52005DC0535

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.10.2005

KOM(2005) 535 končno

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti:Strategija za poenostavitevzakonodajnega okolja

SPOROČILO KOMISIJEEVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU,EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORUIN ODBORU REGIJ

Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti:Strategija za poenostavitevzakonodajnega okolja (Besedilo velja za EGP)

1. UVOD

Sporočilo iz marca 2005 z naslovom „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta“[1] je določilo poenostavitev kot enega prednostnih ukrepov EU. Ta ukrep je odgovor na zahteve Evropskega parlamenta in Sveta, da se poenostavi zakonodaja EU in izboljša njena kakovost. V celoti je vključena v spremenjeno lizbonsko strategijo za doseganje rasti in delovnih mest v Evropi ter zato usmerjena na tiste elemente pravnega reda, ki zadevajo konkurenčnost podjetij v EU. Njen splošni cilj je prispevati k evropskemu zakonodajnemu okviru, ki bo izpolnjeval najvišje standarde sprejemanja zakonov in spoštoval načela subsidiarnosti in sorazmernosti.

V skladu s tema načeloma EU ureja zgolj takrat, ko se predlagan ukrep lahko bolje izvede na ravni EU. Noben tak ukrep ne sme presegati tistega, kar je nujno potrebno za doseganje določenih političnih ciljev. Biti mora stroškovno učinkovit in uporabiti čim manj strogo obliko zahtevanih predpisov. V zvezi s tem je namen poenostavitve oblikovanje zakonodaje na ravni Skupnosti in nacionalni ravni, ki bo manj obremenjujoča, enostavnejša za uporabo in zato bolj učinkovita pri doseganju ciljev.

Zaradi razvoja Evropske unije v zadnji polovici stoletja je nastala obsežna zakonodaja Skupnosti, pravni red Skupnosti, ki 25 sklopov pravil pogosto nadomesti z enim samim, s čimer zagotavlja podjetjem bolj zanesljivo pravno okolje in enake konkurenčne pogoje za delovanje. Ta zakonodaja je na primer bistvenega pomena za oblikovanje enotnega trga, razvoj okoljske politike EU in določitev ravni zaščite delavcev in potrošnikov v celotni EU. Hkrati lahko zakonodaja povzroča stroške, ovira gospodarstvo, preusmerja sredstva drugam od učinkovitejše uporabe in v nekaterih primerih ovira inovativnost, produktivnost in rast. Izziv je v tem, da se omogoči ravnovesje in tako zagotovi, da je ureditveno okolje potrebno, enostavno in učinkovito.

V svojem sporočilu iz marca 2005 Komisija določa spremenjen pristop k nadaljnjemu spodbujanju bolje oblikovanih predpisov, da bi izboljšali konkurenčnost. Osredotoča se na:

(1) izboljšanje in razširitev uporabe presoje vplivov novih predlogov – vključno z razvojem metodologije za spremljanje upravnih stroškov[2]. V juniju 2005 je Komisija sprejela nove širše smernice za presojo vplivov. Presoja vplivov temelji na načelu trajnostnega razvoja in je oblikovana tako, da oblikovalcem politike omogoča odločanje na podlagi natančne analize morebitnih gospodarskih, družbenih in okoljskih vplivov nove zakonodaje.

(2) pregled zakonodajnih predlogov, ki so še v obravnavi. V septembru 2005 je Komisija objavila, da namerava na podlagi razširjenega pregleda umakniti 68 predlogov, ki so v obravnavi[3].

(3) uvedbo nove metodologije za poenostavitev obstoječe zakonodaje. To sporočilo določa spremenjen pristop Komisije k prihodnjim prizadevanjem za poenostavitev.

Poenostavitev ni nov problem[4]. Vseeno je čas za korak naprej v naših prizadevanjih. Pristop temelji na prejšnjih prizadevanjih ustanov za racionalizacijo predpisov Skupnosti in posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi. Poudarek je na ustvarjanju evropskega sistema predpisov, ki bo prispeval k doseganju ciljev Programa lizbonske strategije.

Ta pobuda je zlasti pomembna za mala in srednje velika podjetja (MSP) v Evropi, ki ustrezajo 99 % vseh podjetij in dvema tretjinama delovnih mest. Zaradi manjše velikosti čutijo MSP nesorazmerne posledice zakonodajnih in upravnih bremen, ker imajo bolj omejena sredstva in strokovno znanje za obravnavo pogosto zapletenih pravil in predpisov. Zato je treba oceniti, kako se lahko v okviru poenostavitve upoštevajo njihove posebne potrebe. V zvezi s tem bo treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju bremena statistike in zbiranja podatkov za MSP.

Boljša ureditev pa ne pomeni odprave predpisov. Poenostavitev na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni pomeni poenostavitev za državljane in izvajalce. To bo vodilo k bolj učinkovitemu zakonodajnemu okviru, ki bo bolj primeren za doseganje političnih ciljev Skupnosti.

2. Nova strategija za poenostavitev na ravni EU

Pregled pravnega reda mora postati stalen in sistematičen proces, ki zakonodajnemu telesu omogoča revizijo zakonodaje ob upoštevanju vseh zakonitih interesov zasebnega in javnega sektorja.

Za začetek procesa je bil na podlagi obsežnih posvetovanj določen prvi sklop zakonodaje, ki bo poenostavljena. Ta stalni proces bo pozneje okrepljen z dodajanjem novih, bolj sistematičnih postopkov pregleda za določanje prihodnjih prednostnih nalog glede poenostavitve na temelju široke analize vplivov zakonodaje. Ta proces vključuje temeljito ekonomsko analizo, v polni meri pa bo upošteval tudi družbene in okoljske ambicije EU kot bistveni element splošnega cilja trajnostnega razvoja, kot je določen v Pogodbi.

a. Tekoči program na temelju praktičnih izkušenj interesnih skupin

Priloga II k temu sporočilu določa tekoči program, ki je del nove strategija za poenostavitev. Program določa tiste zakonodajne dokumente, ki jih namerava Komisija pregledati in oceniti, da bi jih v naslednjih treh letih poenostavila.

Na začetku leta je Komisija začela obsežna posvetovanja z državami članicami in poslovno skupnostjo. Dopolnjena so bila z javnim internetnim posvetovanjem[5]. Ugotovitve posvetovanj, povzete v Prilogi 1 k temu sporočilu, se ocenjujejo glede na interne izkušnje Komisije, da bi ugotovili vrednost vsakega predloga za poenostavitev. Predpise, za katere se zdi, da ovirajo konkurenčnost (vključno z upravnimi zahtevami), bo pregledala Komisija, da bi se prepričala, če so potrebni in sorazmerni z drugimi javnimi interesi. V zvezi s tem se bodo upoštevale ugotovitve, ki so jih zbrale podporne službe, kot je SOLVIT[6], skupaj z rezultati javnih posvetovanj, da bi določili vrsto problema in možne rešitve.

Tekoči program obravnava številne posebne probleme, ki izhajajo iz široko zastavljenega postopka posvetovanja na področjih, ki so ključna za poslovno konkurenčnost, kot so pravo gospodarskih družb in finančne storitve, promet, varstvo potrošnikov in odpadki. Vključuje tudi prednostne naloge, ki jih je že določil Svet[7]. Program se bo sistematično pregledoval in posodabljal.

Poleg tega bo Komisija v svoje letne zakonodajne in delovne programe vključila pomembne pobude za poenostavitev zakonodaje, namerava pa tudi izdati vrsto dopolnilnih sporočil, ki bodo podrobneje navedla, kako se bodo prizadevanja za poenostavitev pospeševala ali integrirala na področju kmetijstva[8], okolja[9], zdravja in varnosti na delovnem mestu[10], ribištva[11], obdavčevanja, carin, statistike[12] in delovnega prava[13]. Ta sporočila bodo pomagala pri posvetovanjih z vsemi zainteresiranimi stranmi.

Tekoči program vključuje obsežne pobude za poenostavitev na ključnih področjih poslovne konkurenčnosti, kot so odpadki in zakonodaja na področju označevanja. Vključuje tudi pravila za posamezne sektorje na področjih, kot so vozila ali gradbeni proizvodi, pa tudi horizontalna pravila, katerih vplivi presegajo meje sektorjev, na področjih, kot so javna naročila in obdavčevanje. |

b. Pristop, ki temelji na stalnem poglobljenem sektorskem ocenjevanju

Da bi vrednotenje pravnega reda nadaljevali tudi zunaj sedanjega programa za poenostavitev, bo Komisija določila potrebo po poenostavitvi s sektorskega vidika. Tak pristop bo omogočil oceno splošne učinkovitosti zakonodajnega okvira zadevnega sektorja in možnosti za nadaljnjo poenostavitev. To pomeni, da se bo za vsak obravnavani sektor ocenjevalo tako splošno kot tudi za sektor specifično zakonodajo, in sicer v zvezi z njenimi učinki. To bo vključevalo analizo koristi in stroškov, upravnih in drugih, zadevne zakonodaje.

Sprva bo poudarek predvsem na treh sektorjih: avtomobilski sektor, gradbeništvo in sektor odpadkov. V tesnem sodelovanju z zainteresiranim stranmi se meri vpliv trenutnega zakonodajnega okolja, da bi zasnovali trajnostni razvoj teh industrijskih sektorjev in določili najboljši možni zakonodajni pristop. Pobuda CARS 21[14] v avtomobilskem sektorju bo na primer po pričakovanjih predlagala znatno zmanjšanje obsega zakonodaje Skupnosti z neposrednim sklicevanjem na mednarodne ukrepe ter razvijanjem prožnosti za ugotavljanje skladnosti in preskusnih postopkov za vozila.

V skladu z usmeritvami sporočila „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki“[15] bo Komisija ta pristop postopoma uporabila tudi v drugih industrijskih sektorjih, kot so farmacija, strojništvo, informacijske in komunikacijske tehnologije ter energetsko intenzivni sektorji. Poenostavljeno bo tudi pravo, ki vpliva na več sektorjev. Rezultati teh pregledov bodo vključeni v tekoči program.

Ta pristop bo razširjen na storitve, ki obsegajo več kot 70 % BDP EU. Storitve zagotavljajo vložek za preostalo gospodarstvo in ustvarjajo pomembne trge za proizvode predelovalnih dejavnosti, kot so telekomunikacije, železnice, letalska in vesoljska industrija ter oprema za proizvodnjo električne energije. Ker vedno več storitev temelji na čezmejni osnovi notranjega trga, je ključnega pomena, da zakonodajno okolje spodbuja njihovo konkurenčnost, ki zagotavlja konkurenčno prednost gospodarstvu celotne EU.

Poenostavitev bo temeljila na poglobljeni analizi vplivov na vse zainteresirane strani, vključno z gospodarstvom in industrijo, ob upoštevanju ciljev, ki jih določa zakonodaja. Prednostni sektorji predelovalne industrije so navedeni v tem sporočilu. |

3. Pristop komisije k poenostavitvi

Za poenostavitev namerava Komisija uporabiti naslednje metode.

a. Razveljavitev

Mnogi izmed zakonodajnih aktov, ki so bili sprejeti po letu 1957, so postali nepomembni ali zastareli zaradi tehničnega ali tehnološkega napredka, razvoja politik Unije, sprememb uporabe splošnih pravil Pogodbe ali razvoja mednarodnih pravil ali standardov. Mnogi izmed teh aktov so že bili uradno razveljavljeni. Vendar so še vedno veljavni akti, ki imajo majhen praktični učinek, ali pa ga sploh nimajo. Nekatere določbe iz takih aktov še naprej povzročajo obveznosti, zlasti upravne narave, za organe oblasti in družbe. Komisija si bo še naprej prizadevala za razveljavitev tistih pravnih aktov, ki so nepomembni ali zastareli[16].

Vendar je pomembno, da razveljavitvi instrumentov Skupnosti sledi razveljavitev ustreznih nacionalnih izvedbenih ukrepov, če naj se doseže želeni praktični učinek. Zagotoviti je treba, da prednosti manj strogega zakonodajnega okolja Skupnosti ne bodo spodbijali novi nacionalni predpisi in nove tehnične ovire. Zato Komisija svoj predlog za razveljavitev direktive o predpakiranih izdelkih[17] vidi kot preskus politične volje sozakonodajalca, da prevzame izziv poenostavitve.

Možnost uvedbe določbe o časovni omejitvi dejavnosti v zakonodajne predloge Komisije naj bi omogočila izogibanje zastarelosti in bolj splošno zakonodajno telo prisilila k rednemu pregledu ustreznosti, učinkovitosti in sorazmernosti veljavnih predpisov. Čeprav ne izključuje te možnosti, Komisija meni, da klavzule o pregledu služijo podobnemu namenu, hkrati pa predstavljajo manjše tveganje pravne praznine.

Da bi pripomogla k preprečevanju zastarelosti, namerava Komisija v bodoče v svoje zakonodajne predloge uvesti klavzulo o pregledu ali, če ni nevarnosti škodljivega učinka na pravno kontinuiteto, določbo o časovni omejitvi dejavnosti. |

b. Kodifikacija [18]

Kodifikacija pomembno prispeva k zmanjšanju obsega zakonodaje Skupnosti, hkrati pa zagotavlja bolj berljiva in pravno zaščitena besedila, s čimer spodbuja transparentnost in uveljavljanje. Komisija bo nadaljevala svoj program za kodifikacijo[19], da bi do leta 2007 zaključila kodifikacijo pravnega reda. Prevajanje in poznejša konsolidacija[20] aktov v vseh 20 uradnih jezikih bosta znatno povečala število kodificiranih besedil, ki jih je treba sprejeti od konca leta 2005.

c. Preoblikovanje[21]

Preoblikovanje je pomemben način poenostavitve, saj istočasno spreminja in kodificira zadevne pravne akte.

Po medinstitucionalnem sporazumu[22] namerava Komisija ta način po potrebi uporabiti pri predlaganju sprememb k obstoječim aktom. Prednost bo imelo združevanje pravnih aktov, da bi čim bolj povečali sinergije, zmanjšali prekrivanja in presežke ter povečali jasnost in doslednost pravil Skupnosti. Ob upoštevanju lastnosti tega močnega, toda zapletenega instrumenta, se k tej metodi zateče le v posebnih primerih velike spremembe, ko očitno prispeva k jasnosti, učinkovitosti in poenostavitvi prava Skupnosti.

Sektor odpadkov ureja 18 direktiv in 6 uredb ter vsaj 22 aktov Skupnosti, ki urejajo označevanje živil. Preoblikovanje teh besedil bo gospodarskim subjektom zagotovilo jasen in poenostavljen zakonodajni okvir. |

d. Sprememba zakonodajnega pristopa

Dvomi glede pristopa določb, ki obstajajo že desetletja, so potrebni tudi za vzpostavitev boljšega zakonodajnega okolja. Politično soglasje je nujno potrebno ob spremembi in za njeno podporo na katerem koli področju politike.

Koregulacija in temeljne zahteve

Koregulacija je lahko v določenih primerih bolj stroškovno učinkovit in primeren način za obravnavo nekaterih ciljev politike, kot je to mogoče s klasičnimi zakonodajnimi orodji. Standardizacija s strani neodvisnih teles je primer dobro organiziranega instrumenta koregulacije. Komisija jo dejavno podpira kot alternativno možnost ali dopolnilo zakonodaji[23].

Čeprav pretekle izkušnje niso imele vedno najboljših rezultatov, Medinstitucionalni sporazum o boljšem sprejemanju zakonodaje zdaj zagotavlja trden okvir za alternativne načine urejanja, ki mora okrepiti njihovo verodostojnost in olajšati njihovo uporabo.

Na številnih industrijskih in potrošniških proizvodih oznake CE potrjujejo, da je bil proizvod certificiran in se lahko prodaja v Skupnosti. Ustrezen pristop Skupnosti k tehničnemu usklajevanju omejuje vsebino zakonodaje Skupnosti na temeljne zahteve, pri čemer se sklicuje na usklajene evropske standarde za vse podrobne tehnične specifikacije ter zagotavlja preproste in manj stroge postopke ugotavljanja skladnosti. V zadnjih dvajsetih letih se je zaradi te politike znatno zmanjšalo posredovanje javnih organov (nacionalnih in evropskih) pred trženjem proizvodov ter povečalo zaupanje v tržne sile za zagotavljanje, da na trg pridejo le varni proizvodi.

Ta zakonodajni pristop zdaj pregleduje Komisija. Njegova krepitev mora voditi k razširjanju tega pristopa na čim več sektorjev, tudi zunaj področja tehničnega usklajevanja industrijskih proizvodov, npr. na storitveni sektor. Kar je bilo doseženo na varnostno občutljivih področjih, kot so medicinski pripomočki ali aparati, bi se lahko brez dvoma razširilo – ali nadalje razvijalo – tudi na druga področja, kot so kozmetika, emisije hrupa strojev ali zdravje in varnost pri delu.

V drugih sektorjih bi zakonodaja EU lahko vsebovala manj podrobne določbe, vključene v temeljna besedila, in bila bolj prožna, če bi bila na temelju okvirne zakonodaje Komisiji priznana pristojnost za sprejemanje izvedbenih ukrepov po skrajšanih postopkih. V aprilu 2004 je Komisija spremenila predlog spremembe predpisov v zvezi z izvedbenimi pooblastili Komisije[24].

Komisija bo spodbujala uporabo preprostejšega načina oblikovanja zakonodaje in povečala podporo standardizaciji, ki se je izkazala za učinkovito v zvezi s prostim pretokom blaga. Razvoj evropskih standardov za tehnične specifikacije za les bo na primer omogočil razveljavitev obstoječe direktive. Drug primer so standardi dobre laboratorijske prakse, ki so omogočili izvajanje zahtev direktiv o kozmetiki brez nadaljnjih zakonodajnih pobud.

Od direktiv do uredb

Kot je Komisija pojasnila v svojem sporočilu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta, mora izbira pravega pravnega pristopa temeljiti na skrbni analizi. Zamenjava direktiv z uredbami lahko v določenih pogojih pripomore k poenostavitvi, saj uredbe omogočajo takojšnjo uporabo, zagotavljajo, da se v določenem trenutku vsi akterji držijo istih pravil in usmerjajo pozornost k dejanskemu uveljavljanju pravil EU. Ta prispevek k poenostavitvi je bil široko priznan na posvetovanjih, ki so poudarila stališče, da bo preprečil različno izvajanje na nacionalni ravni.

V skladu z določbami Pogodbe in ob upoštevanja Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Pogodbi, namerava Komisija pri posameznih primerih še naprej izkoriščati možnosti, ki jih za poenostavitev predstavlja zamenjava direktiv z uredbami. |

e. Povečanje uporabe informacijske tehnologije

Znatne možnosti informacijske tehnologije je treba bolje izkoristiti. Varna integrirana e-uprava lahko pomaga zmanjšati upravno breme s pospeševanjem postopkov, omejevanjem pretoka dokumentov, omogočanjem enotnejšega izvajanja prava in zmanjševanjem tveganja napake.

Poenostavitev bo posebej obravnavana v prihodnjem akcijskem načrtu Komisije o e-upravi ki se bo začel leta 2006 v okviru pobude i2010[25] s poudarkom na graditvi neposrednih izkušenj in dobrih praks, ki izkazujejo očitne koristi v smislu učinkovitosti in zadovoljstva uporabnikov.

Komisija bo zagotovila, da bo pravni in operativni okvir EU lahko podpiral poenostavljene postopke v elektronski obliki.

Komisija bo po potrebi predlagala spremembe zakonodaje z namenom spremeniti postopke, da bodo dopuščali uporabo modernih orodij in tehnologije. Pripravljalno delo je precej napredovalo na področju modernizacije carinskega zakonika, v obravnavi pa so tudi predlogi na področju obdavčevanja. Tudi statistične obveznosti družb je tudi mogoče poenostaviti z večjo uporabo orodij informacijske tehnologije.

Komisija bo okrepila svoje pobude na področju e-vlade z začetkom akcijskega načrta glede e-vlade v letu 2006. Po potrebi se bodo predpisi Skupnosti prilagodili, da se bo čim bolj povečal potencial modernih informacijskih tehnologij. |

4. Podpora institucij in držav članic

Komisija lahko skupni cilj – spodbujanje boljšega zakonodajnega okolja za naša podjetja in državljane, da bi okrepili evropsko konkurenčnost – uresniči le, če vse ustanove odločno podprejo strategijo in prevzamejo polno odgovornost za svoj del prizadevanj. To pomeni razvijanje ne le skupne metode, pač pa tudi skupne miselnosti.

- Komisija bo uveljavila svojo pravico do pobude za oblikovanje predlogov za poenostavitev. V skladu z boljšimi praksami oblikovanja predpisov bo to potekalo s pomočjo naknadnega ocenjevanja in vključno s poglobljenimi posvetovanji z zainteresiranimi stranmi in podrobnim ocenjevanjem različnih možnosti, da bi dokazali dodano vrednost predlaganih ukrepov v zvezi z rastjo in delovnimi mesti. Da bi zagotovila pravočasno izvajanje svojih prednostnih nalog glede poenostavitve na vseh področjih, bo uvedla primerne notranje ukrepe za spremljanje napredka in poročanje Kolegiju.

- Ker je vloga sozakonodajalca sprejemanje predlogov za poenostavitev, ki jih vloži Komisija, je nujno dosledno izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o boljšem sprejemanju zakonodaje iz leta 2003 ter izkoriščanje vseh sredstev za spodbujanje poenostavitve zakonodaje EU v tem okviru. V zvezi s tem Komisija ponovno poudarja obveznost, ki sta jo prevzela Evropski parlament in Svet, da bosta izboljšala način dela za poenostavitev[26]. Potrebo po oblikovanju skupnega pristopa k presoji vplivov so priznale tudi vse tri institucije in Komisija upa, da bo do konca leta dosežen sporazum.

- Poleg tega se lahko zakonodajno okolje za družbe EU izboljša le, če pobudam na ravni EU sledijo prav tako ambiciozni programi v državah članicah. V nasprotju s splošnim prepričanjem je zakonodajno okolje za družbe sestavljeno predvsem iz nacionalnih predpisov. Nacionalni zakonodajalci zakonodaji Skupnosti dodajo tehnične zahteve, obveznosti označevanja, postopke odobritve in druge upravne zahteve. Komisija bo še naprej obravnavala bolje oblikovane predpise z odprto metodo koordinacije, oblikovano za spremljanje napredka v zvezi z lizbonskimi cilji. Komisija bo tudi spodbujala poenostavitev v zvezi s svojim preverjanjem nacionalnih ukrepov, če so skladni s pravom Skupnosti.

5. SKLEPI

Z začetkom delovnega programa, ki temelji na vložku držav članic in zainteresiranih strani, bo Komisija razvila svoje prednostne naloge poenostavitve s pomočjo:

- celovite analize izbranih sektorjev v zvezi z vplivi zakonodaje, vključno z gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi vidiki;

- načina poenostavitve, ki temelji na metodah, kot so razveljavitev, kodifikacija, preoblikovanje in spreminjanje načinov izvajanja;

- zakonodajne metode, ki daje jasno prednost temeljnim zahtevam pred tehničnimi specifikacijami, večji uporabi koregulacije, spodbujanju in večji uporabi informacijskih tehnologij;

- večje uporabe uredb namesto direktiv ter klavzul o pregledu, in sicer po potrebi in za vsak primer posebej.

Za zagotovitev pravočasnega izvajanja prednostnih nalog poenostavitve bo Komisija usmerila svoje notranje delovne metode, da bi zagotovila vsestransko spremljanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi s procesom poenostavitve na upravni in na politični ravni. Poleg tega se bo Komisija z zainteresiranimi stranmi še naprej redno posvetovala o tem, kako naj se program za poenostavitev razvija v prihodnjih letih.

Zaradi potrebe po skupni zavezi institucij za poenostavitev Komisija poziva Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, da se odzovejo na to sporočilo.

PRILOGA 1

Ugotovitve postopka posvetovanja

Države članice in glavna poslovna združenja so poslali podrobne prispevke, ki najpogosteje vključujejo opis težav, s katerimi se srečujejo, ter predloge o tem, kako jih rešiti. Najpogosteje omenjeno področje politike je bilo varstvo okolja, ki so mu sledili kmetijstvo in varnost hrane, pravo družb, promet in potrošniška politika.

Predhodna analiza tekočega internetnega posvetovanja kaže, da je velik del odziva javnosti povezan z birokracijo pri nacionalnih in lokalnih predpisih in ne z zakonodajo EU. Najpogosteje se pojavljajo težave v zvezi s predpisi, ki urejajo obdavčevanje in zaposlovanje, kjer ima nacionalna zakonodaja glavno vlogo.

Potrebe po poenostavitvi, ki so se pojavile v posvetovanjih z državami članicami in zainteresiranimi stranmi, se delijo v pet širokih kategorij:

- pojasniti in izboljšati razumljivost zakonodaje: mnogo težav je povezanih z nejasnimi ali nepopolnimi koncepti, opredelitvami pojmov ali določbami. Nejasnosti povzročajo pravno negotovost in neskladja, ko se direktive EU prenašajo v nacionalno zakonodajo, kar povzroči izkrivljanje konkurence in drobitev notranjega trga. V zvezi s tem je bilo v nekaterih prispevkih poudarjeno, da bi večja uporaba uredb namesto direktiv zmanjšala napačne ali različne prenose na nacionalno raven. Številni prispevki so tudi poudarili velik pomen nadaljnje konsolidacije in kodifikacije zakonodaje Skupnosti za izboljšanje njene dostopnosti in razumljivosti;

- dopolniti in posodobiti zakonodajni okvir: zainteresirane strani so izpostavile nekaj pravnih besedil, ki vsebujejo opredelitve pojmov ali postopke, ki niso več v skladu s tehnično, gospodarsko in sektorsko stvarnostjo, ter postopke, ki so po nepotrebnem obremenjujoči ali počasni. Zainteresirane strani so predložile tudi primere pravnih aktov, ki so v veliki meri izgubili na vsebini zaradi razvoja drugih delov pravnega reda, sprememb Pogodbe ali razvoja mednarodnih predpisov. Nenazadnje naj nekateri deli zakonodaje ne bi dosegli svojih ciljev, tako da so bili vloženi predlogi za spremembo pristopa;

- zmanjšati upravne stroške[27]: mnogo prispevkov je sprožilo vprašanje togih, po nepotrebnem zapletenih in preveč birokratskih postopkov, ki ovirajo zlasti MSP zaradi njihovega pomanjkanja človeških virov. Zabeležene so bile na primer številne pripombe podjetij in javne uprave v zvezi s pogostostjo in podvajanjem poročanja ali statističnih obveznosti ter stopnjo podrobnosti, potrebno za njihovo izpolnjevanje;

- okrepiti doslednost pravnega reda: prejetih je bilo mnogo pripomb v zvezi s prekrivanjem, nezadostno usklajenostjo ali domnevnimi neskladnostmi med deli zakonodaje EU. Nekatere zainteresirane strani so v zvezi s tem predstavile konkretne primere, v katerih po njihovem mnenju ni zagotovljena skladnost med instrumenti v istem sektorju politike ali med sektorji;

- izboljšati sorazmernost pravnega reda : več udeležencev je menilo, da so nekatere določbe pretirano predpisujoče, nesorazmerne in predrage glede na zastavljene cilje. To je verjetno najbolj daljnosežen problem, ki ga je hkrati tudi najtežje reševati, ker vpliva na vsebino pravnih aktov, ki so rezultat zakonodajnega postopka, med katerim je zakonodajni organ preučil številne probleme. Ta vrsta vrednotenja je mogoča le za vsak primer posebej ob upoštevanju vseh zakonitih interesov zasebnega in javnega sektorja.

PRILOGA 2

Tekoči program poenostavitve

Tekoči program obravnava sektorsko in horizontalno zakonodajo, za katero je bilo ugotovljeno, da dopušča možnosti poenostavitev, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati industrijsko konkurenčnost. Oblikovan je bil na podlagi posvetovanj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.

Seznam vsebuje sektorske prednostne naloge, ki jih je določila Komisija (odpadki, avtomobilski sektor in gradbeništvo) v svojem sporočilu o bolje oblikovanih predpisih, pa tudi ugotovitve obširnih posvetovanj držav članic in zainteresiranih strani.

Med obravnavane sektorje spadajo kmetijski in živilski sektor, predelovalni sektorji, kot so kozmetični, farmacevtski, sektor tlačne opreme in storitveni sektor. Poleg tega program vključuje ureditvena področja, ki vplivajo na več sektorjev, kot so pravo gospodarskih družb, intelektualna lastnina, obdavčevanje, carine in statistika.

(*) = ukrep, ki ga je določil Svet v svojem seznamu prednostnih nalog, sprejetem 25. novembra 2004

Zadevni sektor | Področje politike | Instrument | Ukrep |

2005 |

Vsi sektorji | Poslovna statistika | Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 z dne 20. decembra 1996 o strukturni statistiki podjetij | * | Preoblikovanje |

Prost pretok delavcev | Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o izvajanju sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti | Revizija: nova izvedbena uredba, ki bo nadomestila Uredbo (EGS) št. 574/72, bo olajšala postopke tako za državljane EU kot tudi za organe držav članic |

Zdravje in varnost | Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu ter 19 direktiv o zdravju in varnosti, ki jih je treba pregledati ob upoštevanju zahtev o poročanju držav članic | Revizija ureditvenega pristopa z uskladitvijo pogostosti poročanja in po možnosti z nadomestitvijo več poročil z enim samim, ki bo vključeval vse vidike (posvetovanje s socialnimi partnerji je v teku). |

Kmetijska in živilska industrija | Organsko kmetovanje | Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil | Preoblikovanje, da bi določili osnovna načela ekološkega kmetijstva, zmanjšali število podrobnosti, določenih na ravni EU, zagotovili pravilno delovanje trga in vzpostavili stalni sistem za uvoz |

Zdravstveno varstvo rastlin | Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic | Preoblikovanje, da bi poenostavili pravila glede začasnih dovoljenj za promet s semeni, ki ne izpolnjujejo zahtev o najmanjši sposobnosti kalitve. Hitrejši odziv na začasna pomanjkanja zaloge semen: jasna pravila, ki jih morajo upoštevati države članice pri zamenjavi priložnostnih odstopanj, sprejetih v okviru postopka komitologije. |

Politika kakovosti | Uredba Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila | Revizija, da bi izboljšali učinkovitost postopka registracije s poenostavitvijo postopkov, večjo doslednostjo in pojasnitvijo vloge vseh akterjev. |

Uredba Sveta (EGS) št. 2082/92 z dne 14. julija 1992 o certifikatih o posebnih lastnostih za kmetijske proizvode in živila | Preoblikovanje – da bi poenostavili postopke in izboljšali postopek registracije. |

Varstvo pred sevanjem | Uredba Komisije (ES) št. 1661/1999 z dne 27. julija 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil | Preoblikovanje, zlasti da bi črtali Prilogo III k tej uredbi (seznam carinskih uradov, v katerih so lahko proizvodi iz Priloge I označeni za promet v Evropski skupnosti) |

Sladkor | Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor | Revizija skupne ureditve trga sladkorja, da bi upoštevali mednarodne obveznosti in izboljšali konkurenčnost, uveljavili začasni sklad za prestrukturiranje sektorja ter vključili pomoči za pridelovalce sladkorne pese v enotni plačilni sistem. |

Predelovalna industrija | Farmacevtska industrija | Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila | Nova uredba v podporo MSP v centraliziranem postopku, ki v EMEA zagotavlja „vse na enem mestu“ za MSP in določa okoliščine za znižanje in odlog tarif za MSP. |

Finančne storitve | Čezmejni krediti | Direktiva 97/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih | Preoblikovanje (nov predlog direktive bo razveljavil sedanjo direktivo in tri priporočila). |

Storitve prevoza | Zračni prevoz | Uredba Sveta (EGS) št. 2299/89 z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij Uredba Sveta (EGS) št. 3089/93 z dne 29. oktobra 1993 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2299/89 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij Uredba Sveta (ES) št. 323/1999 z dne 8. februarja 1999 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2299/89 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (CRS) | Razveljavitev treh uredb, saj ni več nevarnosti zlorabe dominantnega položaja, zaradi katere so bile potrebne. Zdaj, ko je konkurenca večja, bo razveljavitev teh določb pripomogla k večji učinkovitosti trga. |

Pomorski prevoz | Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija) | Preoblikovanje osnovne direktive in petih direktiv o spremembi, da bi vzpostavili nov IT sistem in ustrezno spremenili zahteve glede poročanja. |

Direktiva Sveta 94/57/ES o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav | Preoblikovanje osnovne direktive in treh direktiv o spremembi, da bi povečali jasnost in izboljšali učinkovitost izvajanja. |

2006 |

Vsi sektorji | Pravo gospodarskih družb | Prva Direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti Tretja Direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe Šesta Direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe Direktiva 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnem združevanju delniških družb [Deseta Direktiva na področju prava družb – čaka na uradno sprejetje] Enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb za katere velja zakonodaja druge države Dvanajsta Direktiva Sveta na področju prava družb 89/667/EGS z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom Direktiva 2003/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o spremembah Direktive Sveta 68/151/EGS glede zahtev za objavo nekaterih vrst družb | Kodifikacija ali preoblikovanje (odvisno od izida tekočega pregleda, ki vključuje posvetovanja z zainteresiranimi stranmi). |

Avtorske pravice | Direktiva Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov Direktiva Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo Direktiva Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi | Preoblikovanje, da bi izboljšali skladnost in delovanje pravnega okvira ter ga prilagodili novim digitalnim izzivom. |

Carinski zakonik | Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti Uredbo Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti, Uredba Sveta (ES) št. 82/2001 z dne 5. decembra 2000 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja v trgovanju med carinskim območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo Uredba Sveta (EGS) št. 3925/91 z dne 19. decembra 1991 o odpravi nadzora in formalnosti za ročno in oddano prtljago na letih znotraj Skupnosti ter za prtljago, ki potuje po morju znotraj Skupnosti Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3351/83 | Preoblikovanje in posodobitev carinskega zakonika s pomočjo nove uredbe. V zvezi s pobudo za elektronsko carinjenje bo posodobljeni Carinski zakonik uvedel pravno podlago za elektronsko izmenjavo podatkov med vsemi zainteresiranimi stranmi pri carinskih postopkih (trgovci, carinske uprave držav članic, mejni organi, kot so policija ali veterinarski organi). Mednarodno trgovino bodo olajšali usmerjeni in poenostavljeni carinski postopki in pravila, avtomatizirani in med seboj povezani carinski sistemi ter tesno sodelovanje vseh organov in agencij, vključenih v pretok blaga prek meja Skupnosti. |

Carinski predpisi | Pravila o poreklu (na podlagi Carinskega zakonika Skupnosti) | Preoblikovanje, da bi poenostavili sistem pravil o poreklu. |

Okolje (odpadki) | Direktiva Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih Direktiva Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 o spremembi Direktive 75/442/EGS o odpadkih Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih | * | Revizija kot del tematske strategije za preprečevanje in recikliranje odpadkov. |

Direktiva Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj | * | Razveljavitev kot del tematske strategije za preprečevanje in recikliranje odpadkov. |

Zdravje in varnost | Direktiva Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS) Direktiva Sveta 95/63/ES z dne 5. decembra 1995 o spremembah Direktive 89/655/EGS o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) Direktiva 2001/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o spremembah Direktive Sveta 89/655/EGS o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) | * | Kodifikacija. |

Direktiva Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posebna direktiva v skladu s členom 8 Direktive 80/1107/EGS) Direktiva Sveta 91/382/EGS z dne 25. junija 1991, ki spreminja Direktivo 83/477/EGS o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posebna direktiva v skladu s členom 8 Direktive 80/1107/EGS) Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu Direktiva Sveta 2003/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. marca 2003 o spremembi Direktive Sveta 83/477/EGS o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu | Kodifikacija. |

Industrijska lastnina | Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti ter naknadne spremembe: Uredba 3288/94, Uredba 1653/2003, Uredba 807/2003, Uredba 1992/2003 in Uredba 422/2004 | Kodifikacija. |

Plačilna nesposobnost | Direktiva Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 80/987/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca | Kodifikacija. |

Javna naročila | Direktiva Sveta 71/304/EGS z dne 26. julija 1971 o odpravi omejitev svobode opravljanja storitev pri javnih naročilih za gradnje in omejitev pri oddaji javnih naročil za gradnje izvajalcem, ki delajo prek zastopstev ali podružnic | Razveljavitev (v pričakovanju izida tekočega pregleda). |

Direktiva Komisije 2001/78/ES z dne 13. septembra 2001 o spremembi Priloge IV k Direktivi Sveta 93/36/EGS, Priloge IV, V in VI k Direktivi Sveta 93/37/EGS, Priloge III in IV k Direktivi Sveta 92/50/EGS, kot jih spreminja Direktiva 97/52/ES, in Priloge XII do XV, XVII ter XVIII k Direktivi Sveta 93/38/EGS, kot jo spreminja Direktiva 98/4/ES (Direktiva o uporabi standardnih obrazcev za objavo obvestil o javnih naročilih) | Razveljavitev in nadomestitev z uredbo. |

Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) | Dopolnitev in posodobitev CPV ter njegovo preoblikovanje v orodje za popolnoma elektronske postopke javnih naročil. |

Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju | V teku je revizija, katere rezultat bo verjetno poenostavitev. |

Zakonsko urejeni poklici | Direktiva Sveta 74/556/EGS z dne 4. junija 1974 o podrobni določitvi prehodnih ukrepov na področju dejavnosti trgovine in distribucije strupenih proizvodov in dejavnosti, ki zadevajo profesionalno uporabo teh proizvodov, vključno s posredniškimi dejavnostmi Direktiva Sveta 74/557/EGS z dne 4. junija 1974 o doseganju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi samozaposlenih oseb in posrednikov, ki se ukvarjajo s trgovino in distribucijo strupenih proizvodov | Razveljavitev (v pričakovanju izida tekočega pregleda). |

Državne pomoči | Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje Uredba Komisije (ES) št. 363/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 68/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja Uredba Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja Popravek Uredbi Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja | Uredba Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe v zvezi z regionalno pomočjo, MSP, R&R, okoljsko pomočjo, zaposlovanjem in usposabljanjem. Preoblikovanje in konsolidacija štirih obstoječih instrumentov (kakor so bili spremenjeni) v en sam instrument o splošni skupinski izjemi ter vključitev dveh novih vidikov (regionalna in okoljska pomoč), s čimer se bo izognilo potrebi po dveh novih instrumentih. Skupinska izjema ima obliko Uredbe Komisije in je proceduralni ukrep, s katerim se določene vrste pomoči, ki so v skladu z določbami člena 87(3), izvzame iz zahtev glede predhodne prijave iz člena 87(1). |

Obdavčevanje | Direktiva Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala | Preoblikovanje, da bi poenostavili in posodobili obstoječi zakonodajni okvir Skupnosti na področju posrednih davkov na zbiranje kapitala in zagotovili postopno ukinitev davka na kapital. |

Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero | Revizija: 1) v zvezi z določbami glede DDV za finančne storitve, vključno z zavarovanji: posodobitev obstoječih zastarelih pravil, ki ovirajo učinkovitost v industriji finančnih storitev EU (banke, finančne skupine). 2) v zvezi z obravnavo glede DDV v javnih organih in izjemami za nekatere dejavnosti v javnem interesu: pregled, da bi zagotovili bolj usklajen in nepristranski sistema DDV in vzpostavili enake konkurenčne pogoje med javnimi in zasebnimi organi v EU. |

Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov | Preoblikovanje, da bi poenostavili in posodobili zahteve in omogočili računalniško izvajanje postopkov. |

Trgovinska statistika | Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi („Kombinirana nomenklatura“) | Poenostavitev, da bi zmanjšali število podrazdelkov s ponovno preučitvijo potreb po podrobnih statističnih podatkih, da bi olajšali posredovanje statističnih podatkov s strani gospodarskih subjektov. |

Kmetijska in živilska industrija | Skupne ureditve trga | Uredba Sveta (ES) št. 1786/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo Uredba Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž Uredba Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita Uredba Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor Uredba Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni tržni ureditvi za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo Uredba Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo Uredba Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane Uredba Sveta (EGS) št. 2075/1992 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak Uredba Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za perutninsko meso Uredba Sveta (EGS) št. 2771/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za jajca Uredba Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso Uredba Sveta (EGS) št. 2358/71 z dne 26. oktobra 1971 o skupni ureditvi trga za semena Uredba Sveta (EGS) št. 1696/71 z dne 26. julija 1971 o skupni ureditvi trga za hmelj Uredba Sveta (EGS) št. 827/68 z dne 28. junija 1968 o skupni ureditvi trga za nekatere proizvode, navedene v Prilogi II k Pogodbi Uredba Sveta (EGS) št. 234/68 z dne 27. februarja 1968 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje ter okrasno listje Uredba Sveta (ES) št. 865/2004 z dne 29. aprila 2004 o skupni ureditvi trga za oljčno olje in namizne oljke ter o spremembi Uredbe (EGS) št. 827/68 | Začetek postopnega procesa preoblikovanja obstoječih 21 sektorskih uredb o skupni ureditvi trga in kodifikacija v en sam horizontalni instrument skupne ureditve trga. |

Standardi trženja jajc | Uredba Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za jajca | Preoblikovanje, da bi olajšali uporabo standardov trženja jajc v korist potrošnikov, proizvajalcev, trgovcev in javne uprave. |

Energetske rastline | Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 | Pregled določb o shemi državne pomoči (člen 90). |

Živila | Direktiva Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil | Preoblikovanje v en sam akt o obstoječi zakonodaji o aditivih za živila in posodobitev postopkov ocenjevanja in odobritve (EFSA, komitologija). Nadomestitev direktive z eno samo uredbo: Bolj učinkovit postopek ocenjevanja in odobritve bo pospešil postopek odločanja ter proizvajalcem in potrošnikom omogočil koristi od novih aditivih v krajšem obdobju. Odobritev aditivov za živila trenutno urejajo tri ločene direktive (barvila, sladila in drugi aditivi), ki so bile tudi po večkrat spremenjene. Z združitvijo teh odobritev in določb sedanje okvirne direktive v eno uredbo bo zakonodaja o aditivih ostala zgoščena, zainteresirane strani pa jo bodo lažje uporabljale. Postopek ocenjevanja in odobritve je bil razvit skupaj s postopkom za arome. |

Direktiva Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2232/96 z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih | Preoblikovanje, da bi obstoječo zakonodajo o aromah posodobili in prilagodili tehnološkemu in znanstvenemu napredku ter razvili jasne postopke ocenjevanja in odobritve (EFSA, komitologija). Novi okvir bo evropski industriji omogočil, da bo bolj učinkovito razvijala nove arome in nove uporabe. Pojasnil bo, kdaj je treba arome ocenjevati in pod katerimi pogoji se jih lahko šteje za naravne. Pojasnitev postopka odobritve. Nadomestitev z uredbo. |

Sadje in zelenjava (sveža in predelana) | Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo Uredba Sveta (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov | Revizija, da bi izboljšali konkurenčnost industrije predelanega sadja in zelenjave, izboljšali instrumente za upravljanje trga, zmanjšali izkrivljanja trgovine in razveljavili zastarele pravne akte. |

Fitofarmacevtska sredstva | Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet | * | Preoblikovanje in nadomestitev direktive z uredbo. Cilji revizije so nadalje uskladiti postopek odobritve fitofarmacevtskih sredstev, opredeliti naloge EFSA za ocenjevanje aktivnih snovi in pregledati pravila o varstvu podatkov, da bi našli pravično ravnovesje med interesi raziskovalnih in generičnih družb. Bolj učinkoviti postopki ocenjevanja in odobritve bodo odpravili podvajanje dela, pospešili postopek odločanja in zagotovili bolj usklajeno dostopnost fitofarmacevtskih sredstev v Skupnosti. Nova uredba bo tudi zagotovila, da preklic registracij in iztek podaljšanih rokov ne bosta vplivala na obdobja običajne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Direktiva je bila spremenjena več kot petdesetkrat. Vse spremembe bodo združene v omejeno število izvedbenih uredb ali prilog. |

Krompirjev škrob | Uredba Sveta (ES) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba | Nova uredba, ki bo nadomestila sedanjo ureditev za krompirjev škrob; uporabljati se bo začela v tržnem letu 2007/2008. |

Pravila glede državnih pomoči | Uredba Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov Smernice Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju (UL C 28, 1. 2. 2000) Smernice Skupnosti za državne pomoči za oglaševanje proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I (UL C 252, 12. 9. 2001) Smernice Skupnosti za državno pomoč v zvezi s testi na TSE, poginulimi živalmi in klavničnimi odpadki (UL C 324, 24. 12. 2002). Uredba Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju Sporočilo Komisije o državnih pomočeh: subvencionirana kratkoročna posojila v kmetijstvu (crédits de gestion) (UL C 44, 16. 2. 1996) Sporočilo Komisije o spremembi okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (le kmetijski del) (UL C 48, 13. 2. 1998) | Preoblikovanje – sedem veljavnih besedil v zvezi z državno pomočjo se bo zmanjšalo na tri: Uredba o izjemi, sklop smernic in Uredba de minimis. |

Vino | Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino | Preoblikovanje, da bi izboljšali konkurenčnost in trajnost sektorja, omogočili boljše spremljanje in vodenje trga za vino ter izboljšali ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem tako v smislu kakovosti kot tudi količine. |

Varstvo pred sevanjem | Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti, kakor je bila spremenjena z: - Uredbo Sveta 2218/89 z dne 18. julija 1989 o spremembi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 o maksimalnih dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nesreči - Uredbo Komisije (Euratom) št. 770/90 z dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti - Uredbo Komisije (Euratom) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nesreči | Kodifikacija. |

Uredba Sveta (EGS) št. 737/90 z dne 22. marca 1990 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil Uredba Sveta (ES) št. 616/2000 z dne 20. marca 2000 o spremembi Uredbe (EGS) št. 737/90 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil | Kodifikacija. |

Predelovalna industrija | Farmacevtska industrija | Uredba Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora | Preoblikovanje, da bi: – zmanjšali število seznamov snovi, – izboljšali transparentnost postopka ocenjevanja, – zagotovili skladnost z mednarodnimi trgovinskimi standardi. Pomagalo bo pri zagotavljanju dostopnosti zdravil za uporabo v veterinarski medicini za živali za pridelavo hrane in zagotovilo doslednost z istočasnim pregledom zakonodaje o nadzoru ostankov v živilih živalskega izvora. |

Les | Direktiva Sveta 68/89/EGS z dne 23. januarja 1968 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s klasifikacijo neobdelanega lesa | Razveljavitev. |

Finančne storitve | Zavarovanje | Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja Direktiva Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja Direktiva Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive (73/239/EGS) o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči Direktiva Sveta 87/343/EGS z dne 22. junija 1987 o spremembi Prve direktive 73/239/EGS o spremembi Prve direktive 73/239/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede kreditnega in kavcijskega zavarovanja Direktiva Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka Druga direktiva Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev in o spremembah Direktive 73/239/EGS Direktiva Sveta 90/618/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembah Direktive 73/239/EGS in Direktive 88/357/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) Direktiva 2002/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. marca 2002 o spremembi Direktive Sveta 79/267/EGS o zahtevani kapitalski ustreznosti zavarovalnic, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja Direktiva Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja Direktiva Sveta 78/437/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti | Preoblikovanje ustreznih direktiv o zavarovanju v okviru projekta „Solvency II“ v en sam instrument. |

Avtomobilsko zavarovanje | Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, kakor je bila spremenjena z: Direktivo Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti Drugo direktivo Sveta 84/5/EGS z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil Tretjo Direktivo Sveta 90/232/EGS z dne 14. maja 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil Direktivo 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil | Preoblikovanje v eno samo direktivo (ki nadomešča šest direktiv). |

Varščine | Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev | Direktiva bo ocenjena naknadno. Komisija bo poročilo o oceni sprejela konec leta 2005/v začetku leta 2006. |

A. Ključne določbe prava Skupnosti, ki urejajo kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje/investicijske sklade, ki so predmet kodifikacije: Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) Direktiva Sveta 88/220/EGS z dne 22. marca 1988 o spremembah Direktive 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede naložbenih politik nekaterih KNPVP Direktiva 2001/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 o spremembi Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), z namenom zakonsko urediti družbe za upravljanje in izvlečke prospektov Direktiva 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 o spremembi Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) B. Spremembe, ki jih uvajajo druge določbe, ki se uporabljajo tako za proizvode kot tudi storitve, ki bodo tudi integrirane v konsolidirani različici. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/26/ES z dne 29. junija 1995, ki spreminja Direktivi 77/780/EGS in 89/646/EGS na področju kreditnih institucij, Direktivi 73/239/EGS in 92/49/EGS na področju premoženjskega zavarovanja, Direktivi 79/267/EGS in 92/96/EGS na področju življenjskega zavarovanja, Direktivo 93/22/EGS na področju investicijskih družb ter Direktivo 85/611/EGS na področju kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) z namenom okrepitve nadzora varnega in skrbnega poslovanja Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter Direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve | Kodifikacija v eno direktivo o pravnem redu o KNPVP, zlasti: 4 ključnih dokumentov prava Skupnosti, ki urejajo KNPVP/investicijske sklade ter 3 drugih dokumentov, ki se uporabljajo tako za proizvode kot tudi storitve, ki bodo tudi integrirani v konsolidirano različico. |

Prevozne storitve | Zračni prevoz | Uredba Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov Uredba Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti Uredba Sveta (EGS) št. 2409/92 z dne 23. julija 1992 o prevozninah in tarifah za zračni prevoz | Preoblikovanje, da bi izboljšali berljivost ter črtali dvoumne in zastarele določbe. |

Pomorski prevoz | Direktiva 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov | Kodifikacija. |

Železniški prevoz | Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o Agenciji) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) | Sprememba teh pravnih aktov, da bi poenostavili proces certificiranja prevoznikov v železniškem prometu in železniško industrijo. To bo mogoče z razširitvijo pristojnosti Evropske agencije za železniški promet (ERA). |

Cestni promet | Direktiva Sveta 96/96 ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih in njihovih priklopnikov | Kodifikacija temeljnega akta in štirih direktiv Komisije, ki ga prilagajajo tehničnemu napredku, ter morebitna poenostavitev (v pričakovanju ugotovitev tekoče študije, ki bo končana do konca leta 2006). |

Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu | Preoblikovanje, ki vključuje poenostavitev postopkov. |

Priporočilo Komisije z dne 6. aprila 2004 o izvrševanju na področju varnosti cestnega prometa (2004/345/ES) | Poenostavitev zahtev glede poročanja (instrument: delovna skupina nacionalnih predstavnikov); izogibanje dodatnim aktom; delo je v teku. |

Prevoz nevarnega blaga | Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti Direktiva Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici | Preoblikovanje: nova direktiva ali uredba in istočasno prekinitev prevajanja in objavljanja prilog v vseh jezikih Skupnosti (±900 strani za vsak način). |

Prevoz nevarnega blaga | Direktiva Sveta 96/35/ES z dne 3. junija 1996 o imenovanju in poklicni usposobljenosti svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh Direktiva 2000/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2000 o minimalnih zahtevah pri preverjanju znanja svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici ali celinskih plovnih poteh | Razveljavitev: določbe iz teh direktiv so že vključene v obstoječe mednarodne sporazume. |

Energetika | Novi in obnovljivi viri energije | Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku | Preoblikovanje, da bi zlasti razširili področje uporabe te direktive. |

Uredba (ES) št. 2422/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme | Preoblikovanje (v okviru obnove mednarodnega sporazuma „Energy Star International Agreement“ – sklop vključuje predlog nove direktive Sveta); da bi poenostavili postopke in zmanjšali zahteve za države članice. |

Jedrska energija | Svet ESAE: Statut Agencije za preskrbo Euratom (Uradni list 27, 6. 12. 1958) Agencija za preskrbo ESAE: Pravila Agencije za preskrbo Evropske skupnosti za atomsko energijo o določitvi postopka usklajevanja ponudbe in povpraševanja po rudah, izvornih materialih in posebnih cepljivih snoveh (Uradni list 32, 11. 5. 1960) | Preoblikovanje: postopki odobritve dobavnih pogodb bodo poenostavljeni. |

Zaloge nafte | Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov 68/416/EGS: Odločba Sveta z dne 20. decembra 1968 o sklenitvi in izvajanju posameznih sporazumov med vladami v zvezi z obveznostjo držav članic, da vzdržujejo minimalne zaloge surove nafte in/ali naftnih derivatov Direktiva Sveta 72/425/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov Direktiva Sveta 73/238/EGS z dne 24. julija 1973 o ukrepih za ublažitev učinkov težav pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati 77/706/EGS: Odločba Sveta z dne 7. novembra 1977 o določitvi ciljne stopnje Skupnosti za zmanjšanje porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati 79/639/EGS: Odločba Komisije z dne 15. junija 1979 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Odločbe Sveta 77/706/EGS Direktiva Sveta 98/93/ES z dne 14. decembra 1998 o spremembi Direktive 68/414/EGS o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov | Preoblikovanje/razveljavitev. |

Ribiški sektor | Ohranjevalna politika | Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov in njene spremembe | Preoblikovanje, da bi pojasnili in izboljšali razumljivost tehničnih ukrepov, izboljšali njihovo doslednost in posodobili zakonodajni okvir. |

Nazdor in spremljanje ribištva | Uredba Sveta EGS št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike | Preoblikovanje v en sam dokument z združitvijo vseh vidikov, povezanih z nadzorom in spremljanjem ribiških dejavnosti (prijava ulova, dovoljena odstopanja, deklaracija o iztovarjanju, prevoz, transport, lokalizacija ladjevja itd.) ter večja uporaba orodij IT, da bi zmanjšali obveznosti poročanja. |

Uredba Sveta (ES) št. 3317/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi splošnih določb glede dovoljenja za ribolov v vodah tretje države po sporazumu o ribolovu | Preoblikovanje, da bi razjasnili in izboljšali upravljanje ribolovnih dovoljenj ter uvedli orodja IT („ribolovna dovoljenja“). |

Finančni instrument za ribištvo | Uredba Komisije (ES) št. 366/2001 z dne 22. februarja 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje ukrepov, predvidenih v Uredbi Sveta (ES) št. 2792/1999 Uredba Komisije (ES) št. 908/2000 z dne 2. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izračunavanje pomoči, ki jo države članice odobrijo organizacijam proizvajalcem v sektorju za ribištvo in ribogojstvo Uredba Komisije (ES) št. 2722/2000 z dne 13. decembra 2000 o uvedbi pogojev, pod katerimi finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) lahko prispeva k izkoreninjenju bolezenskih tveganj v ribogojstvu | Preoblikovanje v en sam dokument. |

2007 |

Vsi sektorji | Računovodstvo | Četrta Direktiva Sveta z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe Sedma Direktiva Sveta z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe Osma Direktiva Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o dovoljenjih za osebe pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin Direktiva Sveta 90/604/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembah Direktive 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih in Direktive 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih glede oprostitev za mala in srednje velika podjetja in objave računovodskih izkazov v ekujih Direktiva Sveta 90/605/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembah Direktive 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih in Direktive 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih glede področja uporabe navedenih direktiv Direktiva Sveta 94/8/ES z dne 21. marca 1994 o spremembah Direktive 78/660/EGS o spremembi zneskov izraženih v ekujih Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij Direktiva Sveta 2003/38/ES z dne 13. maja 2003 o spremembi Direktive 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb glede zneskov izraženih v evrih Direktiva 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic | * | Preoblikovanje in kodifikacija pravnega reda za računovodstvo, da bi: dvignili prag, ki opredeljuje mala in srednje velika podjetja (da se iz obveznosti poročanja izvzame več podjetij) (*); poenostavili in dopolnili računovodska pravila v okviru četrte in sedme direktive o pravu družb za MSP; konsolidirali vse uredbe Komisije o IAS/IFRS/SIC/IFRIC, ki veljajo v EU (to bi lahko povzročilo razveljavitev šestih uredb); vključili mednarodne računovodske standarde (ISA) v revidirano osmo direktivo o pravu gospodarskih družb. |

Pravo gospodarskih družb | Prva Direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti Tretja Direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe Šesta Direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe Direktiva 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnem združevanju delniških družb [Deseta Direktiva na področju prava družb – čaka na uradno sprejetje] Enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb za katere velja zakonodaja druge države Dvanajsta Direktiva Sveta na področju prava družb 89/667/EGS z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom Direktiva 2003/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o spremembah Direktive Sveta 68/151/EGS glede zahtev za objavo nekaterih vrst družb | Temeljito preoblikovanje celotnega pravnega reda prava gospodarskih družb. |

Pravni red varstva potrošnikov | Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13 junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo – Izjava Sveta in Parlamenta glede člena 6(1) – Izjava Komisije glede prve alinee člena 3(1) Direktiva Komisije 97/47/ES z dne 28. julija 1997 o spremembi Priloge k direktivam Sveta 77/101/EGS, 79/373/EGS in 91/357/EGS Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij Direktiva 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov | Racionalizacija in poenostavitev pravnega reda, da bi odpravili morebitne neskladnosti, prekrivanja, ovire na notranjem trgu in izkrivljanje konkurence. Če med diagnostično fazo Komisija ugotovi, da je treba pravni red Skupnosti revidirati ali dopolniti, lahko teoretično izbira med dvema možnostma: a) vertikalnim pristopom, ki vključuje posamične revizije obstoječih direktiv (npr. revizijo Direktive o časovnem zakupu) ali ureditev posameznih sektorjev (npr. direktive o turizmu, vključno z določbami direktiv o paketnem potovanju in časovnem zakupu); b) bolj horizontalnim pristopom, ki vključuje sprejetje enega ali več okvirnih instrumentov za ureditev skupnih elementov pravnega reda Skupnosti. Ta (ti) okvirni instrument(i) bo(do) zagotovil(i) skupne opredelitve ter uredil(i) glavne pogodbene pravice potrošnikov in pravna sredstva. V skladu z načeli bolje oblikovanih predpisov bo ta instrument precej racionaliziral zakonodajni okvir, saj bodo vse ustrezne določbe ustreznih obstoječih direktiv sistematizirane v novo direktivo. Proces vključuje 8 direktiv in 6 direktiv o spremembi. |

Okoljska presoja | Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) | Preoblikovanje/sprememba pristopa, vključno z ukrepi za olajšanje sodelovanja MSP. |

Okolje Emisije tovarn | Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja Direktiva Sveta 88/609/EGS z dne 24. novembra 1988 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih | Pregled Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja in druge povezane zakonodaje o industrijskih emisijah, da bi jo po možnosti preoblikovali in s tem izboljšali njeno jasnost, doslednost in usmerjenost, zlasti v zvezi s poročanjem. |

Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov | * |

Okolje Ozonski plašč | Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč | Preoblikovanje, da bi izboljšali in po potrebi pojasnili obstoječi okvir. |

Delovno pravo | Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti | Kodifikacija v eno samo direktivo. |

Statistika – Intrastat | Uredba (ES) št. 638/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3330/91 | * | Poenostavitev, da bi olajšali posredovanje statističnih podatkov s strani gospodarskih subjektov in po možnosti MSP izvzeli iz teh zahtev, ob upoštevanju izida tekočega pilotnega projekta o upravnih stroških in prihodnje študije izvedljivosti za analizo izvedljivost sistema zbiranja, omejenega na en tok. |

Kmetijska in živilska industrija | Navzkrižna skladnost | Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 | Pregled zahtev o upravljanju (člen 8), skupaj z ustreznimi predlogi. |

Krma/prehrana živali | Direktiva Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic Direktiva Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o obtoku posamičnih krmil, ki spreminja Direktive 70/524/EGS, 74/63/EGS, 82/471/EGS in 93/74/EGS in razveljavlja Direktivo 77/101/EGS Direktiva Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali Direktiva Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi za posebne prehranske namene | Preoblikovanje, posodobitev in nadomestitev direktiv z uredbo, da bi spremenili obstoječe zahteve o označevanju krme, razširili neizključni seznam krmil in uskladili postopke odobritve z načeli in določbami splošne živilske zakonodaje. Glavni cilji prihodnjega predloga so zagotoviti varno hrano in krmo, olajšati nemoteno delovanje notranjega trga ter zaščititi gospodarske interese porabnikov krme. Preoblikovanje bo: odpravilo obstoječe razlike med zakoni in drugimi predpisi držav članic, ki ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga; povečalo jasnost in racionalnost: gospodarski subjekti opozarjajo, da so pravne zahteve razširjene po pravnih instrumentih z različnimi zahtevami za podobne proizvode; izboljšalo varnost hrane in krme: usklajen pristop k odobritvi določenih krmil in revizija nekaterih določb o označevanju, ki lahko ogrožajo varnost hrane. Poleg navedenih štirih direktiv bo postopek vključeval tudi okrog 30 direktiv o spremembi. |

Živila | Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil ter 4 povezane direktive | * | Obsežno preoblikovanje zakonodaje o označevanju, da bi različna besedila dopolnili, posodobili in združili v eno uredbo. Poenostavilo in razjasnilo naj bi strukturo in področje uporabe obstoječe zakonodaje o označevanju, tako horizontalne kot tudi vertikalne, saj bo vse skupne vidike združilo v enem samem instrumentu. Pravila za označevanje bo treba bolje določiti, da bi: porabnikom omogočili izbiro na podlagi večje obveščenosti, varnosti in trajnosti; prispevali k bolj konkurenčnemu trgu, kjer bodo lahko gospodarski subjekti učinkovito uporabljali označevanje za prodajo svojih proizvodov. Pregled lahko obravnava tudi skladnost z drugimi zahtevami o označevanju, povezanimi z zdravjem (označevanje hranilne vrednosti, označevanje alkoholnih pijač), etiko (dobro počutje živali, „pravična trgovina“), označevanjem izvora itd. |

Uredba Komisije (ES) št. 298/97 z dne 19. februarja 1997 o določitvi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčne albumine in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 | Preoblikovanje in posodobitev uredbe, izvajanje centraliziranega postopka odobritve. |

Sadje in zelenjava – regionalno izvajanje | Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 | Pregled člena 60 ter ustrezni predlogi. |

Predelovalna industrija | Gradbeništvo | Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode | * | Poenostavitev, pojasnitev in znižanje upravnih stroškov in bremena, zlasti za mala in srednje velika podjetja, s pomočjo večje prožnosti pri oblikovanju in uporabi tehničnih specifikacij, bolj enostavnih pravil za certificiranje ter odstranjevanja ovir za izvajanje, ki sedaj ovirajo vzpostavitev popolnega notranjega trga za gradbene proizvode. |

Kozmetika | Direktiva Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki in besedila, ki jo spreminjajo (7 naknadnih direktiv o spremembi, 2 direktivi o preložitvi prepovedi poskusov na živalih na poznejši datum in 37 direktiv o prilagoditvi tehničnemu napredku) | Poenostavitev/kodifikacija. |

Medicinski pripomočki | Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev | Preoblikovanje v uredbo. Prilagoditev postopkov odobritve. |

Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih | * |

Direktiva 2000/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o spremembi Direktive Sveta 93/42/EGS glede medicinskih pripomočkov, ki vsebujejo stabilne derivate človeške krvi ali človeške plazme Direktiva 2001/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. decembra 2001 o spremembi Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih | Preoblikovanje v uredbo, da bi izboljšali skladnost in omogočili uporabo IT pri prenosu podatkov. |

Motorna vozila | Okoli 28 posebnih direktiv o motornih vozilih, ki temeljijo na Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil | Ko bo preoblikovanje Direktive 70/156//EGS odobreno, bo lahko Komisija razveljavila približno 28 izmed 56 direktiv, verjetno leta 2007, (s tem, da bo uredbe UNECE naredila za obvezne). S pomočjo te poenostavitve se bo lahko industrija hitreje prilagajala tehničnemu razvoju na mednarodni ravni. |

Več kot 10 direktiv, ki določajo geometrične zahteve za motorna vozila (npr. Direktiva Sveta 92/21/EGS z dne 31. marca 1992 o masah in merah motornih vozil kategorije M1) | Uvedba virtualnega testiranja/samotestiranja, da bi znižali stroške in zmanjšali upravno breme obstoječih postopkov. Virtualno testiranje in samotestiranje bosta pospešili razvoj proizvodov in znižali stroške tako za industrijo kot tudi potrošnike. |

Tehnično usklajevanje izdelkov | 25 direktiv, ki določajo osnovne zahteve za prost pretok nekaterih skupin izdelkov na notranjem trgu (tako imenovane direktive „novega pristopa“) | Poenostavitev predpisov o certificiranju. |

Finančne storitve | Nadzor | Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta | Pregled. |

Storitve prevoza | Pomorski prevoz | Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi | Preoblikovanje. |

2008 |

Vsi sektorji | Obdavčevanje | Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, kakor je bila spremenjena | Preoblikovanje, da bi poenostavili obstoječo zakonodajo Skupnosti s konsolidacijo pravnih besedil in poenostavitvijo postopkov, ki se nanašajo na oprostitev davka po odbitku. |

Kmetijska in živilska industrija | Sektor mlečnih izdelkov | Uredba Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov | Pregled določb in ustrezni predlogi. |

Posušena krma | Uredba Sveta (ES) št. 1786/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo | Pregled določb in ustrezni predlogi. |

Predelovalna industrija | Tlačne posode in oprema | Direktiva Sveta 76/767/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s skupnimi določbami za tlačne posode in metode pregledovanja le-teh Direktiva Sveta 87/404/EGS z dne 25. junija 1987 o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami Direktiva Sveta 97/23/ES z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo Direktiva Sveta 1999/36/ES z dne 29. aprila 1999 o premični tlačni opremi | * | Preoblikovanje v en pravni instrument z izvajanjem prenovljenega zakonodajnega pristopa k tehnični uskladitvi. |

Okolje Odpadki | Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) | Pregled, ki temelji na izkušnjah pri uporabi direktiv in na razvoju tehnologije, pridobljenih izkušnjah, okoljskih zahtevah in delovanju notranjega trga. Pregled bodo po potrebi spremljali predlogi za revizijo ustreznih določb teh direktiv. |

Storitve prevoza | Zračni prevoz | Direktiva Sveta 91/670/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju licenc osebja za opravljanje funkcij v civilnem letalstvu Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva | Ko se bodo pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu povečale, zlasti v zvezi z dejavnostmi v zraku in pilotskimi dovoljenji, bosta oba omenjena akta razveljavljena, tako kot tudi njune tehnične prilagoditve in spremembe. |

Infrastruktura | Uredba Sveta (ES) 2236/95 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij | Preoblikovanje. |

Cestni promet | Uredba Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu | Preoblikovanje. |

Uredba Sveta (EGS) št. 881/92 z dne 26. marca 1992 o dostopu na trg znotraj Skupnosti pri cestnem prevozu blaga na ozemlje države članice ali z njega ali prek ozemlja ene ali več držav članic Uredba Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov Prva Direktiva Sveta z dne 23. julija 1962 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste prevoza blaga po cesti med državami članicami Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici Direktiva Komisije 98/12/ES z dne 27. januarja 1998 o prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 71/320/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z zavornimi napravami za določene kategorije motornih in priklopnih vozil Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 484/2002 z dne 1. marca 2002 o spremembi Uredb Sveta (EGS) št. 881/92 in (EGS) št. 3118/93 zaradi uvedbe potrdila za voznike | Preoblikovanje: ena uredba bo zagotovila doslednost pri obravnavi različnih delov sektorja in skladnost zakonodajnega pristopa sektorja. |

Pomorski prevoz | Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih | Preoblikovanje. |

Energetika | Varstvo pred sevanjem | Direktiva Sveta 89/618/Euratom z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka Direktiva Sveta 90/641/Euratom z dne 4. decembra 1990 o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi dejavnostmi na nadzorovanih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja Uredba Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne 30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu in razveljavitvi Direktive 84/466/Euratom Direktiva Sveta 2003/122/Euratom z dne 22. decembra 2003 o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora Uredba Sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami članicami 93/552/Euratom: Odločba Komisije z dne 1. oktobra 1993 o določitvi standardne listine za nadzor in pregled pošiljk radioaktivnih odpadkov skladno z Direktivo Sveta 92/3/Euratom 90/143/Euratom: Priporočilo Komisije z dne 21. februarja 1990 o varstvu prebivalcev pred izpostavljenostjo radonu v bivalnem okolju Priporočilo Komisije z dne 20. decembra 2001 o varstvu prebivalcev pred izpostavljenostjo radonu v pitni vodi (notificirano pod številko dokumenta C(2001) 4580). | Preoblikovanje v eno direktivo Sveta, ki bo določala osnovne varnostne standarde za zaščito pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. |

[pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] COM(2005) 97, z dne 16. marca 2005.

[2] Sporočilo Komisije o skupni metodologiji EU za oceno upravnih stroškov, ki izhajajo iz zakonodaje, COM(2005) 518 z dne 21. oktobra 2005 in SEC(2005) 1329.

[3] Sporočilo Komisije o „rezultatih pregleda zakonodajnih predlogov v obravnavi pred zakonodajnim telesom“ COM(2005) 462.

[4] Prva pobuda za poenostavitev zakonodaje EU se je začela leta 1997; drugi celovit program za poenostavitev – COM(2003) 71 – se je pričel februarja 2003. Kot rezultat pregleda usklajenosti zakonodaje 42 sektorjev politike je Komisija določila več kot 200 pravnih predpisov, ki bi jih lahko poenostavili, in sprejela več kot 35 pobud, ki zadevajo poenostavitev. Do zdaj je pred zakonodajnim telesom še vedno 15 nerešenih zakonodajnih predlogov za poenostavitev. Razen tega je bilo za izboljšanje dostopnosti, berljivosti in usklajenosti pravnega reda Skupnosti opravljeno pomembno delo oblikovanja prečiščenih in kodificiranih besedil. Tudi več sto razveljavitev in razglasitev za neveljavno je pomembno prispevalo k nadaljnjemu zmanjševanju obsega pravnega reda.

[5] Komisija je 1. junija 2005 začela raziskavo za „izboljšanje poslovnega okolja“ (http://europa.eu.int/yourvoice/forms/dispatch?form=418&lang=EN). Posvetovanja bodo potekala do konca leta.

[6] http://europa.eu.int/solvit/.

[7] Novembra 2004 je Svet za konkurenčnost določil 15 prednostnih področij za poenostavitev zakonodaje EU. Kot odgovor na to bo Komisija s sprejetjem treh zakonodajnih predlogov in začetkom sedmih nezakonodajnih pobud, ki bi se pozneje lahko razvile v zakonodajne pobude, do konca leta obravnavala 13 od 15 prednostnih nalog Sveta.

[8] Sporočilo „Poenostavitev in boljša ureditev skupne kmetijske politike“, COM(2005) 509.

[9] Komisija je sprejela delovni dokument Komisije o „boljši ureditvi in tematskih strategijah za okolje“ – COM(2005) 466 konč.

[10] Komisija bo leta 2006 predstavila novo strategijo za zdravje in varnost za obdobje 2007–2012.

[11] Komisija je decembra 2004 sprejela sporočilo „Možnost poenostavitve in izboljšanja zakonodajnega okolja skupne ribiške politike“ (COM(2004) 820) in delovni dokument osebja z naslovom „Analiza možnosti za poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja skupne ribiške politike in njenega izvajanja“ (SEC(2004) 1596). Pred koncem leta bo Komisija sprejela večletni načrt poenostavitve skupne ribiške politike po posvetovanjih z javnimi upravami in industrijo.

[12] Prihodnji predlog Komisije o večletnem statističnem programu za obdobje 2008–2012 in, kot poskusno izvajanje, v letnem programu dela za leto 2007 bo vključeval številne pobude za zmanjšanje statističnih zahtev na manj pomembnih področjih.

[13] Komisija bo leta 2006 predstavila zeleno knjigo o razvoju delovnega prava.

[14] Pobudo CARS 21 („ Competitive Automotive Regulatory System for the 21st century “) sestavlja skupina na visoki ravni, ki pregleduje obstoječo zakonodajo, da bi izboljšala zakonodajni okvir, ki vpliva na konkurenčnost avtomobilske industrije. Ta skupina bo oblikovala priporočila za zakonodajni načrt za naslednjih 10 let. Glej tudi spletno stran: http://europa.eu.int/comm/enterprise/automotive/pagesbackground/competitiveness/cars21.htm.

[15] COM(2005) 474 konč.

[16] Podrobna pravila za izvajanje tega vidika politike poenostavitve avtonomnih aktov Skupnosti sta službi Komisije predložila generalni sekretar in pravna služba februarja 2004.

[17] COM(2004) 708. Predlog vključuje mehanizem, ki državam članicam prepoveduje, da bi na nacionalni ravni urejale zadeve, ki se ne urejajo več na ravni Skupnosti.

[18] Kodifikacija je postopek, s katerim se določbe pravnega akta in vse njegove spremembe združijo v nov pravno zavezujoč akt, ki razveljavlja akte, ki jih zamenja, ne da bi spremenil njihovo vsebino.

[19] Novembra 2001 je Komisija začela obsežen program za kodifikacijo (COM(2001) 645) celotne sekundarne zakonodaje Skupnosti.

[20] Konsolidacija je postopek, s katerim se določbe pravnega akta in vse njegove spremembe združijo, ne da bi pri tem kakor koli posegali v besedilo. Konsolidacija celotnega pravnega reda EU je bila po načrtih zaključena do poletja 2003, njeni rezultati pa so v celoti dostopni javnosti na EUR-Lexu.

[21] Preoblikovanje je postopek, pri katerem nov pravno zavezujoč akt, ki razveljavi akte, katere zamenjuje, vključuje tako spremembe vsebine zakonodaje kot tudi kodifikacijo tistega dela, ki se ne spremeni..

[22] Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematični uporabi preoblikovanja pravnih aktov (UL C 77, 28.3.2002, str.1)

[23] Sporočilo Komisije o vlogi evropske standardizacije v okviru evropskih politik in zakonodaje (COM(2004) 674 konč.) in predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju evropske standardizacije (COM(2005) 377 konč.).

[24] COM(2004) 324, kakor spreminja COM(2002) 719.

[25] i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje (COM(2005) 229).

[26] Pred zakonodajnim telesom je v obravnavi še 15 zakonodajnih predlogov, vloženih v skladu s programom za poenostavitev iz leta 2003.

[27] Upravni stroški so opredeljeni kot stroški, ki jih povzročijo družbe, prostovoljni sektor, javni organi in državljani pri izpolnjevanju pravnih obveznosti, da javnim organom ali zasebnim strankam predložijo podatke o svojih ukrepih ali proizvodnji. Podatki se razlagajo v širšem pomenu, tj. vključno s stroški označevanja, poročanja, spremljanja in ocenjevanja, ki so potrebni za zagotovitev podatkov in registracije.