52005DC0534

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.10.2005

KOM(2005) 534 končno

SPOROČILO KOMISIJE

Celovito poročilo o spremljanju napredka Bolgarije in Romunije pri pripravah na članstvo v EU

{SEK(2005) 1352, SEK(2005) 1353, SEK(2005) 1354}

Uvod

Pogajanja z Bolgarijo in Romunijo za pristop so se zaključila decembra 2004, aprila 2005 pa je bila podpisana Pristopna pogodba, na podlagi katere bosta januarja 2007 obe državi sprejeti med članice. Ta pogodba je trenutno v postopku ratifikacije.

S pristopom Bolgarije in Romunije se bo zaključila peta širitev EU, ki se je začela maja 2004 s pristopom desetih novih držav članic predvsem iz srednje Evrope. Na ta način se bodo lahko države, ki so bile v bližnji preteklosti umetno ločene od Evrope, vrnile k evropski družini, nadaljnja širitev miru, demokracije in blaginje po vsej Evropi pa bo koristila vsem državam članicam.

Komisija je v strateškem dokumentu in poročilih, objavljenih oktobra 2004, opozorila na napredek, ki sta ga dosegli obe državi pri pripravah na pristop. Obenem je Komisija zabeležila več področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja za izpolnjevanje vseh zahtev za članstvo in uspešno vključitev. Komisija se je odločila, da bo priprave držav spremljala podrobneje.

Evropski svet je na zasedanju decembra 2004 sklenil, da bosta Romunija in Bolgarija sposobni izpolniti vse obveznosti članstva do predvidenega datuma za pristop, če si bosta še naprej prizadevali za ustrezne reforme na vseh področjih pravnega reda Skupnosti, zlasti na področju pravosodja in notranjih zadev ter v primeru Romunije tudi na področju konkurence in okolja. EU bo še naprej pozorno spremljala priprave. Evropski svet je opomnil, da bodo zaščitne klavzule predvidele ukrepe za obravnavo resnih težav, ki lahko nastanejo pred pristopom ali tri leta po pristopu, zlasti na zgoraj omenjenih področjih.

Komisija s predložitvijo tega poročila izpolnjuje obvezo iz svojega strateškega dokumenta 2004 in odgovarja na zahtevo Evropskega sveta v decembru 2004, naj Komisija tudi v prihodnje oddaja letna poročila o napredku Bolgarije in Romunije pri vključevanju v Evropsko unijo, skupaj s priporočili, če je to primerno.

Komisija želi tudi pomagati Bolgariji in Romuniji pri njunih nadaljnjih pripravah in jima s tem zagotoviti uspešen pristop. To poročilo na podlagi posameznih poročil o vsaki državi, katerih sklepne ugotovitve so priložene, ocenjuje pripravljenost držav na članstvo, ugotavlja obstoječe pomanjkljivosti in predlaga ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti. Opisuje stanje ob koncu septembra 2005.

Celovita poročila o spremljanju napredka

Metoda

Komisija že več let neprekinjeno spremlja napredek Bolgarije in Romunije pri vključevanju v Evropsko unijo. Letošnje poročilo ocenjuje raven pripravljenosti na pristop leta 2007 na podlagi političnih in gospodarskih meril za članstvo in na podlagi zahteve po sprejetju in izvajanju pravnega reda Skupnosti, t. i. acquis communautaire , kakor so bila določena na zasedanju Evropskega sveta v Kopenhagnu leta 1993.

Glede političnih in gospodarskih zahtev za članstvo poročila preverjajo, kakšen je bil napredek na področjih, ki so bila v sklepnih ugotovitvah lanskoletnih poročil poudarjena kot tista, ki zahtevajo dodatne izboljšave. Opozarjajo na vprašanja, ki zahtevajo večjo pozornost in dajejo skupno oceno o tem, ali države izpolnjujejo zahtevana merila.

Glede sprejetja in izvajanja pravnega reda Skupnosti je referenčni okvir za letošnje spremljanje napredka Pristopna pogodba, ki vsebuje pravice in obveznosti prihodnjih držav članic in konkretne obveze v zvezi z njihovim sprejetjem ter izvajanjem celotnega pravnega reda Skupnosti. Temeljna obveza po Pogodbi je uporabljanje vseh predpisov EU in zakonodaje od prvega dne članstva, razen na tistih področjih, za katera po dogovoru, sklenjenem med pogajanji, velja prehodna ureditev. Tako kot v prejšnjih poročilih se pravni red Skupnosti obravnava po 29 poglavjih, na katera je bil razdeljen zaradi pogajanj. Analiza je dodatno razčlenjena na posebna področja pravnega reda Skupnosti (približno 140 v celoti), znotraj katerih se ugotavljajo možna težavna vprašanja.

Praviloma se upoštevajo samo trenutno sprejeta zakonodaja in ukrepi, ki se že izvajajo. Navedena so tudi vprašanja, ki zahtevajo večjo pozornost in zamude pri pripravah. Ob koncu vsakega poglavja so področja razdeljena v tri kategorije.

Prva kategorija zajema tista področja, na katerih je država pripravljena ali na katerih potekajo priprave, ki bi ob ohranitvi zdajšnjega ritma morale biti zaključene do pristopa. Druga kategorija vključuje tista področja, ki zahtevajo večja prizadevanja in hitrejši napredek, da bi bila urejena do pristopa. Tretja kategorija zajema področja, ki vzbujajo resno skrb . Na takšnih področjih se pojavljajo pomembna vprašanja, ki zahtevajo takojšnje in odločno ukrepanje, če želi biti država pripravljena na pristop.

Poročila temeljijo na podatkih, ki so jih zagotovile vladi Bolgarije in Romunije, mednarodne (finančne) institucije in nekatere nacionalne in mednarodne nevladne organizacije. Komisija je primerjala te podatke z lastnimi ugotovitvami, zbranimi s pomočjo delegacij Komisije, obiskov na terenu, medsebojnih pregledov in razprav z bolgarskimi in romunskimi sodelavci.

Povzetek ugotovitev

Politična merila

Komisija je lani ugotovila, da obe državi izpolnjujeta politična merila. Ta ocena ostaja nespremenjena.

Komisija je leta 2004 predlagala vsaki državi več področij, na katerih bi se lahko stanje še izboljšalo. Poročila iz leta 2005 kažejo, da je bil na nekaterih od teh področij narejen napredek, denimo na področju svobode govora v obeh državah, boja zoper drobno korupcijo v Bolgariji ter na področju reforme pravosodnega sistema, vključevanja manjšin, zaščite otrok in vračanja premoženja v Romuniji.

Kljub temu so potrebne še dodatne izboljšave na mnogih področjih. Te v obeh državah zadevajo reformo javne uprave, delovanje pravosodnega sistema, preganjanje korupcije na visoki ravni, boj proti trgovini z ljudmi, slabo ravnanje v priporu, zdravstveni sistem na področju duševnega zdravja in vključevanje romske manjšine.

Učinkovita javna uprava in pravosodni sistem ter boj proti korupciji so ključni za pravilno izvajanje pravnega reda Skupnosti . Obe državi si morata še naprej z vso močjo prizadevati za izboljšave na teh področjih. Še vedno morata okrepiti javno upravo na vseh ravneh, vključno z regionalno in lokalno, z izboljšanjem odgovornosti, zanesljivosti, usklajevanja med institucijami in znotraj njih, strokovnosti osebja ter finančnih virov. Reforme za posodobitev pravosodnih sistemov obeh držav je treba izpeljati do konca, da se zagotovi učinkovito izvajanje pravnega reda Skupnosti . To zadeva predvsem predkazenski postopek in nujno povečanje odgovornosti pravosodnega sistema v Bolgariji. V Romuniji reforma pravosodja poteka po načrtih, njeno izvajanje pa bo moralo še naprej potekati v skladu z roki, določenimi v akcijskem načrtu.

Korupcija je v obeh državah še vedno problem, ki zmanjšuje zaupanje v javno upravo in sodstvo ter s tem slabi tudi pravilno izvajanje pravnega reda Skupnosti . Zato mora imeti boj proti korupciji še naprej posebno prednost. Državni organi si morajo vztrajno prizadevati pri izvajanju protikorupcijske zakonodaje, preiskovanju in preganjanju v zadevah korupcije na visoki ravni. Komisija bo v prihajajočih letih posebej pozorno skrbela za to, da zaščiti sklade EU pred goljufijami in korupcijo, zaradi katerih bi bili oškodovani upravičenci.

Gospodarska merila

Komisija je lani ugotovila, da obe državi izpolnjujeta merilo glede delujočega tržnega gospodarstva. V zvezi z izpolnjevanjem merila glede zmožnosti vzdržati pritisk konkurence in soočiti se s tržnimi silami znotraj Unije je ugotovila, da bi državi morali uspeti, če bo Bolgarija „nadaljevala z izvajanjem reform“ in če bo Romunija „učinkovito izvajala svoj program strukturnih reform“. Ta ocena ostaja nespremenjena.

Gospodarski razvoj obeh držav je bil še naprej sorazmerno ugoden. Realna rast BDP, 5,6 % za Bolgarijo in 8,3 % za Romunijo, je bila v letu 2004 močna, ta težnja pa se je v prvem polletju 2005 v veliki meri nadaljevala. Inflacija je v Bolgariji ostala precej nizka, v Romuniji pa se je še znižala. Tudi stopnja zaposlitve se je začela dvigati, kar je nekoliko znižalo stopnjo brezposelnosti v obeh državah. Zaradi močne rasti posojil v privatnem sektorju se je dodatno okrepilo finančno posredništvo. Kljub razlikam med različnimi področji so se strukturne reforme še naprej izvajale v obeh državah, s čimer se je okrepila srednjeročna konkurenčnost njunih gospodarstev.

Komisija je leta 2004 zabeležila več področij, na katerih bi bile še posebej potrebne dodatne izboljšave. Poročila iz leta 2005 kažejo, da je bil storjen znaten napredek na nekaterih od teh področij, denimo na področju privatizacije podjetij v državni lasti ali liberalizacije telekomunikacijskih storitev v Bolgariji ter na področju prestrukturiranja ključnih sektorjev in izboljšanja finančne discipline v Romuniji.

Vendar pa na več področjih napredek očitno ni bil tako izrazit. V Bolgariji, denimo, se je primanjkljaj tekočega računa še povečal, reforme na področju trga dela pa so bile zelo omejene. V Romuniji je ekspanzivna politika povečala makroekonomsko nestabilnost. Privatizacija se je sicer še naprej izvajala, vendar počasneje, kot je bilo predvideno v vladnem programu. Ta vprašanja zahtevajo stalno pozornost.

Priprave na področju zakonodaje in uprave

Komisija je lani od obeh držav pričakovala, da bosta izpolnili merila glede pravnega reda Skupnosti in bosta pripravljeni na članstvo do januarja 2007, pri čemer je upoštevala napredek, stanje izvajanja svojih obveznosti in tekoče priprave. To poročilo dokazuje, da sta od takrat obe državi napredovali pri sprejemanju in izvajanju pravnega reda Skupnosti .

Vendar pa je bil napredek na več področjih nezadosten. Na splošno je pomembno, da se pravni red Skupnosti sprejme in tudi v celoti izvaja. Obe državi morata pospešiti svoja prizadevanja, da dokončata priprave in da zlasti razvijeta zadostne upravne in pravosodne usposobljenosti in sodstva za izvajanje in uveljavljanje pravnega reda Skupnosti .

Napredek pri sprejemanju in izvajanju pravnega reda Skupnosti

Obe državi sta precej dobro napredovali pri pripravah na članstvo na večini področij pravnega reda Skupnosti . Sorazmerno malo problemov še vedno obstaja pri nekaterih poglavjih pravnega reda Skupnosti v zvezi s pretokom kapitala, pravom družb, prometom, energetiko, statistiko, ekonomsko in monetarno unijo, industrijsko politiko, malimi in srednje velikimi podjetji, znanostjo in raziskovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, zunanjimi odnosi, skupno zunanjo in varnostno politiko in proračunskimi določbami EU. Poleg tega se v Bolgariji dosledno upoštevajo pravila o konkurenci in pravni red Skupnosti na področju kulture in avdiovizualne politike. V primeru Romunije je stanje glede večine področij v zvezi s prostim pretokom oseb, telekomunikacijami in varstvom potrošnikov spodbudno. Ob ohranitvi zdajšnje hitrosti napredka pri vseh teh poglavjih bi se Bolgarija in Romunija morali brez težav vključiti v EU.

Področja, ki zahtevajo dodatna prizadevanja

Bolgarija in Romunija sta torej dosegli pomembno raven uskladitve s pravnim redom Skupnosti do določenega roka, tj. 30. septembra 2005, kar je 15 mesecev pred predvidenim datumom za pristop. Komisija je kljub temu zabeležila več področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja.

Obe državi morata nameniti več pozornosti boju proti pranju denarja. Na področju kmetijstva morata Bolgarija in Romunija pospešiti priprave na svojo vključitev v skupne tržne ureditve in pri vzpostavitvi mehanizmov za zunanjo trgovino. Obe državi morata dati večjo prednost dokončanju priprav na področju ribištva . Horizontalna okoljska zakonodaja ni zaključena še v nobeni državi, zato so tu potrebna dodatna prizadevanja. V okviru socialne politike morata obe državi pospešiti prizadevanja na področju delovnega prava in socialnega dialoga ter izboljšati javno zdravje, socialno vključenost in razmere v zdravstvenih ustanovah ter se boriti proti diskriminaciji. Tako od Bolgarije kot od Romunije se pričakujejo dodatna prizadevanja pri pripravah na črpanje strukturnih in kohezijskih skladov , vključno s pravočasno akreditacijo za razširjeno decentralizacijo (EDIS) v okviru predpristopnih sredstev. Zakonodajni okvir še ni izdelan, zato je treba pripraviti črpanje z ustreznimi mehanizmi za sofinanciranje. Na področju pravosodja in notranjih zadev morata Bolgarija in Romunija pospešiti priprave, da bosta lahko uporabljali politike EU v zvezi z vizumi in bojem proti drogam ter mehanizmi pravosodnega sodelovanja med državami članicami. Še vedno obstajajo občutne pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, kar lahko oslabi sposobnost držav za gladko in učinkovito izvajanje programov, ki jih financira EU.

Poleg tega se od Bolgarije pričakujejo še dodatna prizadevanja na področju javnih naročil; finančnih storitev; minimalnih zahtev glede usposabljanja in pravil za medsebojno priznavanje nekaterih poklicev; svobode opravljanja nefinančnih storitev; in glede načela medsebojnega priznavanja specifikacij izdelkov, čeprav je bilo veliko storjenega v zvezi s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega trga . Večja prizadevanja so potrebna za zagotovitev doslednega upoštevanja nacionalnega programa prestrukturiranja jeklarske industrije in zlasti obveze, da se po letu 2005 jeklarskemu sektorju ne odobri pomoč za prestrukturiranje. Med drugimi sektorskimi politikami mora Bolgarija pospešiti prizadevanja v zvezi z zračnim in pomorskim prevozom ter v zvezi z liberalizacijo trga na področju energetike in telekomunikacij . Na področju socialne politike so večja prizadevanja potrebna v okviru protidiskriminacijske politike. V zvezi z obdavčevanjem mora Bolgarija pospešiti usklajevanje predpisov za posredno in neposredno obdavčevanje in čim prej zaključiti vzpostavitev struktur za njihovo izvajanje. V Bolgariji še vedno obstajajo pomanjkljivosti na področju okoljske politike , in sicer glede celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja, izvajanja zakonodaje v zvezi z ravnanjem z odpadki in jedrsko varnostjo, pa tudi na področju vseh vidikov pravnega reda Skupnosti glede varstva potrošnikov . Bolgarija mora pospešiti izvajanje pravnega reda Skupnosti glede azila . Na področju carine bo treba prizadevanja usmeriti v informatizacijo in povezanost s carinskimi informacijskimi sistemi EU.

Tudi Romunija je dosegla visoko raven usklajenosti na mnogih področjih v zvezi z notranjim trgom , vendar pa so potrebna dodatna prizadevanja na področju zahtev za industrijske izdelke, svobode ustanavljanja družb in varstva osebnih podatkov. Kljub dobremu napredku pri nadzoru državnih pomoči so še vedno potrebna prizadevanja za dosego zadovoljive evidence izvrševanja. Romunija mora povečati prizadevanja v avdiovizualnem sektorju in v zvezi z izvajanjem pravnega reda Skupnosti glede carinske unije . Romunija mora pospešiti boj proti organiziranemu kriminalu .

Izvajanje popravnih ukrepov na vseh teh področjih je v tem trenutku sicer izvedljivo in se pričakuje, vendar se obe državi opozarja, da so za njihovo ureditev do pristopa potrebna večja prizadevanja. Če ta prizadevanja ne bodo uresničena v skladu s pričakovanji, obstaja dejanska nevarnost zamud pri prenosu in uporabi pravnega reda Skupnosti pred pristopom. Obstaja, denimo, dejanska nevarnost, da Bolgarija in Romunija ne bosta zmožni izvajati predpisov o varstvu osebnih podatkov, če ne bosta pospešili prizadevanj. Romunija mora tudi zmanjšati delež motornih vozil brez zavarovanja avtomobilske odgovornosti z namenom pridružitve k multilateralnemu garancijskemu sporazumu v zvezi z zeleno karto in njegovega izvajanja pred pristopom. Če ti primeri ne bodo rešeni pravočasno, bodo deležni sanacijskih ukrepov Unije, kakor so opisani v točki 3.2 spodaj.

Področja, ki vzbujajo resno zaskrbljenost

Komisija je ugotovila več pomanjkljivosti v pripravah za članstvo, ki vzbujajo resno skrb in lahko zadevni državi onemogočijo izvajanje pravnega reda Skupnosti ali črpanje iz sredstev EU ob pristopu 2007, če ne bo takoj in odločno ukrepala.

Obe državi beležita visoko stopnjo piratstva in ponarejanja. Okrepiti je treba delo organov pregona, zlasti na področju nadzora meje in učinkovitega preganjanja kršitev pravic intelektualne lastnine.

Bolgarija in Romunija morata okrepiti prizadevanja za vzpostavitev potrebnih institucij in upravne usposobljenosti za uporabo neposrednih podpor za kmete, za poravnavo stroškov v zvezi s trgom ter za izplačevanje sredstev za razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike. Obstajajo resni dvomi, da plačilne agencije ter integrirani administrativni in kontrolni sistem ob pristopu ne bosta v celoti delovala. Če se to stanje ne bo izboljšalo, nove države članice tvegajo, da njihovi kmetje ne bodo imeli dostopa do plačil v okviru skupne kmetijske politike.

Od obeh držav se nujno zahteva sprejetje in izvajanje obvezne veterinarske zakonodaje. Težave na tem področju ogrožajo vključevanje živinorejskega sektorja obeh držav v notranji trg, saj bi v primeru, da ostanejo nerešene, slabile veterinarski sistem in varnost prehranske verige v EU. Do tega dne je bil dosežen nezadosten napredek zlasti pri organizaciji identifikacije in registracije živali ter uvoza iz tretjih držav v okviru splošnega veterinarskega nadzornega sistema. Izvajanje pravnega reda Skupnosti glede transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) , kot je BSE, vzbuja resne skrbi v obeh državah. Nadzor živalskih bolezni v Bolgariji in Romuniji je pomanjkljiv, saj vse kaže, da so nevarne bolezni endemične. Morda bo potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo zaščitili ostale države EU pred boleznijo. V obeh državah trenutna hitrost nadgradnje njunih kmetijsko-prehrambenih ustanov ne bo vsem omogočila izpolnjevanja obvez, ki so bile sprejete med pogajanji za pristop. Zaradi javnega zdravja bodo sprejeti posebni ukrepi za obravnavo proizvajalcev, ki ne spoštujejo sprejetih obveznosti, denimo uvedba omejitev proizvodnje in trženja njihovih izdelkov.

Bolgarija in Romunija nimata zadostne obmejne infrastrukture in zadostnega števila dobro usposobljenega osebja za zagotovitev popolne skladnosti z zahtevami in postopki glede zunanjih meja EU . Morda bo treba uvesti posebne omejevalne ukrepe, ki bi preprečili oslabitev varnosti EU.

Tako v Bolgariji kot v Romuniji je korupcija še vedno resen problem. Če bo korupcija ohranila trenutne razsežnosti, bo ogrozila notranji trg, pravilno delovanje politik EU in programov, ki jih financira EU. Bolgarija in Romunija morata nujno in silovito ukrepati, da dokažeta, da sta se sposobni učinkovito bojevati proti korupciji in nepreklicno zmanjševati korupcijo. Nedvoumna uveljavitev pravne države je predpogoj za vse države, ki se želijo včlaniti v EU.

Tako Bolgarija kot Romunija se soočata z velikimi težavami glede upravne usposobljenosti institucionalnega okvira in pri zagotavljanju ustreznega finančnega poslovodenja in nadzora za izvajanje programov strukturnih skladov , ki jih financira EU, ter ukrepov v okviru Kohezijskega sklada . Če potrebni organi ne bodo vzpostavljeni oziroma bo njihova upravna usposobljenost ostala šibka, Bolgarija in Romunija ne bosta sposobni črpati vseh sredstev, ki jim bodo odobrena.

V Bolgariji poleg tega še vedno ostaja resna zaskrbljenost glede uveljavljanja predpisov o zavarovanju motornih vozil , saj je veliko vozil brez avtomobilske odgovornosti. Če se Bolgarija ne bo pridružila multilateralnemu garancijskemu sporazumu v zvezi z zeleno karto in ga izvajala, bo morda treba ohraniti mejne kontrole za obvezna zavarovanja avtomobilske odgovornosti tudi po pristopu. Na področju kmetijstva Bolgarija ni dovolj napredovala pri vzpostavitvi tržne ureditve glede mleka , kar bo oviralo tržno intervencijo EU v tem sektorju, če se stanje ne bo pravočasno izboljšalo. Na področju veterinarske kontrole je zmožnost ravnanja z živalskimi odpadki v Bolgariji nezadostna. Bolgarija tudi ni prenesla pravnega reda Skupnosti glede trgovine z živimi živalmi in živalskimi proizvodi , predpisi o zdravstvenem varstvu živali na ravni kmetij, med prevozom in ob zakolu pa se ne spoštujejo v polni meri. Na področju pravosodja in notranjih zadev Bolgariji poleg zgoraj omenjenih težav ni uspelo obvladati organiziranega kriminala . Tudi na tem področju je treba okrepiti pravno državo.

Romunija poleg tega ni zaključila usklajevanja s predpisi EU o javnih naročilih , zaradi česar je njihovo izvajanje in uveljavljanje močno oslabljeno. Če se stanje ne bo izboljšalo, bo to ustvarilo neenake razmere za gospodarske subjekte iz drugih držav članic in vplivalo na zmožnost Romunije za nemoteno izvajanje programov, ki jih financira EU. Dokler bo takšno stanje ostalo nespremenjeno, črpanje sredstev EU, zlasti v okviru strukturnih in kohezijskih skladov, ne bo mogoče. Romunija močno zamuja pri informatizaciji in povezanosti računalniških sistemov na področju obdavčevanja EU. Brez takojšnjih in trajnih prizadevanj za zagotovitev dobrega delovanja sistemov obdavčevanja EU bo treba izvesti ustrezne sanacijske ukrepe. Na okoljskem področju Romunija nima zadostne upravne usposobljenosti za izdajanje dovoljenj industrijskim podjetjem v skladu s predpisi EU o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja in za zagotovitev izvajanja teh predpisov. To bi imelo škodljive čezmejne vplive na okolje in bi ustvarilo neenake pogoje delovanja v industriji. Dokler se to stanje ne bo spremenilo, bo morda treba uvesti sanacijske ukrepe.

Prevod pravnega reda Skupnosti

Obe državi morata tudi zagotoviti prevod pravnega reda Skupnosti v bolgarščino oziroma romunščino. Od skoraj 90 000 strani pravnega reda Skupnosti je Bolgarija prevedla že več kot 95 %. Vendar pa morajo nacionalni organi pregledati še okoli 60 % prevoda, preden ga lahko predložijo institucijam EU. Romunija je prevedla skoraj 60 %, še vedno pa je treba pregledati več kot 50 % prevoda.

Prevajalske in revizijske zmogljivosti v obeh državah še niso dosegle potrebnega praga 6 000 strani na mesec, predvsem zaradi težav pri zaposlovanju osebja in motiviranju osebja. Bolgarska in romunska vlada sta bili pozvani, da tej zadevi posvetita potrebno pozornost.

Nadaljnji ukrepi

Ukrepi, ki jih morata sprejeti Bolgarija in Romunija

Odgovornost organov obeh držav je sprejetje vseh potrebnih sanacijskih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, zabeleženih v tem poročilu, da bosta popolnoma pripravljeni za članstvo v letu 2007. Vsa energija in prizadevanja morajo biti usmerjena k temu cilju.

To bo na vseh ravneh države vključevalo natančno načrtovanje ukrepov, določitev prednostnih nalog in zagotavljanje ustrezne dodelitve potrebnih finančnih in človeških virov. Obe državi bosta morali posvetiti pozornost krepitvi svojih upravnih in pravosodnih zmogljivosti, da bosta ustrezno izvajali in uveljavljali potrebno zakonodajo. Sprejeti bo treba odločne ukrepe v boju proti korupciji in pri reformah pravosodnega sistema ter javne uprave, da se zagotovi pravilno delovanje pravne države.

Spremljanje in zaščitne klavzule

Komisija bo še naprej pozorno spremljala priprave držav v zvezi s primanjkljaji, ki še vedno niso odpravljeni, pri čemer se bo osredotočala na ugotovitve tega poročila. Spremljanje bo namenjeno usmerjanju Bolgarije in Romunije pri dokončanju njunih priprav na članstvo in ustreznemu obveščanju Sveta in Parlamenta o napredku obeh držav. Spremljanje bo tudi podlaga za sprejetje kakršnih koli ukrepov, potrebnih za preprečevanje ali izboljšanje morebitnih težav, ki bi lahko vplivale na delovanje EU, če bi bili državi nezadostno pripravljeni.

Komisija bo izvajala raznovrstne dejavnosti spremljanja do pristopa. V celoti namerava uporabiti vse instrumente, ki so ji na voljo, kot so, denimo, pisni opomini, medsebojni pregledi, nadzorne naloge, ki jih opravljajo službe Komisije, ter strukture pridružitvenih sporazumov.

Komisija bo takoj po sprejetju tega poročila organom Bolgarije in Romunije poslala ustrezno utemeljene pisne opomine na politični ravni, s katerimi jih bo opozorila na glavne zabeležene primanjkljaje in jih pozvala, naj sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe.

Komisija bo nato uvedla vrsto medsebojnih pregledov za najbolj problematična vprašanja, zabeležena v tem poročilu. Te preglede bodo izvajali strokovnjaki držav članic in Komisije, njihov namen pa bo pomagati obema državama in oceniti dejanski napredek na terenu na različnih zadevnih področjih. Komisija namerava te preglede zaključiti pred pomladjo 2006. Komisija bo nato marca/aprila 2006 organizirala srečanja na najvišji ravni z vsako državo, pri čemer se bo osredotočala na odprta vprašanja.

Zaključki teh nadaljnjih srečanj in vsi podatki, zbrani do takrat, bodo zbrani v poročilu o spremljanju napredka , ki ga Komisija namerava predložiti Svetu in Parlamentu aprila/maja 2006. Komisija lahko na podlagi in v okviru tega poročila Svetu priporoči, naj odloži pristop ene ali obeh držav na 1. januar 2008, če bodo izpolnjeni pogoji za tak odlog, določeni v Pristopni pogodbi. V skladu s Pogodbo se lahko Svet odloči za odlog pristopa ene ali obeh držav za eno leto, če obstaja resna nevarnost, da bo katera od držav na mnogih pomembnih področjih očitno nepripravljena na izpolnitev zahtev za članstvo do januarja 2007, ali če, v primeru Romunije, ne bodo izpolnjene zahteve na področju konkurence ter pravosodja in notranjih zadev[1]. Komisija pričakuje, da bosta Bolgarija in Romunija do takrat sprejeli vse potrebne sanacijske ukrepe, da bi se izognili predložitvi takšnega priporočila.

Če bi Komisija priporočila odlog pristopa, se bi Svet moral odločiti za odlog pristopa ene ali obeh držav na 1. januar 2008. Komisija bi Svetu takoj zatem predlagala popravke Pristopne pogodbe , zlasti glede institucionalnih in proračunskih določb. Proračunski popravki bi morali biti vključeni v proračunski postopek EU za 2007.

Komisija bo jeseni 2006 neodvisno od tega, ali bo odločitev o odlogu sprejeta ali ne, Svetu in Parlamentu predložila drugi sklop celovitih poročil o spremljanju napredka Bolgarije in Romunije pri pripravah na članstvo. Ta poročila bodo podlaga za morebitne odločitve o kakršnih koli sanacijskih ukrepih, ki bi jih morala Komisija kot varuh Pogodb sprejeti v zvezi s pristopom leta 2007. Taki ukrepi vključujejo zaščitne klavzule, postopke za ugotavljanje kršitev ali ukrepe glede finančnega poslovodenja. Komisija jih bo sprejela brez oklevanja, kadar bo to potrebno.

Neuspešno izvajanje delov pravnega reda Skupnosti po pristopu bi vplivalo ne samo na državljane in družbe zadevne države, ampak tudi na državljane in družbe drugih držav članic. Zato se lahko zgodi, da bo morala Komisija sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečila ali izboljšala tovrstne negativne čezmejne vplive. Podlaga za tak ukrep so številne posebne določbe Pristopne pogodbe. Te vključujejo tri zaščitne klavzule , ki omogočajo Komisiji, da še tri leta po pristopu lahko sprejema ustrezne ukrepe1:

- splošna gospodarska zaščitna določba za izboljšanje večjih in dolgotrajnih težav v enem ali več gospodarskih sektorjih v obstoječih in novih državah članicah;

- zaščitna klavzula za notranji trg za preprečevanje ali obravnavanje hudih kršitev delovanja notranjega trga s strani Bolgarije ali Romunije. Nanašajo se na štiri svoboščine, pa tudi na konkurenco, energetiko, prevoz, okolje, telekomunikacije, kmetijstvo in zdravstveno varstvo (npr. varnost živil), v primeru, da imajo čezmejne vplive. Na podlagi zaščitnih ukrepov se lahko novi državi članici ali njenim državljanom ali družbam na nekaterih področjih začasno prepove uživanje ugodnosti članstva, da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in preprečila škoda, ki bi bila lahko povzročena drugim državam;

- zaščitna klavzula za pravosodje in notranje zadeve za obravnavo velikih pomanjkljivosti na področju sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter zlasti za začasno prenehanje pravic in obveznosti iz pravnega reda Skupnosti na tem področju.

Poleg teh treh zaščitnih klavzul se bodo po pristopu uporabljale posebne zaščitne klavzule iz pravnega reda Skupnosti (npr. za preprečevanje prodaje nevarne hrane) in drugi postopki (zlasti kršitve in odločitve o zadevah v zvezi s konkurenco), da bi se odpravile pomanjkljivosti v Bolgariji in Romuniji.

Pomanjkljivosti imajo lahko že same po sebi za posledico kazen, denimo, da Komisija ne more izplačati sredstev EU . Komisija kot organ za izvrševanje proračuna ne bo sprostila sredstev iz proračina EU, če denimo nova država članica ne bo ponudila ustreznih zagotovil za pravilno porabo sredstev EU, kakor to zahteva skupna kmetijska politika ali strukturni skladi.

Čeprav morajo biti sprejeti zaščitni in upravljalni ukrepi sorazmerni z razsežnostmi problema in oblikovani tako, da povzročajo čim manj motenj, bo v večini primerov njihov neizbežen učinek začasna prepoved uživanja nekaterih ugodnosti članstva za novi državi članici in njune državljane. Zato je v interesu vseh vpletenih strani, da čim hitreje in čim bolj učinkovito odpravijo obstoječe pomanjkljivosti, da se izognejo takšnim razmeram.

Podporni ukrepi EU

EU obema državama zagotavlja obsežno finančno pomoč, da bi jima olajšala priprave na članstvo. V letu 2006 bo približno 1 155 milijonov EUR namenjenih Romuniji in približno 545 milijonov EUR Bolgariji.

Komisija namerava podpreti obe državi v njunih prizadevanjih z usmerjanjem te pomoči v ukrepe, ki bi odpravili obstoječe pomanjkljivosti. Glede na vrsto problema bi bila lahko podpora EU ponujena v obliki medsebojne pomoči, seminarjev za usposabljanje, posvetovalnih nalog, projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ali podobnih instrumentov, ki se hitro uporabijo in so lahko osredotočeni na točno določena vprašanja. Ravno tako lahko pri odpravljanju pomanjkljivosti v obeh državah pomagajo obstoječi programi EU (kot denimo Carina 2007, Fiscalis in drugi programi).

Takšni posebni podporni ukrepi lahko pomagajo izboljšati ali pospešiti usklajevanje in izvajanje pravnega reda Skupnosti . Komisija bo dejavno opravljala to nalogo. Seveda bo veliko odvisno od zmogljivosti obeh držav, da absorbirata in dobro uporabita sredstva EU. Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za izboljšanje zmogljivosti upravljanja in kontrole predvsem za zagotovitev prehoda k razširjeni decentralizaciji (EDIS) v letu 2006.

Sklepne ugotovitve

Glede na zgoraj navedeno so sklepne ugotovitve in priporočila Komisije naslednja:

- Komisija potrjuje svojo prejšnjo oceno, da Bolgarija in Romunija izpolnjujeta politična merila za članstvo. Vendar pa so potrebna nadaljnja prizadevanja zlasti pri krepitvi pravne države z izboljšanjem javne uprave in pravosodnega sistema ter z učinkovitim bojem proti korupciji. Glede gospodarskih meril Bolgarija in Romunija izpolnjujeta zahteve po delujočem tržnem gospodarstvu. Ohranitev zdajšnje hitrosti, s katero Bolgarija izvaja reforme, in učinkovito izvajanje programa strukturnih reform Romunije bi moralo obema državama omogočiti, da vzdržita pritisk konkurence in se soočita s tržnimi silami znotraj EU.

- Tako Bolgarija kot Romunija sta napredovali pri sprejemanju in izvajanju zakonodaje EU in dosegli pomembno raven uskladitve 15 mesecev pred predvidenim datumom pristopa, 1. januarjem 2007. Komisija je v tej fazi zabeležila tudi več področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja. Organi obeh držav bi morali z vso vnemo nadaljevati s pripravami, da bi svojim državljanom in gospodarskim subjektom zagotovili vse ugodnosti članstva. Predvsem morajo pospešiti svoja prizadevanja, da razvijejo zadostne zmogljivosti uprave in sodstva za izvajanje in uveljavljanje pravnega reda Skupnosti . Komisija bo še naprej pozorno spremljala razvoj napredka vse do pristopa. Posebno pozornost je treba nameniti dejanskemu izvajanju in uveljavljanju zakonodaje.

- V pripravah obeh držav obstaja omejeno število določenih pomanjkljivosti, ki vzbujajo resno skrb. Brez takojšnjega ukrepanja Bolgarija in Romunija najverjetneje ne bosta sposobni izpolniti svojih obveznosti na teh določenih področjih do 1. januarja 2007. Samo od Bolgarije in Romunije je odvisen njun pravočasen pristop; sprejeti morata ukrepe, ki bodo še trdnejši in odločnejši kot v preteklih letih, da bosta rešili ta vprašanja.

- Glavne obstoječe probleme bo spremljala s pisnimi opomini. Organizirani bodo medsebojni pregledi na mestu samem in posebna posvetovanja, da se preveri ukrepanje Bolgarije in Romunije; kjer je potrebno, bo Unija hitro zbrala namensko pomoč. Zaključki tega nadaljnjega spremljanja bodo zbrani v poročilu o spremljanju napredka, ki ga Komisija namerava predložiti Svetu in Parlamentu aprila/maja 2006. Komisija lahko v takrat fazi Svetu priporoči, da odloži pristop Bolgarije in Romunije na 1. januar 2008, če bo obstajala resna nevarnost, da bo katera od držav na mnogih pomembnih področjih očitno nepripravljena na izpolnitev zahtev za članstvo do januarja 2007. Komisija pričakuje, da bosta Bolgarija in Romunija do takrat sprejeli vse potrebne sanacijske ukrepe, da bi se izognili predložitvi takšnega priporočila.

5. PRILOGA: SKLEPNE UGOTOVITVE CELOVITIH POROčIL O SPREMLJANJU NAPREDKA BOLGARIJE IN ROMUNIJE

Bolgarija

Tako kot v prejšnjih letih Bolgarija še naprej izpolnjuje politična merila za članstvo. Na splošno je dosegla zadovoljivo raven uskladitve z zahtevami EU. Kljub temu pa je potrebno nadaljnje ukrepanje na mnogih pomembnih področjih, ki so bila v poročilu iz leta 2004 poudarjena kot tista, ki zahtevajo nadaljnja prizadevanja.

Glede reforme javne uprave Bolgarija še vedno ni dokončala zakonodajnega okvira za zagotovitev načel zakonitosti, odgovornosti, zanesljivosti in predvidljivosti v delovanju javne uprave. Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za okrepitev lokalne in regionalne uprave v smislu decentralizacije. Belo knjigo o posodobitvi uprave, ki jo je vlada sprejela aprila 2004, je zdaj treba začeti uresničevati.

V zvezi s sodstvom so bili sprejeti pomembni zakonodajni ukrepi. Vendar pa napredek pri reformi predkazenskega postopka ostaja omejen, pravosodni sistem pa še vedno slabi pomanjkanje odgovornosti. Sodni postopki ostajajo okorni in počasni.

Glavni problem pri učinkovitem boju proti korupciji ostajajo slabi rezultati pri preiskovanju in preganjanju v zadevah korupcije na visoki ravni. Kljub temu, da so bila prizadevanja v boju proti korupciji deloma uspešna, zlasti v zvezi z drobno korupcijo, pa je splošni vtis še vedno ta, da korupcija ostaja razlog za skrb.

Na področju človekovih pravic in zaščite manjšin je treba povečati prizadevanja za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi in za izboljšanje razmer v nekaterih državnih ustanovah za otroke in invalidne osebe. Potreben je nadaljnji napredek v postopku deinstitucionalizacije in v izboljšanju upravljanja sistemov na področju duševnega zdravja. Stalna prizadevanja so potrebna za učinkovito vključevanje romske manjšine. Okvirni program za enake možnosti vključevanja Romov v bolgarsko družbo je treba izvesti po načrtih.

Glede gospodarskih meril za pristop Bolgarija še vedno izpolnjuje zahtevo po delujočem tržnem gospodarstvu. Ohranitev zdajšnje hitrosti pri reformah bi Bolgariji morala omogočiti, da vzdrži pritisk konkurence in se sooči s tržnimi silami znotraj Unije. Bolgarija v veliki meri ohranja makroekonomsko stabilnost, kljub temu, da so se zunanji primanjkljaji dodatno povečali. Nadaljevala je z izvajanjem svojega programa strukturnih reform, vendar ne na vseh področjih enako učinkovito.

Napredovala je na večini področij, v zvezi s katerimi so bile v lanskoletnem poročilu predlagane izboljšave, še vedno pa ostaja nekaj nerešenih vprašanj. Potem ko se je trgovinski primanjkljaj in primanjkljaj tekočega računa leta 2004 znižal, se je v prvem polletju 2005 občutno povečal. Sprejeti so bili nadaljnji ukrepi za obvladovanje rasti bančnih kreditov, kljub temu pa preudarna davčna politika in zmerna rast plač ostajata negotovi in predstavljata možna tveganja za zunanje ravnovesje, zaradi česar ju je treba pozorno spremljati. Nadaljnje reforme so potrebne za izboljšanje poslovnega okolja in zlasti delovanja upravnega in pravosodnega sistema. Postopek poenotenja sistema registracije podjetij se je sicer začel, ni pa še dokončan. Treba je ohraniti zagon za dokončanje programa privatizacije, ki dobro napreduje. Majhen napredek je bil opažen pri prilagodljivosti trga dela, ki je skupaj s celovito reformo izobraževalnega sistema bistvena za urejanje nezadostnih kvalifikacij in izboljšanje prilagodljivosti bolgarskega gospodarstva.

Bolgarija je na večini področij politik dosegla pomembno raven uskladitve s pravnim redom Skupnosti . Še naprej si je treba prizadevati za splošno okrepitev upravne usposobljenosti z namenom pravilnega izvajanja sprejete zakonodaje.

Bolgarija bo po pričakovanjih do predvidenega datuma pristopa sposobna izvajati pravni red Skupnosti v skladu z zahtevami, in sicer na naslednjih področjih: horizontalni in postopkovni ukrepi ter sektorska zakonodaja (novi in stari pristop) v poglavju o prostem pretoku blaga ; prost pretok delovne sile, uskladitev sistemov socialne varnosti in državljanskih pravic v zvezi s prostim pretokom oseb ; pretok kapitala in plačilni sistemi na področju prostega pretoka kapitala ; pravo družb, računovodstvo ter uredba, ki nadomešča Bruseljsko konvencijo in Rimsko konvencijo, v poglavju o pravu družb ; konkurenca . V zvezi s poglavjem o kmetijstvu se od Bolgarije pričakuje, da bo do predvidenega datuma pristopa sposobna izvajati pravni red Skupnosti na področju politike kakovosti, ekološkega kmetijstva, mreže knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, državne pomoči, razvoja podeželja, zootehnike, živalske prehrane in fitosanitarnega sektorja, pa tudi v zvezi z mednarodnimi sporazumi o ribištvu in državno pomočjo v poglavju o ribištvu .

Bolgarija bo po pričakovanjih do predvidenega datuma pristopa sposobna izvajati pravni red Skupnosti, in sicer na področju vseevropskih omrežij, prometa na celinskih plovnih poteh, cestnega in železniškega prometa v okviru prometne politike ; DDV na področju obdavčevanja ; poglavja o ekonomski in monetarni uniji in statistiki ; v zvezi z enakim obravnavanjem žensk in moških, zdravjem in varnostjo pri delu, socialno varnostjo in politiko zaposlovanja na področju socialne politike in zaposlovanja ; v zvezi z varnostjo dobave, energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih energetskih virov ter jedrsko energijo na področju energetike ; proizvodno strategijo na področju industrijske politike ; poglavja o malih in srednje velikih podjetjih, znanosti in raziskovanju, izobraževanju in usposabljanju ter kulturi in avdiovizualni politiki ; ozemeljsko razdelitev na področju regionalne politike ; varstvo narave in kvaliteta zraka na področju okolja ; področje migracije, boja proti terorizmu, carinskega sodelovanja in pravnih instrumentov za varstvo človekovih pravic v okviru poglavja o pravosodju in notranjih zadevah ; zakonodaja carinske unije , zunanji odnosi ter skupna zunanja in varnostna politika ; področja javnega nadzora javnih financ in zunanje revizije v okviru finančnega nadzora ; in v zvezi s finančnimi in proračunskimi določbami .

Drugič, Bolgarija mora povečati prizadevanja na nekaterih področjih, da bo lahko dokončala svoje priprave na pristop.

To zadeva neusklajeno področje in javna naročila v poglavju o prostem pretoku blaga ; medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju prostega pretoka oseb ; pravico do ustanavljanja, področje bančništva, investicijske storitve in trg vrednostnih papirjev, uredbe v zvezi z informacijsko družbo ter varstvo osebnih podatkov v poglavju o pravici do opravljanja storitev ; pranje denarja na področju prostega pretoka kapitala ; najpogostejše skupne tržne ureditve in mehanizme za zunanjo trgovino na področju kmetijstva , pa tudi skupne ukrepe na veterinarskem področju; upravljanje ladjevja, inšpekcijo in nadzor, strukturne ukrepe in tržno politiko v zvezi z ribiško politiko .

To zadeva tudi naslednja področja: zračni in pomorski promet v okviru prometne politike ; trošarine, neposredne davke, upravno sodelovanje in medsebojno pomoč na področju obdavčevanja ; področje delovnega prava, socialnega dialoga, javnega zdravja, Evropskega socialnega sklada (z izjemo operativnega programa za krepitev institucionalnih usposobljenosti in učinkovitosti javne uprave, kar vzbuja resno skrb), protidiskriminacijo in socialno vključenost v okviru poglavja o socialni politiki in zaposlovanju ; konkurenčnost in notranji energetski trg na področju energetike ; privatizacijo in ukrepe prestrukturiranja na področju industrijske politike , zlasti jeklarske industrije; telekomunikacije in informacijsko tehnologijo ; zakonodajni okvir in področje načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja v okviru regionalne politike ; horizontalno zakonodajo ter področje kakovosti vode, industrijskega onesnaževanja, kemikalij in gensko spremenjenih organizmov, jedrske varnosti in zaščite pred sevanjem ter ravnanja z odpadki v okviru okolja ; poglavje o potrošnikih in zdravstvenem varstvu ; politiko vizumov, področje azila, pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, boj proti drogam in pranju denarja ter varstvo podatkov v okviru pravosodja in notranjih zadev ; upravno in izvedbeno usposobljenost pri uporabi predpisov carinske unije ; in nadzor porabe v zvezi s strukturnimi ukrepi ter zaščita finančnih interesov EU v okviru poglavja o finančnem nadzoru .

Tretjič, Bolgarija mora takoj in odločno ukrepati, da reši vprašanja, ki vzbujajo resno skrb , če želi biti pripravljena do predvidenega datuma pristopa.

To zadeva varovanje pravic intelektualne in industrijske lastnine na področju prava družb ter zavarovanje motornih vozil v poglavju o storitvah . Zadeva tudi plačilne agencije ter integrirani administrativni in kontrolni sistem, pa tudi skupne tržne ureditve glede mleka, transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) in živalskih stranskih proizvodov (zlasti postavitev še ene kafilerije in uvedba prepovedi krmljenja), veterinarski nadzorni sistem (identifikacija in registracija živali, postavitev mejnih kontrolnih točk), nadzor nad živalskimi boleznimi, trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, veterinarsko javno zdravstveno varstvo ter zdravstveno varstvo živali v poglavju o kmetijstvu ; institucionalne strukture ter finančno upravljanje in nadzor na področju regionalne politike , tudi v zvezi z zgoraj omenjenimi operativnimi programi v okviru Evropskega socialnega sklada. Bolgarija mora nujno ukrepati tudi na področju pravosodja in notranjih zadev , zlasti glede priprav na uporabo schengenskega pravnega reda in za upravljanje prihodnjih zunanjih meja EU, pa tudi glede policijskega sodelovanja in boja proti organiziranemu kriminalu, goljufijam in korupciji, če želi biti pripravljena na članstvo do predvidenega datuma.

Romunija

Tako kot v prejšnjih letih Romunija še naprej izpolnjuje politična merila za članstvo. Na splošno je dosegla zadovoljivo raven uskladitve z zahtevami EU. Poleg tega je Romunija sprejela pomembne ukrepe za rešitev nekaterih področij v okviru političnih meril, ki so bila v poročilu iz leta 2004 poudarjena kot tista področja, ki zahtevajo nadaljnje izboljšave; to so, denimo, reforma in neodvisnost sodstva, zagotovitev večje medijske svobode, nova zakonodaja o vračanju lastnine, splošno izboljšanje položaja manjšin in zaščite otrok.

Vendar pa si je treba še naprej prizadevati za dokončanje reforme javne uprave, zlasti pa za nadaljnjo profesionalizacijo državne uprave in zagotovitev primernega osebja ter zadostnega financiranja uprave zaradi uporabe in uveljavljanja predpisov EU. Reforme pravosodnega sistema potekajo v veliki meri po načrtu, vendar bi se morale učinkovito izvesti v skladu s časovnim razporedom sprejete strategije in akcijskega načrta.

Boj proti korupciji mora imeti absolutno prednost. Prizadevanja bi morala biti usmerjena v učinkovito izvajanje protikorupcijske zakonodaje in v preventivne ukrepe, boj proti korupciji na visoki ravni in korupciji znotraj organov odkrivanja in pregona.

Na področju človekovih pravic in zaščite manjšin si je treba še naprej prizadevati za boj proti slabemu ravnanju v priporu, krepitev upravnih usposobljenosti državnega urada za preprečevanje trgovine z ljudmi, za izboljšanje položaja invalidnih in duševno bolnih oseb, ozaveščanje o novi zakonodaji o pravicah otrok ter za zagotovitev učinkovitega vključevanja romske manjšine, zlasti glede njihove nastanitve, socialnega skrbstva in trga dela.

V okviru gospodarskih meril Romunija še naprej izpolnjuje merilo glede delujočega tržnega gospodarstva. Učinkovito izvajanje njenega programa strukturnih reform bi ji moralo omogočiti, da vzdrži pritisk konkurence in se sooči s tržnimi silami znotraj Unije. Romunija v veliki meri ohranja makroekonomsko stabilnost, čeprav se je mešanica politik izkazala za manj preudarno in je vzbudila skrbi glede trajnosti nedavnih dosežkov na poti k stabilnosti. Nadaljevala je z izvajanjem svojega programa strukturnih reform, vendar ne na vseh področjih enako učinkovito.

Na večini področij, na katerih je bilo v skladu z lanskoletnim poročilom treba povečati prizadevanja, je bil dosežen določen, a neenak napredek. Vendar pa se je upočasnilo zmanjšanje inflacije, povečala so se zunanja neravnovesja, pa tudi rast je bila izrazito neenakomerna zaradi naraščajoče potrošnje gospodinjstev in upočasnjene rasti izvoza. Za to so odgovorni prociklični učinek davčne reforme in odstopanja v politiki plač v javnem sektorju, ki tudi niso v skladu z lanskoletnim pozivom k preudarni mešanici politik. Ponovna vzpostavitev preudarne davčne politike mora imeti prednost, zlasti z izvajanjem dodatnih ukrepov za trajno okrepitev osnovnih prihodkov in preudarno politiko plač v javnem sektorju znotraj okvira natančne strategije srednjeročnih izdatkov, katerega namen je okrepitev potenciala gospodarske rasti in uspešna pripravljenost na pristop k EU. Nadaljnje izvajanje programa privatizacije, dejavno ukinjanje podjetij, ki niso sposobna za obstoj, dodatno izboljšanje finančne discipline in bistven napredek v delovanju sodstva so potrebni za nastanek pozitivnega poslovnega okolja in odpravo slabo dodeljenih virov.

Romunija je na večini področij politik dosegla pomembno raven uskladitve s pravnim redom Skupnosti . Še naprej si je treba prizadevati za splošno okrepitev upravne usposobljenosti z namenom pravilnega izvajanja sprejete zakonodaje.

Romunija bo po pričakovanjih do predvidenega datuma pristopa sposobna izvajati pravni red Skupnosti v skladu z zahtevami na naslednjih področjih: neusklajeno področje in tudi sektorska zakonodaja (novi pristop) v poglavju o prostem pretoku blaga ; medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, prost pretok delovne sile in uskladitev sistemov socialne varnosti v zvezi s prostim pretokom oseb ; bančni sektor, investicijske storitve, trg vrednostnih papirjev in uredbe v zvezi z informacijsko družbo na področju pravice do opravljanja storitev ; pretok kapitala in plačil, pa tudi plačilnih sistemov v zvezi s prostim pretokom kapitala ; pravo družb, računovodstvo, nadzor ter uredba, ki nadomešča Bruseljsko konvencijo in Rimsko konvencijo v poglavju o pravu družb ; protimonopolno področje v poglavju o konkurenci; omejeno število vprašanj glede kmetijstva ; glede mednarodnih sporazumov o ribištvu in državne pomoči v poglavju o ribištvu ; področja v prometnem sektorju; usklajevanje zakonodaje o DDV, trošarinah in neposrednih davkih na področju obdavčevanja ; ekonomska in monetarna unija ; statistika ; enako obravnavanje žensk in moških, zdravje in varnost pri delu, politika zaposlovanja, socialna varnost in protidiskriminacijska politika na področju socialne politike in zaposlovanja ; energetika, proizvodna strategija na področju industrijske politike ; mala in srednje velika podjetja; znanost in raziskave; izobraževanje in usposabljanje; telekomunikacije in informacijska tehnologija; kultura na področju kulture in avdiovizualne politike ; ozemeljska razdelitev in načrtovanje v zvezi z regionalno politiko in usklajevanjem strukturnih instrumentov ; kakovost zraka, varstvo narave, kemikalije in genetsko spremenjeni organizmi, hrup, jedrska varnost in zaščita pred sevanjem v poglavju o okolju ; varstvo potrošnikov in zdravja ; področje migracij, azila, boja proti terorizmu, carinskega sodelovanja in pravnih instrumentov za varstvo človekovih pravic na področju pravosodja in notranjih zadev ; zakonodaja carinske unije , zunanji odnosi; skupna zunanja in varnostna politika ter finančne in proračunske določbe .

Drugič, Romunija mora povečati prizadevanja na nekaterih področjih, da bo lahko dokončala svoje priprave na pristop.

To zadeva horizontalne in postopkovne ukrepe ter sektorsko zakonodajo (stari pristop) v okviru prostega pretoka blaga ; državljanske pravice na področju prostega pretoka oseb ; področje pravice do opravljanja storitev v zvezi s pravico do ustanavljanja in pravico do opravljanja nefinančnih storitev in zavarovanjem (motornih vozil) in varstvom osebnih podatkov; boj proti pranju denarja na področju prostega pretoka kapitala ; konkurenco , predvsem v zvezi z izvajanjem predpisov o državni pomoči. Na področju kmetijstva to zadeva politiko kakovosti, mehanizme za zunanjo trgovino in skupne tržne ureditve; zdravstveno varstvo živali, trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, zootehniko in živalsko prehrano; upravljanje virov in ladjevja, inšpekcijo in nadzor, strukturne ukrepe in tržno politiko v zvezi z ribiško politiko .

To zadeva tudi področja prava dela, socialnega dialoga, javnega zdravja, Evropskega socialnega sklada (čeprav obstaja resna zaskrbljenost v zvezi z institucionalnimi strukturami, potrebnimi za izvajanje – glej spodaj pod regionalno politiko in usklajevanjem strukturnih instrumentov ) in socialno vključenostjo v zvezi s socialno politiko in zaposlovanjem ; privatizacijo in prestrukturiranje v okviru industrijske politike ; dokončanje uskladitve avdiovizualne zakonodaje na področju kulture in avdiovizualne politike ; zakonodajni okvir ter spremljanje in ocenjevanje v zvezi z regionalno politiko in usklajevanjem strukturnih instrumentov ; horizontalno zakonodajo, ravnanje z odpadki, kakovost vode v okviru okolja ; politiko vizumov, varstvo podatkov, sodelovanje politik in boj proti organiziranemu kriminalu, pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, pa tudi boj proti drogam in pranju denarja na področju pravosodja in notranjih zadev ; upravno in izvedbeno usposobljenost pri uporabi predpisov carinske unije ; in finančni nadzor .

Tretjič, Romunija mora takoj in odločno ukrepati, da reši vprašanja, ki vzbujajo resno skrb , če želi biti pripravljena do predvidenega datuma pristopa.

To zadeva področje javnih naročil v okviru prostega pretoka blaga , pa tudi varovanje pravic intelektualne in industrijske lastnine v okviru prava družb . Rešiti je treba še veliko število vprašanj na področju kmetijstva , zlasti glede pripravljenosti Romunije, da ustanovi plačilne agencije in začne uporabljati integrirani administrativni in kontrolni sistem. Poleg tega to zadeva v okviru veterinarskih vprašanj ukrepe v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (TSE) in živalskimi stranskimi proizvodi (zlasti način zbiranja živalskih trupel, pomanjkanje kafilerij, uvedba prepovedi krmljenja), pa tudi veterinarski nadzorni sistem na notranjem trgu (identifikacija in registracija živali, postavitev mejnih kontrolnih točk), nadzor nad živalskimi boleznimi in veterinarsko javno zdravstveno varstvo. Ostala vprašanja, ki vzbujajo skrb so upravna usposobljenost na področju obdavčevanja , predvsem počasno doseganje interoperabilnosti računalniških sistemov; nujna potreba po okrepitvi institucionalnih struktur in finančnega upravljanja ter nadzornih mehanizmov za delovanje regionalne politike in usklajevanje strukturnih instrumentov, pa tudi industrijsko onesnaževanje in splošne administrativne zmogljivosti na področju okolja . Romunija mora nujno ukrepati tudi na področju pravosodja in notranjih zadev , zlasti glede priprav na uporabo schengenskega pravnega reda in za upravljanje prihodnjih zunanjih meja EU, pa tudi glede boja proti goljufijam in korupciji, če želi biti pripravljena na članstvo do predvidenega datuma.

[1] Podrobnosti o klavzuli o preložitvi pristopa in zaščitnih klavzulah so navedene v členih 36–39 Protokola o pristopu in Akta o pristopu, kakor sta objavljena v UL L 157, 21.6.2005.