EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52005DC0111
Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Community Programmes Customs 2013 and Fiscalis 2013 {SEC(2005) 423}
sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Programa Skupnosti Customs 2013 in Fiscalis 2013 {SEC(2005) 423}
sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Programa Skupnosti Customs 2013 in Fiscalis 2013 {SEC(2005) 423}
/* KOM/2005/0111 končno */
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu - Programa Skupnosti Customs 2013 in Fiscalis 2013 {SEC(2005) 423} /* KOM/2005/0111 končno */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 6.4.2005 KOM(2005) 111 končno SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Programa Skupnosti Customs 2013 in Fiscalis 2013 {SEC(2005) 423} VSEBINA 1. Okvir 4 1.1. Carine 4 1.2. Posredno obdavčevanje 4 1.2.1. DDV 4 1.2.2. Trošarine 5 1.3. Neposredno obdavčevanje 5 1.4. Finančne perspektive 5 2. Obstoječa programa 5 2.1. Osnova vseevropskih računalniških mrež 6 2.2. Vseevropske računalniške mreže za carine 6 2.3. Vseevropske računalniške mreže za obdavčevanje 6 2.4. Skupni ukrepi 6 3. Izzivi na področju politike, ki jih morata obravnavati naslednika programov 7 3.1. Carine 7 3.2. Obdavčevanje 8 4. Izzivi na področju izvajanja naslednikov programov 9 4.1. Vseevropske računalniške mreže 9 4.2. Strateški pomen vseevropskih računalniških mrež 9 4.3. Skupni ukrepi 9 4.4. Skupni izobraževalni pripomočki 10 4.5. Države kandidatke, države Zahodnega Balkana, Evropska sosedska politika in tretje države 10 5. Proračun 10 6. Zaključki 11 1. OKVIR Najvidnejša sprememba ob ustanovitvi notranjega trga leta 1993 je bila odprava pregledov na mejah med državami članicami EU, ki je omogočila prost pretok blaga in storitev. Blagovna menjava znotraj Skupnosti se je od odprave notranjih meja skoraj podvojila in trenutno znaša približno 1500 milijard EUR na leto. Carinska in davčna uprava igrata ključno vlogo v Skupnosti na področju vzdrževanja in razvijanja notranjega trga, kontrole zunanjih meja ter varovanja finančnih in drugih interesov Skupnosti. Carinski in davčni program sta pri tem delu ključnega pomena, saj bi bila evropska trgovina brez njiju resno motena, njena konkurenčnost bi bila oslabljena, ogrožena pa bi bila tudi varstvo in varnost državljanov. Novi izzivi in nenehne spremembe, zlasti na področju informacijske tehnologije, narekujejo izboljšave in razvoj. To sporočilo določa usklajeno strategijo, ki bo odgovorila na te izzive s prihodnjimi carinskimi in davčnimi programi EU. V pričakovanju rezultatov vmesnih ocen Komisija pred predlogom za naslednika programov Customs 2013 in Fiscalis 2013 objavlja to sporočilo o programih Skupnosti Customs 2013 in Fiscalis 2013 , ki naj bi se izvajala v obdobju od 2007 do 2013. 1.1. Carine Današnje carine morajo zagotoviti nemoten potek zunanje trgovine, hkrati pa izvajati učinkovit nadzor nad mednarodno oskrbovalno verigo, da: - zagotovijo varnost državljanov EU; - olajšajo zakonito trgovino in hkrati zavarujejo Skupnost pred nepošteno in nezakonito trgovino; - povečajo konkurenčnost evropskega gospodarstva s pomočjo sodobnih delovnih metod, podprtih z lahko dostopnim elektronskim carinskim okoljem; - zavarujejo finančne interese EU in njenih držav članic; - v projektu, ki je v skupnem interesu Evropske unije in njenih sosed, upravljajo zunanjo mejo[1]; - sodelujejo na nacionalnem in mednarodnem področju v boju proti goljufijam in spodbujanju zakonite trgovine. 1.2. Posredno obdav čevanje 1.2.1. DDV Zaradi odprave kontrol na notranjih mejah Skupnosti si morajo davčne uprave izmenjevati podatke, da bi zagotovile, da davčni zavezanci pravilno obračunavajo DDV. Zaradi načel notranjega trga, zlasti načela o prostem gibanju blaga, so postale davčne uprave veliko bolj odvisne druga od druge. Ta medsebojna odvisnost se kaže na dva načina. Davčne uprave so odvisne druga od druge zaradi elektronskih informacij v sistemu za izmenjavo informacij o DDV (VIES), ki davčnim upravam zagotavljajo potrebne podatke, da zagotovijo pravilno obračunavanje DDV iz blagovne menjave med državami članicami. Poleg tega pa morajo davčne uprave tesno sodelovati, da zagotovijo hitro odkrivanje in obravnavo goljufivih trgovcev, ter s tem preprečijo izkrivljanje konkurence na enotnem trgu. 1.2.2. Trošarine Zaradi načela destinacije iz zakonodaje EU, ki ureja trošarine, je postalo upravljanje sistema trošarin bolj zapleteno in upravni sistemi morajo fizično spremljati gibanje trošarinskih izdelkov med državami članicami. 1.3. Neposredno obdav čevanje Tudi neposredni davki vplivajo na delovanje skupnega trga. Zato morajo davčne politike natančno upoštevati pomembne cilje Unije, kakor so nadaljnja poglobitev in podpora delovanju enotnega trga ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, hkrati pa varovanje davčnih osnov pred škodljivo davčno konkurenco in davčno goljufijo ter olajšanje poslovanja zakonitim podjetjem. 1.4. Finan čne perspektive S tem, da bosta zagotovila tekoče delovanje notranjega trga, bosta programa Fiscalis in Customs prispevala k širšemu cilju doseganja trajnostne gospodarske rasti iz Sporočila Komisije o finančni perspektivi 2007-2013[2]. Drugo sporočilo Komisije[3] o teh perspektivah se izrecno nanaša na programa Fiscalis in Customs kot na enega od potrebnih praktičnih ukrepov. Programa sta v podpoglavju 1a – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje. 2. OBSTOJEčA PROGRAMA[4] Cilj programa Customs 2007 [5] je zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga na področju carin, program Fiscalis 2003–2007 [6] pa je namenjen izboljševanju delovanja davčnih sistemov na notranjem trgu. Vmesno ocenjevanje obeh programov, ki se je začelo izvajati v začetku leta 2005, in presoja vplivov bosta zagotovila še dodatni material za podporo naslednikom programov. Njihova priporočila bodo vključena v predlagana naslednika obeh programov, katerih predložitev v postopek sprejetja je predvidena v začetku leta 2006. 2.1. Osnova vseevropskih računalniških mrež Osnova za elektronsko izmenjavo podatkov je varno omrežje CCN/CSI (skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik), ki ga pri obeh programih uporabljata carinska in davčna uprava. Preko CCN/CSI so državni podatki in podatki Skupnosti na razpolago na zelo varen način na ravni celotne Evrope. Leta 2004 je bilo v CCN/CSI obdelanih okoli 180 milijonov sporočil. Na spletni strani EUROPA je mogoče preko interneta dostopati do večine podatkovnih zbirk Skupnosti (EBTI, TQS, ECICS[7]) in nekaterih državnih evidenc podatkov, portal pa se imenuje DDS (Sistem širitve podatkov). Leta 2004 je bilo na portalu več kakor 34 milijonov poizvedb. 2.2. Vseevropske ra čunalniške mreže za carine Na področju carin nov računalniško podprt tranzitni sistem (NCTS) zagotavlja prenos carinske tranzitne deklaracije blaga hkrati s fizičnim prevozom blaga in pred njim. To povečuje zmogljivost carinske uprave, da zagotovi pravilno carinsko kontrolo teh gibanj in zmanjša stroške izvajalcev. Leta 2004 je bilo zabeleženih več kakor 5,5 milijonov mednarodnih tranzitov. Informacijski sistem za integrirano tarifo Skupnosti (TARIC) zagotavlja podatke, ki so nujni za pravilno in enotno uporabo zakonodaje o tarifah za zunanjo trgovino v vseh državah članicah. Leta 2004 je bilo zabeleženih okoli 27 milijonov poizvedb. S tem, ko je bila sprožena pobuda za elektronsko carinjenje, je bil storjen prvi korak na poti k carinskemu okolju brez papirja. 2.3. Vseevropske ra čunalniške mreže za obdavčevanje Sistem za izmenjavo podatkov o DDV (VIES) povezuje nacionalne podatkovne zbirke na področju DDV. Njegov glavni namen je omogočiti izmenjavo podatkov med državami članicami v zvezi z izvzetjem dobave blaga znotraj Skupnosti in s tem omogočiti davčnim upravam pravilni nadzor obdavčevanja dobave blaga na enotnem trgu. Leta 2004 je bilo preko sistema VIES izmenjanih 80 milijonov sporočil. Komisija z vzpostavljanjem računalniško podprtega sistema za nadzor gibanja trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine razvija tudi projekt nadzora nad gibanjem trošarinskih izdelkov (EMCS)[8]. Medtem so bili vzpostavljeni številni prehodni sistemi, ki omogočajo izmenjavo podatkov o trošarinskem blagu, skladiščih in trgovcih s trošarinskim blagom in ki se nenehno posodabljajo in izboljšujejo. 2.4. Skupni ukrepi Dolgoletne izkušnje z organizacijo dejavnosti uradnikov temeljijo na predhodnikih programov Customs in Fiscalis , ki so se začeli uporabljati leta 1991. Ti skupni ukrepi so se izkazali kot izredno koristni za razvoj in širjenje najboljše administrativne prakse, za krepitev zaupanja ter za spodbujanje in razvoj sodelovanja med državnimi upravami. 3. Izzivi na podro čJU POLITIKE, KI JIH MORAJO OBRAVNAVATI NASLEDNIKI PROGRAMOV 3.1. Carine Skupno izvajanje carinske zakonodaje Skupnosti je nujno za preprečevanje izkrivljanja trga. Zaradi globalizacije trgovine morajo biti carinske dejavnosti skladne s ciljem zagotoviti, da bo Evropska unija ostala konkurenčna. Carina mora torej zagotoviti tekoč potek trgovine in hkrati uporabljati potrebne preglede proti tveganjem, ki bi jih lahko zunanja trgovina predstavljala za varnost, zdravje in gospodarske interese Unije. Zavarovanje oskrbovalne verige predstavlja nov izziv, v katerem ima carina edinstveno vlogo. Ker ima nadzor nad vsemi vidiki mednarodnih gibanj, ima carina pregled nad vsemi udeleženci znotraj EU, na fizični zunanji meji ter v tretjih državah. S tem, ko je breme nadzora zunanjih meja Skupnosti nesorazmerno porazdeljeno med nove države članice, pa je pomembno tudi, da se obravnava možnost finančne podpore za skupne ukrepe, namenjene izboljšanju doslednosti nadzora. Učinkovit nadzor je mogoče doseči le z uporabo skupnega upravljanja s tveganji. Upravljanje s tveganji je treba nenehno spremljati in razvijati, vključeno pa mora biti v vse vidike carine, vključno z informacijskimi sistemi. Da se zagotovi učinkovito upravljanje s tveganji in zbiranje podatkov, je treba zagotoviti hitro izmenjavo informacij tako med carinskimi kontrolnimi točkami kot tudi z drugimi agencijami. Za preprečevanje resnih izkrivljanj trgovine in ogrožanja varnosti v Skupnosti si je treba nenehno prizadevati, da se zagotovi učinkovito izvajanje nadzora povsod na carinskem ozemlju Skupnosti. To zahteva operativne ukrepe, ki bodo posebej usmerjeni v vzpostavljanje in spremljanje nadzornih standardov ter zagotavljanje primernih sredstev za doseganje teh ciljev, ki bodo na razpolago nacionalnim carinskim upravam. Razvoj in izvajanje novih delovnih praks, okrepljeno sodelovanje[9] in sistematična delitev skupne prakse, podprti z meritvami, spremljanjem in poročanjem, so predpogoj za uspešno soočanje z novimi grožnjami za varnost ter za zagotavljanje visokega standarda učinkovitega carinskega nadzora. Tudi ukrepi na tem področju bodo pomagali pri izpolnjevanju pričakovanj različnih zainteresiranih strank, zlasti glede zmanjševanja stroškov usklajevanja za gospodarske subjekte. Pomembno je tudi zagotoviti komplementarnost med dejavnostmi na področju carin, ki se financirajo iz programa Customs 2013 , ter dejavnostmi na področju nadzora ljudi na zunanjih mejah, vključno z agencijo za zunanje meje. Ponarejanje in piratstvo povzročata ogromno gospodarsko škodo in, ker je carina večji prestreznik takega blaga, je nujno, da se proti temu bori na učinkovit način . Ta vključuje izboljšanja pokazateljev tveganja na tem področju. Da bi lahko sledili tem prednostnim zadevam in glede na razvoj elektronske uprave, je treba posodobiti carinsko zakonodajo in jo korenito poenostaviti. Samo zakonodaja ne bo zadostovala in potreba po razvoju novih integriranih sistemov ali po preoblikovanju obstoječih je vedno bolj v ospredju. Program je edini način, s katerim bo mogoče v celoti vpeljati elektronske carine[10]. Z vidika informacijske tehnologije bo to omogočalo prenos carinskih deklaracij med carinarnicami v različnih državah članicah ter izmenjavo informacij z obstoječimi zbirkami podatkov. To bo ne izboljšalo le upravljanja s tveganji uvoženega in izvoženega blaga, ampak tudi carinjenje v primerih, ko blago vstopa v državo članico oziroma izstopa iz nje preko druge carinarnice in ne tiste, preko katere se uvaža oziroma izvaža. 3.2. Obdavčevanje Komisija meni, da je glavna prednostna naloga davčne politike obravnavanje skrbi fizičnih oseb in podjetij , ki poslujejo na notranjem trgu, tako, da se osredotoči na odpravljanje davčnih ovir za vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti . Poleg tega je očitno, da je treba obravnavati tudi druge zadeve, ki škodljivo vplivajo na delovanje trga, zlasti boj proti škodljivi davčni konkurenci in davčni goljufiji. V zadnjem času so bili okrepljeni vsi pravni instrumenti za sodelovanje na področju DDV, trošarin in neposrednega obdavčenja ter pobiranja dajatev. Ti pravni instrumenti so še bolj okrepili konsolidacijo dobro razvite in učinkovite strukture upravnega sodelovanja , ki ga podpira program Fiscalis . Naslednik programa naj temelji na delu obstoječih programov, njegov cilj pa naj bo boljše razumevanje in izvajanje zakonodaje Skupnosti, večje sodelovanje, nenehno izboljševanje upravnih postopkov za uprave in davkoplačevalce, širjenje dobre upravne prakse ter boj proti goljufijam. Izmenjava podatkov med upravami igra pomembno vlogo pri reševanju številnih težnih vprašanj, kot je na primer omogočanje učinkovitega obdavčenja dohodkov iz prihrankov. Podobno se na področju DDV in trošarin izmenjava podatkov obravnava skoraj kot predpogoj za nadaljnji napredek. Primeri tega pristopa na področju DDV vključujejo predlog Komisije[11] za sistem "vse na enem mestu" za trgovanje v več kakor eni državi članici ter predlog za spremembo kraja opravljanja storitev. Vedno bolj verjetno je, da se bo v prihodnje kot primarna štela rešitev na področju informacijske tehnologije. Naraščajoča potreba po večji preglednosti in učinkoviti izmenjavi podatkov ni omejena na države članice ali najbližje sosede EU . Pri aktivnem spodbujanju dobrih praks, kakor so navedene v Sporočilu Komisije[12] o preprečevanju in boju proti korporacijski in finančni zlorabi, bi se lahko program Fiscalis izkazal za koristno orodje za podporo reforme v tako imenovanih skupnih davčnih zatočiščih in bolj na splošno partnericah EU. Izkušnje z nedavnimi odmevnimi primeri goljufije so prepričale Komisijo, da je potrebna širša uporaba upravnega sodelovanja, s katerim bo mogoče preprečiti manipulacijo s pravili v brezobzirnih podjetjih. 4. IZZIVI NA PODROčJU IZVAJANJA DRUGE GENERACIJE PROGRAMOV 4.1. Vseevropske računalniške mreže V zadnjih letih so vseevropske računalniške mreže postale strateško pomembne za poslovne dejavnosti evropskih carinskih in davčnih uprav. Ogromen uspeh CCN/CSI ter davčnih in carinskih računalniških sistemov je botroval izjemnemu povečanju uporabe teh sistemov, posledica česar je vsakoletna podvojitev zmogljivosti. Prispevek 10 novih držav članic je le delno spodbudil to skokovito rast, saj je v prvi vrsti posledica povečane uporabe sistemov za spodbujanje trgovine, nadziranje glavnine čezmejnih transakcij in boj proti goljufijam. Pričakovati je, da bodo davčni in carinski uradniki v prihodnjih letih le še povečevali uporabo teh sistemov. Intenzivnejša uporaba sistemov bo zahtevala nadaljnjo nadgradnjo sistema CCN, po pričakovanjih pa bo v bližnji prihodnosti treba tudi pregledati in izboljšati varnostno ureditev. Postopna vzpostavitev centraliziranega poslovanja in vodenja teh vseevropskih računalniških mrež bo tudi izjemno pomemben in vpliven dejavnik. Poleg večje učinkovitosti, ki jo bo prinesla uporaba enotnega sistema namesto številnih nacionalnih sistemov, ki obstajajo danes, bo sistem ustvaril velike prihranke na nacionalni ravni. 4.2. Strateški pomen vseevropskih računalniških mrež Če bi evropsko carinsko računalniško omrežje ne bilo na voljo, bi morali uporabljati stari sistem s papirnimi dokumenti. To bi zelo upočasnilo pretok blaga, s tem pa se gospodarski subjekti ne želijo več sprijazniti. Nerazpoložljivost ali okvara teh sistemov bi imela precejšnje negativne posledice na poslovanje zaradi nepravilne uporabe tarifnih oznak in carinskega zakonika, kakor tudi zaradi prometnih zastojev na mejnih prehodih, kar bi zelo hitro povzročilo škodo trgovini. Podobno bi morebitna nerazpoložljivost ali okvara sistema VIES ogrozila nadzor DDV in utrla pot obsežnim goljufijam, kot so goljufije na področju DDV. 4.3. Skupni ukrepi Lizbonska strategija poudarja, da delo na področju notranjega trga prehaja z oblikovanja zakonodaje na vsakodnevno praktično izvajanje različnih ukrepov s strani držav članic. Skupni ukrepi so bili že od samega začetka usmerjeni v to področje in so eden od ključnih instrumentov Komisije in držav članic za spodbujanje enkratne kulture sodelovanja med državami članicami. Obstaja potreba po zagotovitvi dejavne udeležbe držav članic zaradi znanja in strokovnosti, ki jih imajo na številnih področjih, s ciljem nadaljnje krepitve vzajemne pomoči in razširitve sodelovanja, da zajame tudi uradnike, ki delajo izven glavnega sedeža. Da bi dosegli učinkovito uporabo virov, ki so na voljo v Skupnosti, bo treba preučiti vrsto možnosti, vključno s skupno uporabo opreme med državami članicami, izmenjavo znanja o uvajanju in uporabi te opreme ter finančno podporo za njen nakup. 4.4. Skupni izobraževalni pripomočki Skupno izobraževanje je ključna sestavina pri zagotavljanju enotnega pristopa na področju ukrepov, ki jih izvajajo države članice. Delo na razvoju skupnih izobraževalnih pripomočkov in uporabi pripomočkov za e-učenje se mora nadaljevati, razširjanju rezultatov dejavnosti pa je treba dati nov zagon. Poleg tega je treba nameniti dodatno pozornost, zlasti na področju carine, zagotavljanju skupnega izobraževanja na ključnih področjih na evropski ravni. 4.5. Države kandidatke, države Zahodnega Balkana, Evropska sosedska politika in tretje države Tako program Customs 2013 kot tudi program Fiscalis 2013 bosta vsebovala zunanjo komponento, ki bo financirana iz predpristopnega instrumenta pod postavko 4 finančnih perspektiv za obdobje 2007-2013. Dogovorjena bo tudi posebna ureditev z generalnimi direktorati RELEX za programiranje in uporabo ustreznih sredstev. Na področju varnosti je mednarodno sodelovanje na podlagi skupnih standardov in vzajemnega priznavanja kontrolnih rezultatov edini način za učinkovito zmanjševanje obremenitev trgovcev, ki poslujejo zakonito. Tovrstno sodelovanje ima zato v novem programu status prednostne naloge . Programi bodo zagotavljali pomoč državam kandidatkam, v njihovem okviru pa bo možno zagotavljati pomoč tudi partnerskim državam, sodelujočim v Evropski sosedski politiki, in drugim tretjim državam. Na področju carine je pomembno sprejemati pobude, ki bodo delovne prakse naših sosedov in trgovinskih partnerjev uskladile z zakonodajo Skupnosti ter okrepile njihovo upravno usposobljenost in operativne zmogljivosti, na primer na področju nadzora prepovedanih, nevarnih in nezakonitih snovi. Na davčnem področju je pomembno tem državam pomagati, da okrepijo svojo upravno usposobljenost, da bodo zmožne sodelovati zlasti v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam. Medsebojna povezljivost računalniških sistemov carinskih in davčnih uprav mora biti vzpostavljena pred datumom pristopa. Glede na posamezne primere in po potrebi se lahko predvidi tudi medsebojna povezljivost s carinskimi in davčnimi upravami drugih sosednjih držav. 5. Proračun Predlagana proračuna za oba programa kažeta na občutno povečanje v obdobju šestih let, in sicer s 157,435 milijona EUR na 323,8 milijona EUR za program Customs in s 67,25 milijona EUR na 175,30 milijona EUR za program Fiscalis . To povečanje je v glavnem posledica razvoja novih računalniških sistemov za podporo novim poslovnim in zakonodajnim pobudam na področju carine in obdavčenja, ki so predvidene v bližnji prihodnosti. Na carinskem področju bo predvidoma potrebnih 77 milijonov EUR za vodenje in nadaljnji razvoj obstoječih sistemov TRANSIT in Tariff [13]. Proračun programa Customs 2013 razpolaga s 104,5 milijona EUR v šestih letih za izvedbo projekta elektronske carine, ki je trenutno v postopku priprave. Vrednost sistemov, potrebnih za obdelavo pobud v zvezi z varnostnimi vidiki carinske politike, je ocenjena na 38,7 milijona EUR. V okviru programa Customs 2013 je namenjenih 46 milijonov EUR za financiranje skupnih ukrepov. Proračun od leta 2007 do leta 2008 je bil povečan, ker je pričakovati, da bodo na podlagi politike zunanjih meja sprožene številne dejavnosti z državami, ki niso članice EU, zlasti s sosednjimi državami[14]. Program Customs predvideva znesek 11,4 milijona EUR v šestletnem obdobju za financiranje razvoja skupnih izobraževalnih pripomočkov v podporo zgoraj navedenim ciljem carinske politike. Pobude za skupno izobraževanje bodo nadaljevanje pobud znotraj tekočega programa. Na davčnem področju bo treba zagotoviti 30,3 milijona EUR za vodenje in nadaljnji razvoj sistema VIES. Od leta 2009 bo program Fiscalis 2013 vključeval sistem EMCS. Po ocenah bo treba za EMCS v šestih letih zagotoviti 19,5 milijona EUR. V okviru proračuna je znesek 37 milijonov EUR namenjen podpori novim političnim pobudam na davčnem področju, kakor je sistem VIES II, ki je informacijska točka, kjer bodo lahko trgovci dobili "vse na enem mestu", in novim pobudam za izmenjavo informacij. Proračunska vrednost skupnih ukrepov na področju obdavčenja znaša 39 milijonov EUR. Program Fiscalis bo tudi podprl razvoj skupnih izobraževalnih pripomočkov. Ta pobuda je nova in se bo predvidoma začela na začetku novega programa o novih zakonskih pobudah. Proračunski znesek za ta namen znaša 3,3 milijona EUR. Oba naslednika predhodnih programov namenjata znatno večjo vsoto sistemu CCN: 46,2 milijona EUR v posameznem programu, v primerjavi z 18,5 milijona EUR v posameznem sedanjem programu. To močno proračunsko povečanje je namenjeno podpori trendu vsakoletne podvojitve zmogljivosti. Realnost teh zahtev potrjujejo nenehna potreba po interoperabilnosti in stopnja zahtevane razpoložljivosti. Pravzaprav bodo morali biti računalniški sistemi, financirani iz programov, vse bolj razpoložljivi, in sicer 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Da bi dosegli tako stopnjo razpoložljivosti bo treba proračun zviševati eksponentno, kajti uresničevanje tega cilja terja vzpostavitev struktur za finančne rezerve in s tem povezanih služb. Program Customs trenutno financira samo dejavnosti prvega stebra. Ker je carinske dejavnosti nemogoče omejiti na dejavnosti enega samega stebra, bo program v prihodnosti omogočal sofinanciranje iz programov drugega in tretjega stebra. 6. Sklep Programa Customs 2007 in Fiscalis 2007 izboljšujeta sodelovanje med carinskimi in davčnimi upravami in njihovimi uslužbenci, poleg tega pa vzpostavljata vseevropska računalniška omrežja, nujna za izpolnjevanje obveznosti carinskega nadzora na notranjem trgu ter za ohranjevanje obdavčenja blaga in storitev v skladu z davčno zakonodajo Skupnosti na tem trgu. Programa igrata pomembno vlogo pri zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga in upravljanju zunanjih meja EU ter kot taka prispevata k uresničevanju ciljev Komisije v obdobju 2005–2009 in Lizbonske strategije. Komisija zato predlaga, da se oba naslednika teh programov, in sicer Fiscalis 2013 in Customs 2013, vključita v finančne perspektive za obdobje 2007–2013, ter da se projekt EMCS od leta 2009[15]financira iz programa Fiscalis 2013 . Obnova programov je ključna za konkurenčnost evropske trgovine, zbiranje in zaščito prihodkov Skupnosti ter varstvo in varnost državljanov EU. Z ogromno količino carinskih deklaracij, vključno z zahtevami po spodbujanju zakonitega trgovanja in pričakovanji interesnih skupin na področju varovanja njihovih interesov, se lahko spopademo samo s skupnimi ukrepi, podprtimi s programom Customs . Prispevek Skupnosti v računalniških sistemih je ključnega pomena: izboljšanje kontrol in pospešeno spodbujanje trgovine zahtevata elektronsko izmenjavo podatkov med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi, hitro zagotavljanje visoko tveganih informacij carinarnicam ter dostop ključnih udeležencev do sprotnih carinskih informacij. Enotni trg zahteva enakovredno obravnavo po vsej Skupnosti, pri čemer program Customs bistveno prispeva k preprečevanju različnih carinskih praks pri izvajanju zakonodaje Skupnosti. Nadalje bi bilo carinskim organom brez tega programa veliko težje izvajati učinkovit nadzor po razumnih stroških usklajevanja poslovanja. Prekinitev programa Customs bi ogrozila evropsko konkurenčnost, varnost in zaposlovanje ter bi negativno vplivala na podobo EU kot enotnega sogovornika v mednarodnih razpravah. Če bi prišlo do prekinitve sedanjega programa Fiscalis , bi bilo ogroženo delovanje notranjega trga, in sicer zaradi vloge, ki jo igra ta program pri financiranju sistema za izmenjavo informacij o DDV (VIES), kakor tudi več ključnih trošarinskih sistemov. Sistem VIES trenutno zagotavlja informacije državam članicam, da jim omogoči nadzor davčnih transakcij Skupnosti v EU brez notranjih meja, hkrati pa podjetjem lajša trgovanje na notranjem trgu. Brez elektronske izmenjave informacij bi morale države članice poiskati drugo metodologijo za nadzor DDV, kar bi bil korak nazaj v smislu obremenitev, ki bi jih utrpela podjetja. Nenazadnje je ključno ohranjati in razvijati upravno sodelovanje med davčnimi upravami, za kar je program Fiscalis idealna rešitev. ANNEX 1 Budget of Customs 2007, Fiscalis 2007 and EMCS The development and maintenance of the Trans-European Computerised Networks for the exchange of information consume the largest part of the budget. The remainder is spent on activities for improving cooperation between officials. After the May 2004 enlargement, the Customs programme budget was increased from €133 million to €165 million and the Fiscalis budget from €44 million to €67 million. EMCS has a total budget of €35 million. Customs 2007 Programme Budget 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | Total | Internal Budget Line | Joint Actions | 3.180.000 | 6.220.000 | 7.830.000 | 7.890.000 | 7.795.000 | 32.915.000 | IT Actions | 16.965.000 | 22.230.000 | 27.230.000 | 26.680.000 | 27.160.000 | 120.265.000 | Total | 24.200.000 | 28.450.000 | 35.060.000 | 34.570.000 | 39.495.000 | 157.235.000 | External Budget Line | Total | 1.500.000 | 1.550.000 | 1.700.000 | 1.755.000 | 1.810.000 | 8.315.000 | Fiscalis 2003 – 2007 Programme Budget 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | Total | Joint Actions | 2.750.000 | 4.600.000 | 4.850.000 | 5.850.000 | 6.350.000 | 24.400.000 | IT Actions | 6.600.000 | 8.350.000 | 9.750.000 | 9.150.000 | 9.000.000 | 42.850.000 | Total | 9.350.000 | 12.950.000 | 14.600.000 | 15.000.000 | 15.350.000 | 67.250.000 | EMCS Budget A small amount of the total EMCS budget is used for Joint Action type activities. 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | Total | Total Budget | 3.000.000 | 5.500.000 | 5.400.000 | 8.300.000 | 7.300.000 | 5.500.000 | 35.000.000 | ANNEX 2 SIMPLIFIED LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT 1. NAME OF THE PROPOSAL : Communication (EC) of the Commission to the European Parliament and the Council on Community programme Customs 2013. 2. ABM / ABB FRAMEWORK Policy Area(s) concerned and associated Activity/Activities: 1404 Customs Policy 3. BUDGET LINES 1. Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B..A lines)) including headings : 2. 14040X Customs 2013 programme 3. 1401040X Customs 2013 programme – Expenditure on administrative management 4. The final budgetary structure will be decided at a later stage. 5. Duration of the action and of the financial impact: 6. The period of validity of the legal base runs from 01/01/2008 to 31/12/2013. 7. The payments will continue after 31/12/2013 8. Budgetary characteristics : Budget line | Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective | 14040X | Non-comp | Diff[16] | YES | NO | YES | 1a | 1401040 X | Non-comp | Diff[17] | YES | NO | YES | 1a | 9. 4. SUMMARY OF RESOURCES 10. Financial Resources 11. Summary of commitment appropriations (CA) and payment appropriations (PA) EUR million (to 3 decimal places) Total cost | Total cost | Total cost | Total cost | Total cost | Total cost | Total cost | - Common Training Tools | 1.500 | 1.500 | 1.750 | 2.000 | 2.200 | 2.450 | 11.400 | - Transit | 7.500 | 7.500 | 7.000 | 7.000 | 6.000 | 6.000 | 41.000 | - Tariff | 6.000 | 6.000 | 6.000 | 6.000 | 6.000 | 6.000 | 36.000 | - Security Aspects for Customs (electronic customs) | 5.000 | 6.000 | 6.500 | 7.200 | 7.200 | 6.800 | 38.700 | - Electronic customs | 12.000 | 15.000 | 18.000 | 18.000 | 20.000 | 21.500 | 104.500 | TOTAL COST | 46.500 | 51.000 | 54.650 | 55.900 | 57.200 | 58.550 | 323.800 | 23. ANNEX 3 SIMPLIFIED LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT 24. NAME OF THE PROPOSAL : Communication (EC) of the Commission to the European Parliament and the Council on the Community Programme Fiscalis 2013. 25. ABM / ABB FRAMEWORK Policy Area(s) concerned and associated Activity/Activities: 1405 Taxation Policy 26. BUDGET LINES 27. Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B..A lines)) including headings : 28. 14050X Fiscalis 2013 programme 29. 1401040X Fiscalis 2013 programme – Expenditure on administrative management 30. The final budgetary structure will be decided at a later stage. 31. Duration of the action and of the financial impact: 32. The period of validity of the legal base runs from 01/01/2008 to 31/12/2013. 33. The payments will continue after 31/12/2013 34. Budgetary characteristics ( add rows if necessary ) : Budget line | Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective | 14050X | Non-comp | Diff[24] | YES | NO | YES | 1a | 1401040 X | Non-comp | Diff[25] | YES | NO | YES | 1a | 36. SUMMARY OF RESOURCES 37. Financial Resources 38. Summary of commitment appropriations (CA) and payment appropriations (PA) EUR million (to 3 decimal places) 50. | |Total cost | |Total cost | |Total cost | |Total cost | |Total cost | |Total cost | |Total cost | |OPERATIONAL OBJECTIVE No.1 [31]……… | | | | | | | | | | | | | | | | Action 1 – Joint Actions | | | | | | | | | | | | | | | | - Joint Actions | |6.500 | |6.500 | |6.500 | |6.500 | |6.500 | |6.500 | |39.000 | | - Common Training Tools | |400 | |450 | |600 | |600 | |600 | |650 | |3.300 | | Action 2 – IT Actions. | | | | | | | | | | | | | | | | - CCN CSI | |7.000 | |7.500 | |7.700 | |8.000 | |8.000 | |8.000 | |46.200 | |- Taxation Systems (VIES) | |5.000 | |5.000 | |5.000 | |5.000 | |5.000 | |5.300 | |30.300 | |- Excise Systems (EMCS) | | | |3.000 | |4.500 | |4.000 | |4.000 | |4.000 | |19.500 | |- New IT Developments | |4.000 | |5.000 | |6.000 | |7.000 | |7.000 | |8.000 | |37.000 | | TOTAL COST | |22.900 | |27.450 | |30.300 | |31.100 | |31.100 | |32.450 | |175.300 | | [1] COM(2003) 452 in UL C 96, 21.4.2004, str. 5 – Paperless environment for Customs and Trade at the external frontier (Okolje brez papirja za carine in trgovino na zunanjih mejah Skupnosti). [2] COM(2004) 101, 10.2.2004 (UL C 98, 23.4.2004, str. 6). [3] COM(2004) 487, 14.7.2004, str. 13 (UL C 24, 29.1.2005, str. 6). [4] Podatki o proračunu so v Prilogi 1. [5] Odločba št. 253/2003/ES z dne 11. februarja 2003 (UL L 36, 12.2.2003, str. 1). [6] Odločba št. 2235/2002/ES z dne 3. decembra 2002 (UL L 34, 17.12.2002, str. 1). [7] EBTI: evropske zavezujoče tarifne informacije; TQS: sistem upravljanja tarifnih kvot in nadzorstva; ECICS: Evropski carinski seznam kemičnih snovi. [8] Odločba št. 1152/2003/ES z dne 16. junija 2003 (UL L 162, 1.7.2003, str. 5). [9] Zlasti z Evropsko agencijo za upravljanje na zunanjih mejah (Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 25. novembra 2004). [10] COM(2003) 452, 24.7.2003 (UL C 96, 21.4.2004, str. 5). [11] COM(2004) 728, 29.10.2004 (UL C 24, 29.1.2005, str. 9). [12] COM(2004) 611, 27.9.2004. [13] 41 milijonov EUR za Transit in 36 milijonov EUR za Tariff . [14] Udeležba držav članic v teh dejavnostih bo financirana iz skupnih ukrepov v okviru notranje proračunske postavke. Udeležba tretjih držav bo financirana iz zunanje proračunske postavke. [15] Naslednika sedanjih programov bosta potekala od 1. januarja 2008 to 31. decembra 2013. [16] Differentiated appropriations. [17] Differentiated appropriations. [18] Expenditure that does not fall under Chapter xx 01 of the Title xx concerned. [19] Expenditure within article xx 01 04 of Title xx. [20] The administrative expenditure line anticipates the possible externalisation of activities under the programme. Budgetary figures will only be available after the completion in 2006 of a feasibility study on the topic. [21] Expenditure within chapter xx 01 other than articles xx 01 04 or xx 01 05. [22] If more than one method is indicated please provide additional details in the "Relevant comments" section of this point. [23] As described under Section 5.3. [24] Differentiated appropriations. [25] Differentiated appropriations. [26] Expenditure that does not fall under Chapter xx 01 of the Title xx concerned. [27] Expenditure within article xx 01 04 of Title xx. [28] The administrative expenditure line anticipates the possible externalisation of activities under the programme. Budgetary figures will only be available after the completion in 2006 of a feasibility study on the topic. [29] Expenditure within chapter xx 01 other than articles xx 01 04 or xx 01 05. [30] If more than one method is indicated please provide additional details in the "Relevant comments" section of this point. [31] As described under Section 5.3.