaj in priporočil, da se to popravi do leta 2005 (Ciper), do leta 2006 (Malta), do leta 2007 (Poljska in Slovaška) in do leta 2008 (Češka in Madžarska). Komisija je 22. decembra 2004 sklenila, da so vse države razen Madžarske sprejele učinkovite ukrepe kot odgovor na priporočila Sveta, tako da takrat niso bili potrebni nadaljnji koraki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Svet je januarja 2005 sprejel enake sklepe. Glede Madžarske je Svet 18. januarja 2005 ugotovil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov kot odgovor na priporočila Sveta, in je 8. marca sprejel novo priporočilo Sveta, ki je od Madžarske zahtevalo, da do 8. julija 2005 sprejme učinkovit ukrep, ki zadeva dodatne ukrepe, da bi se dosegla stopnja primanjkljaja, določena za leto 2005.

Dne 5. julija 2004 je Svet odločil, da v Grčiji obstaja čezmerni primanjkljaj in priporočil, naj ga zmanjša do leta 2005. Svet je 18. januarja 2005 odločil, da Grčija ni sprejela učinkovitih ukrepov na njegovo priporočilo, in je 17. februarja sprejel odločbo ter pozval Grčijo, naj sprejme ukrepe ter ta položaj popravi. Priporočil je strogo izvajanje proračuna za leto 2005 in tudi dodatno prilagoditev vsaj 0,6 % BDP v letu 2006 z novo posodobitvijo grškega programa za stabilnost, ki naj bi bil predložen 21. marca 2005 in z rokom za 21. marca zahtevane dodatne ukrepe. Svet je 12. aprila 2005 ponovno ocenil položaj v Grčiji na osnovi Sporočila Komisije z dne 12. aprila. Sklenil je, da je grška vlada sprejela učinkovite ukrepe kot odgovor na uradno obvestilo Sveta.

3. Pristop desetih držav kandidatk

Vseh 8 novih držav članic, ki so bile prej upravičene do Ispe, je s pristopom 1. maja 2004 skupaj s Ciprom in Malto zadostilo merilom za pridobitev pomoči v okviru Kohezijskega sklada.

Projekti, ki so bili pred tem sprejeti prek finančnega instrumenta ISPA, so bili samodejno preoblikovani v projekte Kohezijskega sklada in jih od takrat urejajo pravila Kohezijskega sklada.

Za leti 2004–2006 je bilo 24 milijard EUR (tekoče cene) namensko razporejenih za strukturno pomoč v desetih novih državah članicah, ki so pristopile k EU, od tega je bila več kot ena tretjina (8,6 milijarde EUR) razporejena Kohezijskemu skladu.

Preglednica : Odobrena proračunska sredstva Kohezijskega sklada za države pristopnice v letih 2004–2006:

Država | Srednja vrednost odobrenih proračunskih sredstev (milijoni EUR – cene za leto 2004) |

Kypros | 53,94* |

Ceska Republika | 936,05 |

Eesti | 309,03 |

Magyarország | 1 112,67 |

Latvija | 515,43 |

Lietuva | 608,17 |

Malta | 21,94 |

Polska | 4 178,60 |

Slovensko | 570,50 |

Slovenija | 188,71 |

Skupaj | 8 495,04 |

* Vključno s finančnim instrumentom za usmerjanje ribištva (FIUR)

4. Koordinacija s prometno in okoljsko politiko

4.1. Prevoz

Transportni sektor je leta 2004 štel dobro polovico (51,8 %) vseh obveznosti Kohezijskega sklada. Tako kot v preteklosti je Komisija prosila države članice, da dajo posebno prednost železniškim projektom. Projekti, sprejeti v letu 2004 po državi članici, so navedeni v Prilogi.

Kohezijski sklad posebej zagotavlja sredstva za omrežja prometne infrastrukture, povezana z vseevropskimi omrežji. Dobra koordinacija med strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom je pomembna za zagotavljanje skladnosti med osrednjimi regijami Skupnosti in tistimi regijami, ki so prikrajšane zaradi otoškega, neobalnega ali obrobnega položaja.

Spremenjeno Odločbo o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja sta Evropski parlament in Svet sprejela 29. aprila 2004. Odločba je določila 30 prednostnih projektov v evropskem interesu s stroški približno 225 milijard EUR. Odločba poziva države članice, da dajo prednost tem projektom. Od zadevnih držav članic zahteva, da posebno pozornost posvečajo projektom iz Kohezijskega sklada in bolj na splošno tistim iz strukturnih skladov.

Komisija je po pristopu novih držav članic 1. maja 2004 pregledala infrastrukturno stanje v vseevropskem omrežju in zlasti stroške 30 prednostnih projektov in projektov, kot sta ERTMS in SESAME[2], ter njihovo financiranje. [Komisija je v finančni perspektivi 2007–2013 predlagala povišanje najvišje stopnje sofinanciranja po objavi svoje poglobljene revizije finančnega okvira vseevropskih omrežij julija 2004 ((COM) 475 – 2004).]

4.2. Okolje

Leto 2004 je bilo pomembno za okoljske projekte, ki znašali slabo polovico (48,2 %) vseh obveznosti Kohezijskega sklada. Prednostne naloge v tem sektorju so ostale oskrba s pitno vodo ter ravnanje z odpadnimi vodami in trdnimi odpadki. Kohezijski sklad prispeva k ciljem Skupnosti v zvezi s trajnostnim razvojem, zlasti glede upravljanja naravnih virov, odpadkov in podnebnih sprememb. Projekti in ukrepi, sprejeti v letu 2004 po državi članici, so navedeni v Prilogi.

Kohezijski sklad je prispeval k razvoju izvajanja okoljske zakonodaje, ne le preko neposrednega financiranja infrastrukture, temveč tudi z zagotavljanjem spodbud za povečanje uporabe direktiv kot dela predpogojev za dodelitev pomoči. To zadeva tematske pomoči, kot so upravljanje trdnih odpadkov in odpadnih vod ter presoja vpliva na okolje (EIA).

Nove države članice so upravljanju voda in trdnih odpadkov v izdatkih določile pomembno mesto med prednostnimi nalogami. Naložbe in infrastrukturne potrebe morajo ostati visoke v večini primerov na področjih, kot so trdni odpadki in vode (zlasti ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami), vendar tudi na področjih kakovosti zraka in prizadevanj za zmanjšanje industrijskega onesnaževanja. Podpora okoljski infrastrukturi iz Kohezijskega sklada je zato pomembna za nove države članice.

5. Inšpekcijski pregledi in sklepi

Na Irskem, v Španiji, v Grčiji in na Portugalskem je bilo izpeljanih deset revizijskih misij projektov ter šest revizijskih misij sistemov upravljanja in nadzora.

Na ravni projektov so glavne opažene pomanjkljivosti zadevale postopke oddaje javnih naročil, čeprav se stanje med zadevnimi državami članicami razlikuje. Pri sistemih, ki so jih države članice vzpostavile za izpolnjevanje zahtev Uredbe Komisije (ES) št. 1386/2002 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, je bil leta 2004 dosežen napredek, čeprav so bile leta 2003 opažene nekatere težave v Grčiji, Španiji in na Portugalskem in bile sporočene nacionalnim organom v okviru partnerstva.

Vseh deset novih držav članic je Komisiji poslalo opis svojih sistemov upravljanja in nadzora pomoči, slednja pa je ugotovila, da so v skladu s standardi, ki jih zahtevajo predpisi Skupnosti. Ta ugodna mnenja kažejo, da je bil začetek dober, ko se je vzpostavilo prave sisteme izvajanja, ki pa jih bo Komisija v naslednjih letih ponovno pregledala. Tako bodo v letu 2005 v skladu z revizijsko strategijo Generalnega direktorata za regionalno politiko izvedeni pregledi na kraju samem ter naključno preskušanje skladnosti na izbranem vzorcu projektov. To preskušanje bo izvedeno v vseh desetih novih državah članicah.

Deset revizijskih misij projektov je bilo izpeljanih v Latviji, na Madžarskem, v Estoniji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem in v Sloveniji. Te revizije so zajemale zlasti pregled finančnih tokov projektov in skladnost s pravili za upravičenost izdatkov.

6. Nepravilnosti in opustitev pomoči

Države prejemnice morajo v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1831/94[3] (o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja Kohezijskega sklada ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju) Komisijo obvestiti o kakršnih koli primerih nepravilnosti, ki so bile predmet prvih upravnih ali sodnih ugotovitev dejstev.

Za leto 2004[4] so tri od štirih starih držav članic, namreč Grčija, Španija in Portugalska, Komisiji sporočile skupaj 275 primerov nepravilnosti (in to 262, 1 in 12). V skladu z zgoraj navedeno uredbo je Irska Komisijo obvestila, da v letu 2004 ni zasledila nepravilnosti. Primeri, ki so jih sporočili grški organi, zajemajo 126 058 589 EUR prispevkov Skupnosti. Večina primerov je zadevala nepravilnosti zaradi nezadostnega upoštevanja pravil o javnih naročilih, drugi pa so zadevali predstavitve neupravičenih izdatkov. Primer, ki so ga sporočili španski organi, je zajemal 384 407 EUR in 12 primerov, ki so jih sporočili portugalski organi, je zajemal 22 234 344 EUR prispevkov Skupnosti. Poleg tega sta dve od novih držav članic, namreč Poljska in Latvija, sporočili Komisiji skupaj 6 primerov nepravilnosti (5 in 1). Primeri, ki so jih sporočili poljski organi, so zajemali 802 426 EUR prispevkov Skupnosti in primer, ki so ga sporočili latvijski organi, je zajemal 1 273 EUR. Ugotovljena vrsta nepravilnosti je enaka kot zgoraj omenjena.

7. Ovrednotenje

Konec leta 2004 je GD za regionalno politiko z vsemi državami članicami, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, začel dialog o „zmogljivosti zagotavljanja kakovosti“ (QAC). Komisija je priskrbela opis nalog, ki v veliki meri temelji na zahtevah Uredbe, ki naj bi bile izvedene, preden vloga prispe na Komisijo. Države članice so bile povabljene k samoocenjevanju obstoječih izvedbenih mehanizmov svojih uprav s ciljem, da bi ugotovile kakršne koli morebitne ovire pri pripravi projektov. Glede na takšno samoocenjevanje se lahko pred koncem obdobja 2000–2006 predložijo ustrezni predlogi tehnične pomoči za sofinanciranje.

V skladu z določbami člena 13 Uredbe (ES) št. 1164/94 morajo Komisija in države članice zagotoviti učinkovitost pomoči Skupnosti, ko izvajajo projekte, ki so sofinancirani iz Kohezijskega sklada. To vključuje uporabo tehnik spremljanja in ovrednotenja. Po potrebi lahko Komisija in države članice ocenijo in ovrednotijo projekte v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko.

Na metodološki ravni je zato vsaki vlogi za projekt priložena analiza stroškov in koristi (ASK). ASK naj bi pokazala, da so prepoznane srednjeročne socialno-ekonomske koristi sorazmerne z zagotovljeno finančno podporo. Naloga Komisije je, da to ovrednotenje preuči s pomočjo priročnika za analizo stroškov in koristi, objavljenega leta 2003[5], ki je skupna referenca sponzorjev projektov in tudi Komisije same.

GD REGIO je januarja 2004 začel z naknadnim ocenjevanjem vzorca 200 projektov, financiranih iz Kohezijskega sklada (1993–2002) v Grčiji, Španiji, na Irskem in Portugalskem. Sintezno poročilo in štiri študije o državah so bili končani januarja 2005, po tesnem sodelovanju z neposredno zadevnimi službami Komisije. Glavne ugotovitve so predstavljene v Prilogi (točka 5.4).

8. Informiranje in obveščanje javnosti

Dva informativna sestanka vseh 25 držav članic sta bila v Bruslju 24. junija in 24. novembra 2004. Na sestanku novembra 2003 je več delegacij izrazilo željo, da bi službe Komisije ponovno pregledale Odločbo Komisije št. 96/455/EGS z dne 25. junija 1996 o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti v zvezi z dejavnostmi Kohezijskega sklada. Ugotavljale so, da so se določeni ukrepi izkazali za preveč zapletene za izvajanje, in da so se nekatere določbe izkazale za neskladne z Uredbo št. 1164/94, kakor je bila revidirana leta 1999. Nato je bila aprila 2004[6] sprejeta Uredba Komisije, ki je nadomestila Odločbo Komisije iz leta 1996.

Da bi se olajšalo izvajanje te nove uredbe, je bil objavljen obrazložitveni podatkovni list na spletni strani Inforegiohttp://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/official/regulation/regpub_fr.htm pod nadzorom Generalnega direktorata za regionalno politiko. Z enakim namenom je bila Uredba tudi predstavljena v reviji Inforegio Panorama (št. 14 – september 2004), ki jo izdaja GD Regio, kjer je bila cela vrsta člankov posvečena Kohezijskemu skladu.

Poleg tega je GD za regionalno politiko, da bi splošni javnosti zagotovil osnovne informacije o Kohezijskem skladu, posodobil referenčno spletno stran Kohezijskega sklada ( http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/procf/cf_sl.htm ). Ta stran je na voljo že od pomladi 2005 in zagotavlja povezave k pravnim dokumentom, finančnim podatkom, zemljevidom in primerom projektov v 19 jezikih Skupnosti ter v bolgarščini in romunščini.

[1] Člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1264/99.

[2] ERTMS: Evropski sistem upravljanja železniškega prometa SESAME: Program za modernizacijo upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba

[3] UL L 191, 29.7.1994, str. 11.

[4] Stanje na dan 14. 3. 2005; te številke še ne zajemajo sporočil iz 4. četrtletja leta 2004.

[5] http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docgener/guides/cost/guide02_sl.pdf

[6] Uredba Komisije (ES) št. 621/2004 „o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti v zvezi z dejavnostmi Kohezijskega sklada“, 1. april 2004