52004PC0492

Bruselj, 14.7.2004

KOM(2004) 492 končno

2004/0163 (AVC)

Predlog

UREDBA SVETA

o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu

(predložila Komisija){SEK(2004) 924}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Uvod: Potreba po spremembi PREDPISOV

DNE 10. FEBRUARJA 2004 JE KOMISIJA SPREJELA PREDLOG FINANčNIH PERSPEKTIV ZA RAZšIRJENO EVROPSKO UNIJO S 27 DRžAVAMI čLANICAMI ZA OBDOBJE 2007-2013 [ KOM(2004)101]. V tej zvezi je bilo mnenje Komisije, da je potrebno okrepiti posege Unije na številnih ključnih področjih politike. Komisija je odločila, da mora biti bistven element finančnega paketa zlasti ambiciozna kohezijska politika.

Odločitev je odsev dela, opravljenega po objavi Drugega kohezijskega poročila leta 2001, ki je sprožilo razpravo o prihodnosti kohezijske politike v razširjeni Uniji [KOM(2001)24]. 18. februarja 2004 je Komisija sprejela Tretje kohezijsko poročilo [KOM(2004)107], ki je vsebovalo podroben predlog prednostnih nalog in sistemov dodeljevanja za novo generacijo programov pod kohezijsko politiko za obdobje 2007-2013. Predlog je skladen s širšimi smernicami iz sporočila Skupnosti o naslednji finančni perspektivi.

Tretje kohezijsko poročilo je zaključilo, da širitev Unije na 25 držav članic in kasneje 27 ali več, predstavlja izziv brez primere za konkurenčnost in notranjo kohezijo Skupnosti. Širitev je povečala gospodarsko vrzel, povzročila geografski premik problema neskladja na vzhod in otežila stanje v zaposlovanju:

- razlika BDP na prebivalca med 10 % prebivalstva v najbogatejših regijah in istim odstotkom v najmanj uspešnih regijah se je v primerjavi z EU15 več kot podvojila.

- v EU25 123 milijonov ljudi – ki predstavljajo okoli 27 % celotnega prebivalstva – živi v regijah, kjer je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU, v primerjavi z 72 milijoni ljudi ali 19 % v EU15. Od teh je štiri desetine državljanov 15 »starih« držav članic, šest desetin pa državljanov 10 „novih“ držav članic.

- Potrebno bo ustvariti štiri milijone delovnih mest, da se povprečna stopnja zaposlenosti v 10 novih državah članicah uskladi z ostalo EU. V razširjeni EU obstajajo tudi znatne razlike v zaposlitvi glede na starost in spol.

Poleg tega se celotna Unija sooča z izzivi verjetnega pospeševanja gospodarskega prestrukturiranja, ki je posledica globalizacije, sproščanja trgovine, tehnološke revolucije, razvoja gospodarstva in družbe znanja, starajočega se prebivalstva in naraščanja imigracije.

Tudi gospodarska rast v EU se je od leta 2001 znatno upočasnila. Posledično je v mnogih delih Unije ponovno narasla brezposelnost z vsemi svojimi družbenimi posledicami. Kot odskočno desko za prihodnost mora Unija v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja trenutna usmerjenost proti okrevanju.

V prizadevanju za izboljšanje dosežkov gospodarstva EU so voditelji držav in vlad Unije na srečanju v Lizboni marca 2000 izdelali strategijo, da Evropa do leta 2010 postane najuspešnejše in najkonkurenčnejše na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Svet je v Nici decembra 2000 lizbonske cilje za znižanje revščine prevedel v usklajeno strategijo EU za socialno vključenost EU . Svetu je v Göteborgu junija 2001 lizbonsko strategijo razširil z novim poudarkom na varovanju okolja in doseganju bolj trajnostnega vzorca razvoja.

Kohezijska politika pomembno prispeva k doseganju teh ciljev. Rast in kohezija se medsebojno dopolnjujeta. Z zmanjševanjem neskladij Unija pomaga zagotavljati, da lahko vse regije in socialne skupine prispevajo k in uživajo ugodnosti celotnega gospodarskega razvoja Unije. Členi 3 in 158 Pogodbe odražajo ta pogled, ki je bil z jasnejšo omembo teritorialne razsežnosti kohezije potrjen v predlogu Ustave.

Kohezijska politika je tudi potrebna v razmerah, ko prinašajo druge politike Skupnosti pomembne koristi ob omejenih, a lokaliziranih stroških. Kohezijska politika omogoča razporejanje teh koristi. S predvidevanjem sprememb in olajševanjem prilagajanja je lahko kohezijska politika v pomoč pri omejevanju negativnih učinkov.

Zato je potrebno razumeti kohezijsko politiko v vseh njenih razsežnostih kot sestavni del lizbonske strategije, čeprav je danes, kot je opozorila Komisija v svojem predlogu naslednje finančne perspektive, potrebno dopolniti in posodobiti zasnovo lizbonske politike. Z drugimi besedami, kohezijska politika mora vključiti lizbonske in göteborške cilje in postati ključno sredstvo za njihovo doseganje s pomočjo nacionalnih in regionalnih programov.

Krepitev regionalne konkurenčnosti z dobro usmerjenimi naložbami v celotni Uniji in z omogočanjem gospodarskih priložnosti, ki pomagajo ljudem izkoristiti svoje sposobnosti, bo tako utrdila potencial za rast gospodarstva EU kot celote in v skupno dobro. Z zagotavljanjem bolj uravnovešene razporeditve gospodarske dejavnosti po celotni Uniji, je regionalna politika v pomoč pri zmanjševanju pritiska prevelike koncentracije, prenasičenosti in ozkih grl.

Reforma kohezijske politike je tudi priložnost za doseganje večje učinkovitosti, preglednosti in politične odgovornosti. Na prvem mestu to zahteva opredelitev strateškega pristopa politike, ki določa njene prednostne naloge, zagotavlja usklajenost s sistemi gospodarskega in socialnega upravljanja in omogoča reden in odprt pregled napredka. Zahteva se nadaljnje poenostavljanje sistema upravljanja z uvedbo diferenciacije in sorazmernosti pri dobrem finančnem upravljanju. Poleg tega je potrebno nadalje decentralizirati odgovornost in jo predati partnerjem na kraju samem v državah članicah, regijah in lokalnih organih.

Ta osnutek uredbe predstavlja predlog Komisije za naslednjo generacijo programov kohezijske politike. Predstavlja osnovo, na kateri bo Svet, v skladu s členom 55 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/99 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih, pregledal omenjeno uredbo najkasneje od 31. decembra 2006. Komisija poudarja potrebo po sprejemu uredb v letu 2005, da se lahko leto 2006 posveti programiranju za obdobje 2007-2013.

2. Nova arhitektura kohezijske politike EU po letu 2006

Komisija predlaga, da se dejavnosti, ki jih podpira kohezijska politika, osredotočajo na naložbe v omejeno število prednostnih nalog Skupnosti, upoštevaje lizbonsko in göteborško agendo, kjer je mogoče pričakovati, da bo poseg Skupnosti imel učinek finančnega vzvoda in prispeval znatno dodano vrednost. Zato Komisija za operativne programe predlaga ožji seznam omejenega števila ključnih tem, in sicer: inovacije in ekonomija znanja, okolje in preprečevanje tveganja, dostopnost in storitve splošnega gospodarskega pomena. Pri programih, ki so povezani z zaposlovanjem, bo poudarek na izvajanju reform potrebnih za napredovanje k polni zaposlitvi, izboljšanju kakovosti in produktivnosti dela ter spodbujanju socialne vključenosti in kohezije, v skladu s smernicami in priporočili Evropske strategije zaposlovanja (ESS).

Osredotočanje na tri cilje Skupnosti

Zasledovanje prednostnih ciljev bo organizirano v poenostavljenem in bolj preglednem okviru, z novo generacijo programov združenimi pod tremi naslovi: konvergenca; regionalna konkurenčnost in zaposlovanje; teritorialno sodelovanje.

2.1. Konvergenca

Cilj „konvergence“ zadeva manj razvite države članice, ki v skladu s Pogodbo predstavljajo najpomembnejše prednostne naloge kohezijske politike Skupnosti. Pogodba zahteva zmanjšanje neskladij med „med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalostjo regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, tudi podeželja“ (člen 158). Širitev bo povzročila neprimerljivo povečanje neskladij znotraj Unije, katerih zmanjšanje bo zahtevalo dolgoročna, neprekinjena prizadevanja.

Ta cilj na prvem mestu zadeva regije, kjer je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja Skupnosti. Ključni cilj kohezijske politike v tem smislu bi bilo spodbujanje pogojev za povečevanje rasti in faktorjev, ki vodijo v pravo konvergenco. Strategije morajo načrtovati za razvoj dolgoročne konkurenčnosti in zaposlovanja.

Komisija tudi predlaga, da se po tej prednostni nalogi začasna pomoč odobri tudi regijam, ki bi imele BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja Skupnosti, izračunanega za Unijo petnajstih (t.i. statistični učinek širitve). To so regije, kjer se objektivne razmere niso spremenile, čeprav bo njihov BDP na prebivalca v razširjeni Uniji relativno višji. V imenu pravičnosti in zato da se omogoči zadevnim regijam zaključiti postopek konvergence, bo pomoč višja kot je bilo odločeno v Berlinu leta 1999 za t.i. regije „postopnega odpravljanja“ te generacije.

Programe bi podpirali s finančnimi sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada, v skladu z načeli, ki jih določa Pogodba.

Kohezijski sklad se bo uporabljal za države članice, ki imajo BDP nižji od 90 % povprečja Skupnosti. Pomoč Kohezijskega sklada bo pogojena z izpolnjevanjem pogojev gospodarske konvergence ter s potrebo po izogibanju prekomernim javnim primanjkljajem v skladu s členom 104 Pogodbe.

V skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v finančni perspektivi, bo Kohezijski sklad okrepil svoj prispevek k trajnostnemu razvoju. V tem smislu bi glavne prednostne naloge ostale zlasti transevropska prometna omrežja, projekti v evropskem interesu in okoljska infrastruktura. Za doseganje primernega ravnovesja, ki odseva posebne potrebe novih držav članic, je predvidena tudi pomoč za projekte, kot so prevoz po železnici, morju, celinskih plovnih poteh in multimodalni prevoz zunaj TEN-T, trajnostni mestni prevoz ter za okoljsko pomembne naložbe v ključna področja energetske učinkovitosti in obnovljivih energetskih virov.

Poudarek bo tudi na krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave, vključno s sposobnostjo upravljanja Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

2.2. Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje: predvidevanje in spodbujanje sprememb

Čeprav posegi v manj razvite države članice in regije ostajajo prednostna naloga kohezijske politike, obstajajo pomembni izzivi, ki zadevajo vse države članice EU, kot so: hitre gospodarske in socialne spremembe ter prestrukturiranje, trgovinska globalizacija, premik k gospodarstvu in družbi, temelječi na znanju, staranje prebivalstva, naraščanje priseljevanja, pomanjkanje delovne sile v ključnih sektorjih in težave s socialno vključenostjo.

V tem smislu mora Unija odigrati pomembno vlogo. Za kohezijsko politiko izven najmanj razvitih držav članic predlaga Komisija dvojni pristop:

- Na prvem mestu bo kohezijski sklad skozi regionalne programe, ki jih financira ESRR, regijam in regionalnim oblastem pomagal predvidevati in spodbujati gospodarske spremembe v industrijskih, mestnih in podeželskih območjih s krepitvijo njihove konkurenčnosti in privlačnosti, ob upoštevanju obstoječih gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij.

- Na drugem mestu bo kohezijski sklad skozi programe, ki jih financira ESS, pomagal ljudem predvidevati gospodarske spremembe in se jim prilagajati, v skladu s prednostnimi nalogami politike ESS, s podpiranjem politik za doseganje polne zaposlenosti, kakovosti in produktivnosti dela in socialne vključenosti.

Pod novimi regionalnimi programi, ki jih financira ESRR, Komisija predlaga strožje osredotočanje na tri prednostne teme: inovacije in ekonomija znanja, okolje in preprečevanje tveganja, dostopnost in storitve splošnega gospodarskega pomena.

Edini vir financiranja novih programov bo ESRR. S stališča razdeljevanja sredstev je potrebno razločevati dve skupini regij:

- Regije, ki so sedaj upravičene za Cilj 1 in ki tudi brez statističnega učinka širitve ne izpolnjujejo pogojev za prednostno nalogo konvergence. Te regije bodo prejemale pomoč na prehodni podlagi (pod naslovom „postopno uvajanje“), ki bo potekala na primerljiv način kot za regije, ki v obdobju 2000-2006 niso več upravičene za Cilj 1.

- Vse ostale regije Unije, ki jih ne pokrivajo niti konvergenčni programi niti zgoraj opisana pomoč „postopnega uvajanja.

Glede operativnih programov, ki jih financira ESS, Komisija predlaga krepitev izvajanja priporočil o zaposlovanju in socialne vključenosti, v skladu s cilji in smernicami ESS.

V ta namen se mora pomoč osredotočati na štiri prednostne naloge politike, ključne za izvajanje ESS, kjer Skupnost lahko omogoči dodano vrednost: povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij; povečanje dostopa do zaposlitve in povečanje sodelovanja na trgu delovne sile; krepitev socialne vključenosti in boj proti diskriminaciji; mobilizacija reform na področjih zaposlovanja in vključenosti.

2.3. Evropsko teritorialno sodelovanje

Na podlagi izkušenj s sedanjo pobudo INTERREG Komisija predlaga oblikovanje novega cilja, namenjenega spodbujanju usklajenega in uravnoteženega povezovanja ozemlja Skupnosti, s podporo sodelovanju med njegovimi deli na področjih, ki so pomembna za Skupnost na čezmejni, transnacionalni in medregionalni ravni.

Dejavnosti bo financiral ESRR, s poudarkom na integriranih programih, s katerimi upravlja en sam organ in ki zasledujejo ključne prednostne naloge Skupnosti, povezane z agendama iz Lizbone in Göteborga.

Vse regije ob notranjih kopenskih mejah in nekatere regije ob zunanjih kopenskih mejah ter ob nekaterih sosednjih morskih mejah bodo upravičene do čezmejnega sodelovanja. Cilj bo spodbujanje skupnih rešitev za skupne probleme sosednjih oblasti, na primer razvoj mestnih, podeželskih ali obalnih območij, razvoj gospodarskih odnosov in povezovanje MSP v mrežo.

Glede širših dejavnosti za spodbujanje transnacionalnega sodelovanja so države članice in regije pozvane, da precenijo uporabnost in učinkovitost obstoječih 13 con za transnacionalno sodelovanje (opredeljenih pod INTERREG IIIB) v luči širitve. Namen je odločiti se skupaj s Komisijo o določenih dovolj skladnih conah za transnacionalno sodelovanje, kjer obstajajo skupni interesi in priložnosti, ki jih je potrebno izkoristiti. Predvideno sodelovanje se bo osredotočalo na strateške prednostne naloge s transnacionalnim značajem, kot so RR, okolje, preprečevanje tveganja in integrirano upravljanje voda.

Slednjič, Komisija predlaga, da regije v prihodnosti vključijo dejavnosti s področja medregionalnega sodelovanja v svoje regionalne programe. V ta namen bodo morali regionalni programi del sredstev nameniti izmenjavam, sodelovanju in povezovanju v mreže z regijami v drugih državah članicah.

3. Celovit odgovor na posebne teritorialne značilnosti

Učinkovita kohezijska politika mora upoštevati posebne potrebe in značilnosti ozemelj, kot so najbolj oddaljene regije Unije, otoki, gorska območja, redko poseljena območja na severu Unije in določena obmejna območja Unije.

Potrebuje tudi finančno podporo mestni prenovi, podeželju in območjem, ki so odvisna od ribištva, da se zagotovita komplementarnost in skladnost s posebnimi kmetijskimi in ribiškimi finančnimi instrumenti.

Zato namerava Komisija znotraj konvergenčnega cilja vzpostaviti posebno dodelitev, da se izravnajo posebne omejitve najbolj oddaljenih regij, kot jih priznava člen 299.2 Pogodbe in kot jih je zahteval Evropski svet 21.-22. junija 2002 v Sevilli. Poleg tega bo v nove programe „evropskega teritorialnega sodelovanja“ vključena tudi akcija „Grand Voisinage“, z namenom olajševanja sodelovanja s sosednjimi državami.

Ker so težave z dostopnostjo in oddaljenostjo od velikih trgov akutne zlasti na mnogih otokih, gorskih območjih in redko poseljenih območjih, posebej na severu Unije, bo razdeljevanje sredstev za prednostno nalogo regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja to upoštevalo z uporabo „teritorialnih“ meril, da se odrazi relativna prikrajšanost regij z geografskimi omejitvami.

Države članice morajo pri razdeljevanju sredstev znotraj regionalnih programov zagotoviti upoštevanje posebnosti teh regij. Z namenom spodbujanja večjega števila dejavnosti v teh včasih zanemarjenih območjih in zaradi upoštevanja višjih stroškov javnih naložb na prebivalca se za naslednje obdobje predlaga, da se za območja s trajnimi geografskimi omejitvami poviša najvišja dovoljena vrednost prispevka Skupnosti.

Na podlagi prednosti pobude URBAN namerava Komisija povečati pomembnost urbanih vprašanj, tako da dejavnosti na tem področju popolnoma vključi v regionalne programe. Regionalni programi bodo vsebovali opis izvajanja dejavnosti na tem področju in organizacije prenosa odgovornosti za te dejavnosti na mestne oblasti.

4. Boljša organizacija instrumentov, namenjenih podeželju, in za prestrukturiranju sektorja za ribištvo

Komisija predlaga poenostavitev in razjasnitev vloge različnih instrumentov v podporo razvoju podeželja in sektorju za ribištvo. Obstoječi instrumenti, povezani s politiko razvoja podeželja, bodo združeni v enoten instrument pod skupno kmetijsko politiko z namenom:

- povečanja konkurenčnosti kmetijskega sektorja preko podpore za prestrukturiranje,

- izboljšanja okolja in podeželja preko podpore za upravljanje zemljišč, vključno s sofinanciranjem dejavnosti za razvoj podeželja, ki so povezane z območji za varovanje narave v sklopu Nature 2000,

- Povečanja kakovosti življenja na podeželju in spodbujanja diverzifikacije gospodarskih dejavnosti z ukrepi, usmerjenimi na sektor kmetij in drugih podeželskih akterjev.

Obstoječa pobuda LEADER+ bo vključena v glavno programiranje.

Na podoben način bi se dejavnosti za prestrukturiranje sektorja za ribištvo združila v enoten instrument, ki bi se osredotočal na dejavnosti za potrebe prestrukturiranja sektorja za ribištvo in dejavnosti za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer v območjih, kjer imata ribištvo in ribogojstvo pomembno vlogo.

Pomemben del teh predlogov je dejstvo, da se sredstva iz kohezijske politike na te nove instrumente prenesejo na tak način, da se s konvergenčnimi programi doseže enaka stopnja koncentracije pomoči manj razvitim regijam kot danes.

Poleg teh posegov bi kohezijska politika podpirala diverzifikacijo gospodarstva na podeželju in območjih odvisnih od ribištva glede na tradicionalne dejavnosti.

5. Poenostavitev in decentralizacija: reformiran sistem dodeljevanja

Čeprav je sistem dodeljevanja za kohezijsko politiko dokazal sposobnost izvajanja kakovostnih programov in projektov v evropskem interesu na kraju samem, pa so bile pri upravljanju sedanjih programov številne težave.

Zato namerava Komisija ohraniti ključna načela kohezijske politike – programiranje, partnerstvo, sofinanciranje in ocenjevanje. Vendar za povečanje učinkovitosti politike predlaga uvedbo številnih reform, ki imajo namen, prvič, spodbujati bolj strateški pristop k programiranju, drugič, uvesti nadaljnjo decentralizacijo odgovornosti na kraju samem v državah članicah, regijah in lokalnih oblasteh, tretjič, izboljšati učinkovitost in kakovost programov, ki se sofinancirajo z močnejšim, bolj preglednim partnerstvom in jasnimi in bolj strogimi mehanizmi spremljanja ter, četrtič, poenostaviti sistem upravljanja z zagotavljanjem večje preglednosti, diferenciacije in sorazmernosti ter istočasno dobrega finančnega upravljanja.

5.1. Bolj strateška usmeritev na prednostne naloge Skupnosti

Komisija predlaga, da Svet sprejme celovit strateški dokument za kohezijsko politiko, ki bi vključeval mnenje Parlamenta, pred začetkom novega programskega obdobja ter na podlagi predloga Komisije, kjer so opredeljene jasne prednostne naloge držav članic in regij.

Takšen strateški pristop bi usmerjal politiko v njenem izvajanju in bi povečal njeno politično odgovornost. Pomagal bi bolj natančno določiti želeno stopnjo sinergije med kohezijsko politiko in agendama iz Lizbone in Göteborga ter povečal skladnost s Širšimi smernicami gospodarske politike in z Evropsko strategijo zaposlovanja.

Vsako leto bi evropski organi na podlagi poročila Komisije, ki povzema poročila o napredku držav članic, pregledali napredek strateških prednostnih nalog in doseženih rezultatov.

Poleg tega Komisija predlaga nadaljnjo poenostavitev sistema v številnih ključnih pogledih.

5.2. Programiranje

Sistem programiranja bo poenostavljen na naslednji način:

Na politični ravni: Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Svet, vsaka država članica pripravi nacionalni okvirni program o svoji razvojni strategiji, o katerem se pogaja s Komisijo in ki predstavlja okvir za pripravo tematskih in regionalnih programov, vendar nima – tako kot v obstoječem okviru podpore Skupnosti – vloge instrumenta upravljanja;

Na operativni ravni: na podlagi dokumenta o politiki Komisija sprejme nacionalne in regionalne programe za vsako državo članico. Programi bi bili opredeljeni le na skupni ravni ali na ravni prednostnih nalog in bi poudarjali najpomembnejše operacije. Dodatne podrobnosti, danes vsebovane v t.i. „programskem dopolnilu“, bi bile opuščene kot tudi upravljanje preko ukrepov.

Število skladov bo omejeno na tri (ESRR, ESS in Kohezijski sklad), v primerjavi s sedanjimi šestimi.

Za razliko od sedanjih programov, ki se financirajo iz več skladov, je cilj prihodnjih posegov ESRR in ESS delovati samo z enim skladom na program. V tem smislu bi postale dejavnosti vsakega sklada bolj skladne, tako da bi se ESRR in ESS omogočilo financirati preostale dejavnosti, povezane s človeškim oziroma fizičnim kapitalom. Financiranje teh dejavnosti bi bilo omejeno in neposredno povezano z glavnimi področji posegov vsakega sklada. To bi omogočilo poenostavitev in povečano učinkovitost programiranja.

Kohezijski sklad in ESRR bosta uporabljala enoten sistem programiranja glede prometne in okoljske infrastrukture. Velike projekte bi Komisija odobrila ločeno, upravljali pa bi se znotraj povezanih programov.

5.3. Finančno upravljanje in nadzor

V okviru deljenega upravljanja je eden ključnih ciljev prihodnjega regulativnega paketa za programsko obdobje 2007-2013 jasno razmejiti, na podlagi izkušenj z obstoječim pravom, okvir, naravo in delitev odgovornosti med različne akterje, ki so udeleženi pri izvrševanju proračuna Skupnosti. To vključuje države članice in izvajalska telesa na eni strani ter Komisijo na drugi. V tem smislu bo pojasnilo prispevalo k izboljšanju učinkovitosti, uspešnosti in ravnovesja celotnega sistema.

Sistem upravljanja in nadzora

Osnutek uredbe o splošnih določbah o ESRR, ESS in Kohezijskem skladu povečuje skladnost in preglednost celotne arhitekture sistemov upravljanja in nadzora Skladov:

- Skladnost z jasno opredelitvijo minimalnih pogojev, ki se uporabljajo za sisteme nadzora in revizije na vseh ravneh postopka, ter nalog in obveznosti različnih akterjev;

- Preglednost, ker je nujno potrebno, da so različni akterji, ki se ukvarjajo z nadzorom, seznanjeni z rezultati nadzora za vsak del, saj to izboljšuje učinkovitost, uspešnost in ravnovesje celotnega sistema.

Osnutek uredbe določa skupno podlago za minimalno vrsto pogojev, ki jih mora izpolnjevati vsak sistem upravljanja in notranjega nadzora, ki se ukvarja z upravljanjem Skladov, ter odgovornosti držav članic in Komisije pri zagotavljanju spoštovanja načela dobrega finančnega upravljanja. V ta namen države članice predložijo zagotovilo glede sistemov upravljanja in nadzora:

- na začetku obdobja, preko mnenja neodvisnega revizijskega telesa o sistemu;

- vsako leto, preko mnenja revizijskega organa ter letnega nadzornega poročila; in

- na koncu obdobja, preko zagotovila o končnem izkazu o izdatkih.

Ko Komisija razpolaga z zagotovili, temelječimi na njenih lastnih revizijah in na nacionalnih revizijah, o obstoju in dobrem delovanju nacionalnih sistemov za upravljanje in nadzor, bo lahko utemeljila svoje zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti prijavljenih izdatkov na podlagi rezultatov nacionalnega nadzora. Tako bo lahko svoje revizije na kraju samem omejila le na izjemne okoliščine.

Po istem načelu nadzorna arhitektura predlaga, da je stopnja intervencije Skupnosti v upravljanje, ocenjevanje in nadzor med drugim funkcija velikosti njenega prispevka. Osnutek uredbe omogoča državam članicam, da v primeru znatno večjega nacionalnega prispevka uporabljajo svoja pravila in strukture upravljanja in nadzora. Ta možnost velja le, če je Komisija prejela zagotovila o zanesljivosti nacionalnih sistemov za upravljanje in nadzor.

Načelo dodatnosti – t.j. sredstva EU se k nacionalnim sredstvom dodajajo in jih ne nadomeščajo – ostaja ključno načelo kohezijske politike. Vendar bo Komisija, v skladu z načelom sorazmernosti, preverjala njegovo uporabo samo znotraj „konvergenčnega“ cilja. Države članice so odgovorne za zagotavljanje, da se načelo dodatnosti uporablja v programih „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ ter „evropskega teritorialnega sodelovanja“.

Finančno upravljanje

V zvezi s finančnim upravljanjem se uvedeta dva pomembna vidika poenostavitve sistema. Plačila se bodo vodila na ravni prednostnih nalog in ne več na ravni ukrepov kot danes. Poleg tega bo prispevek Skupnosti izračunan samo na podlagi javnih izdatkov. Sistem plačevanja (predplačilo in povračilo) ter samodejno prenehanje obveznosti ostaneta.

Osnutek uredbe predlaga tudi vzpostavitev postopka prekinitve, zadržanja in odloga plačila v primeru resnih težav v trenutku predložitve zahtevka za vmesno plačilo.

Z namenom poenostavitve finančnega upravljanja Komisija predlaga možnost delne zaključitve programov za operacije, ki so bile zaključene. Časovni razpored te zaključitve določi vsaka država članica.

Nacionalna pravila bi v veliki meri določala upravičenost izdatkov, z izjemo omejenega števila področij, kot npr. DDV, kjer bi se še naprej uporabljala pravila Skupnosti.

5.4. Koncentracija sredstev

Največja koncentracija sredstev bi bila še naprej namenjena, ob poudarku na novih državah članicah, najrevnejšim državam članicam in regijam. Na ravni individualnih razvojnih programov bi se koncentracija dosegala z osredotočanjem na prednostne naloge iz Lizbone in Göteborga, v „konvergenčnih“ regijah pa tudi na povečevanje institucionalnih zmogljivosti.

Glede regionalnih programov za konkurenčnost je obstoječi poudarek (pod Ciljem 2) na razdelitvi upravičenih območij na ravneh lokalnih skupnosti, občin in mestnih četrti pomenil, da je bila koncentracija razumljena skoraj izključno mikro-geografsko. Čeprav mora geografska koncentracija sredstev na najbolj prizadeta področja v prihodnje ostati bistven del prizadevanj, se je potrebno zavedati, da je prihodnost teh območij tesno povezana z uspehom celotne regije.

Kot so mnoge regije spoznale, to zahteva skladno strategijo za celotno regijo, ki omogoča zadovoljevanje potreb najšibkejših delov. Zato se v prihodnje predlaga opustitev obstoječega sistema mikroregionalizacije območij, da se pri sestavljanju regionalnih programov za konkurenčnost v partnerstvu s Komisijo omogoči določitev ustreznega ravnovesja med geografskimi in drugimi oblikami koncentracije.

To ne sme pomeniti zmanjšanja stopnje prizadevanja v dodeljevanju finančnih sredstev EU. Operativni programi za regionalno konkurenčnost morajo upravičiti svojo geografsko, tematsko in finančno koncentracijo.

V okviru partnerstva bi imele regije na prvem mestu odgovornost za koncentriranje finančnih sredstev na teme, ki so potrebne za izravnavanje gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij na regionalni ravni. Komisija v trenutku odločanja o programih preveri in potrdi njihovo skladnost.

Slednjič, načelo prenehanja prevzetih obveznosti glede neuporabljenih sredstev (pravilo „N+2“), edinstvena disciplina regionalne in kohezijske politike, ostaja močna spodbuda za učinkovito in hitro izvedbo programov.

5.5. Večji poudarek na uspešnosti in kakovosti

Učinkovitost zahteva večjo pozornost do učinkov in uspešnosti ter boljšo opredelitev želenih rezultatov. V celoti bi bila učinkovitost kohezijske politike izboljšana z vzpostavitvijo letnega dialoga z evropskimi organi za razpravo – na podlagi letnega poročila Komisije – o napredku in rezultatih nacionalnih in regionalnih programov, kar bi povečalo preglednost in odgovornost do organov in državljanov.

Ocenjevanje pred, med in po zaključku programov bi ostalo ključno za prizadevanje za izboljšanje kakovosti. Poleg tega Komisija predlaga vzpostavitev rezerve Skupnosti za uspešnost, katere glavni cilj bi bilo nagrajevanje držav članic in regij, ki izkazujejo najboljši napredek k dogovorjenim ciljem.

Na koncu Komisija predlaga, da države članice znotraj svojih nacionalnih prispevkov ustvarijo majhno rezervo, ki bi jim omogočala hiter odgovor na nepričakovane sektorske ali lokalne krize, ki so posledica industrijskega prestrukturiranja ali učinkov trgovinskih sporazumov. Ta rezerva bi se uporabljala za dodeljevanje pomožne pomoči prizadetim delavcem in diverzifikaciji gospodarstva zadevnih območij kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim programom, ki pa morajo sicer biti glavni instrument prestrukturiranja v pričakovanju gospodarskih sprememb.

Predlagane spremembe bi pripomogle k večji preglednosti in transparentnosti delovanja politike, olajšale dostop državljanov in podjetij in tako povečale število prijavljenih projektov, poleg tega pa bi z večjo konkurenco pri dodelitvi pomoči prispevale k večji stroškovni učinkovitosti.

6. Finančna sredstva

Finančna sredstva, namenjena kohezijski politiki, odražajo ambicijo razširjene Unije za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest na območjih z omejenimi možnostmi. Za obdobje 2007-2013 Komisija predlaga razporeditev 336,1 milijarde EUR (kar ustreza 373,9 milijard EUR iz časa pred prenosom za predlagane enotne instrumente za podeželje in ribištvo) v podporo trem prednostnim nalogam reformirane kohezijske politike.

Okvirna porazdelitev tega zneska med tri cilje reformirane politike je sledeča:

- okoli 78 % za „konvergenčni“ cilj (manj razvite regije, kohezijski sklad in regije „statističnega učinka“), s poudarkom na pomoči dvanajstim novim državam članicam. Omejitev absorpcije („limitiranje“) za finančne transferje kateri koli državi članici ostane na obstoječi ravni 4 % nacionalnega BDP, ob upoštevanju zneskov, ki spadajo pod instrumente za podeželje in ribištvo. Regijam, ki jih je prizadel t.i. statistični učinek, pripada poseben, padajoč prispevek v sklopu konvergenčnega cilja, da se olajša njihovo postopno odpravljanje.

- okoli 18 % za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“. Zunaj regij postopnega uvajanja bi bilo razmerje med regionalnimi programi, ki jih financira ESRR, in nacionalnimi programi, ki jih financira ESS, 50:50.

- okoli 4 % za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“.

Za razdelitev finančnih sredstev med države članice Komisija predlaga uporabo metode na temelju objektivnih meril, ki se je uporabila v času berlinskega Sveta za prednostno nalogo „konvergence“, ob upoštevanju pravičnosti do regij, ki jih je prizadel statistični učinek širitve.

Sredstva za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ bi Komisija razdeljevala med države članice na podlagi gospodarskih, socialnih in teritorialnih meril.

Prebivalstvo upravičenih regij in celotno prebivalstvo zadevne države članice pa bi bilo vodilo razdeljevanja sredstev, ki spadajo pod cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“.

2004/0163 (AVC)

Predlog

UREDBA SVETA

o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 161 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 158 določa, da si Skupnost zaradi krepitve svoje ekonomske in socialne kohezije prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost najmanj razvitih regij ali otokov, vključno s podeželjem. Člen 159 določa, da se ta dejavnost podpira preko Strukturnih skladov, Evropske investicijske banke (EIB) in drugih obstoječih finančnih instrumentov.

(2) Politika kohezije naj bi prispevala k povečevanju rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, z vključevanjem prednostnih nalog Skupnosti za trajnostni razvoj, kot je bil opredeljen na Evropskih svetih v Lizboni in Göteborgu.

(3) Gospodarska, socialna in teritorialna neskladja na nacionalni in regionalni ravni so se v razširjeni Skupnosti povečala. Zato je potrebno v vsej Skupnosti povečati konkurenčnost in zaposlovanje.

(4) Povečanje števila kopenskih in morskih meja Unije in njenega ozemlja pomeni, da je potrebno povečati dodano vrednost čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

(5) Delo Kohezijskega sklada je potrebno vključiti v programiranje strukturne pomoči, da se doseže večjo skladnost med raznimi Skladi.

(6) Po členu 55 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/99 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih[5], mora na podlagi predloga Komisije Svet najkasneje do 31. decembra 2006 pregledati to Uredbo. Za izvedbo reforme Skladov, ki jo predlaga ta uredba, je potrebno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1260/99.

(7) Potrebno je določiti vlogo različnih instrumentov posredovanja pomoči za razvoj podeželja, torej Uredbe (ES) št. […], in za sektor za ribištvo, torej Uredbe (ES) št. […][6], in jih vključiti v skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko; te instrumente je potrebno usklajevati z instrumenti kohezijske politike.

(8) Število Skladov, ki posredujejo pomoč po kohezijski politiki, je torej omejeno na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad. Potrebno je določiti pravila za vsak Sklad v skladu z določbami členov 148, 161 in 162 Pogodbe.

(9) Zaradi povečanja dodane vrednosti kohezijske politike Skupnosti je treba osredotočiti in poenostaviti delo Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada in zato je treba ponovno opredeliti cilje iz Uredbe (ES) št. 1260/99 v smislu prizadevanja za konvergenco med državami članicami in regijami, regionalno konkurenčnost in zaposlovanje ter evropsko teritorialno sodelovanje.

(10) Znotraj teh treh ciljev je potrebno na ustrezen način upoštevati gospodarske in socialne ter teritorialne značilnosti.

(11) Najbolj oddaljene regije morajo biti upravičene do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja, da se izravnajo omejitve, ki so posledica faktorjev iz člena 299(2).

(12) Severna območja Unije, ki so zelo redko poseljena, potrebujejo ustrezno finančno obravnavo, da se izravnajo učinki te omejitve.

(13) Glede na pomembnost urbane razsežnosti in na prispevke mest, zlasti srednje velikih, regionalnemu razvoju, jih je potrebno bolj upoštevati z ovrednotenjem njihove vloge pri programiranju zaradi spodbujanja regeneracije mestnih območij.

(14) Sklad mora izvajati posebne in dopolnilne dejavnosti poleg dejavnosti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za ribištvo (ESR) za spodbujanje gospodarske diverzifikacije podeželja in območij, odvisnih od ribištva. Poleg tega morajo regije, ki zaostajajo v razvoju, še naprej uživati enako finančno koncentracijo kot v obdobju 2000-2006 s pomočjo teh instrumentov v dopolnilo pomoči Skladov.

(15) Zaradi premagovanja njihovih razvojnih težav je potrebno okrepiti dejavnosti za območja z naravnimi omejitvami, kot so določeni otoki, gorska območja in območja z nizko gostoto prebivalstva ter za določena obmejna območja Skupnosti po njeni širitvi.

(16) Potrebno je določiti objektivna merila za določitev upravičenih regij. V ta namen mora ugotavljanje prednostnih regij in območij na ravni Skupnosti temeljiti na skupni statistični klasifikaciji regij, ki jo določa Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS)[7].

(17) „Konvergenčni“ cilj mora zajemati države članice in regije, ki zaostajajo v razvoju; regije, ki spadajo pod „konvergenčni cilj“ so tiste, kjer je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP), izmerjen po pariteti kupne moči, nižji od 75 % povprečja Skupnosti. Regije, ki jih je prizadel statistični učinek širitve, bodo zato upravičene do visoke prehodne pomoči, da bi zaključile postopek konvergence. Ta pomoč se bo končala leta 2013 in ji ne bo sledilo novo prehodno obdobje. Države članice, ki so zajete v konvergenčnem cilju in katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca (BND) je manj kot 90 % povprečja Skupnosti, bodo upravičene do Kohezijskega sklada.

(18) Cilj »regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja« bo zajemal ozemlje Skupnosti zunaj „konvergenčnega“ cilja. Upravičene regije so regije iz Cilja 1 v programskem obdobju 2000-2006, ki ne izpolnjujejo več regionalnih meril upravičenosti „konvergenčnega“ cilja in so torej prejemnice prehodne pomoči, kot tudi vse ostale regije Skupnosti.

(19) Cilj „evropskega teritorialnega sodelovanja“ bo zajemal regije z morskimi ali kopenskimi mejami, območja transnacionalnega sodelovanja, opredeljenega z ozirom na dejavnosti spodbujanja celostnega teritorialnega razvoja in podpore mrežam za medregijsko sodelovanje in izmenjavo izkušenj. Izboljšanje in poenostavitev sodelovanja ob zunanjih mejah Skupnosti pomenita uporabo evropskega instrumenta o sosedstvu in partnerstvu v skladu z Uredbo (ES) št. […] in predpristopnega instrumenta v skladu z Uredbo (ES) št. […].

(20) Dejavnosti Skladov in operacije, ki jih Sklada pomagata financirati, morajo biti skladne in združljive z drugimi politikami Skupnosti in morajo spoštovati zakonodajo Skupnosti.

(21) Dejavnosti Skupnosti morajo dopolnjevati dejavnosti držav članic ali jim prispevati. Partnerstvo je potrebno okrepiti preko dogovorov o sodelovanju različnih vrst partnerjev, zlasti regij, ob popolnem upoštevanju institucionalne ureditve držav članic.

(22) Večletno programiranje mora biti usmerjeno k doseganju ciljev Skladov z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih sredstev ter doslednosti in zveznosti skupnih dejavnosti Skupnosti in držav članic.

(23) Komisija lahko v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe sprejme ukrepe za spodbujanje ciljev „konvergence“, „regionalne konkurence in zaposlovanja“ in „evropske teritorialne integracije“. Zaradi stopnje neskladij in omejitve finančnih sredstev in števila regij, ki spadajo pod konvergenčni cilj, države članice ne morejo same zadovoljivo izpolniti teh ciljev. Lažje jih je torej izpolniti na ravni Skupnosti z večletno zagotovitvijo sredstev Skupnosti, kar omogoča kohezijski politiki, da se osredotoča na prednostne naloge Skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz zgoraj omenjenega člena ta uredba zajema le tisto, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(24) Potrebno je okrepiti subsidiarnost in sorazmernost posegov Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

(25) V skladu s členom 274 Pogodbe je potrebno glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki omogočajo Komisiji izvajanje odgovornosti za izvajanje splošnega proračuna, in razjasniti obveznosti sodelovanja držav članic. Upoštevanje teh pogojev bo Komisiji omogočilo ugotoviti, ali države članice Sklade uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega upravljanja v smislu Finančne uredbe.

(26) Za zagotovitev pristnega gospodarskega učinka po pogojih te uredbe prispevki Strukturnih skladov ne smejo nadomestiti javnih izdatkov držav članic. Preverjanje, v partnerstvu, načela dodatnosti se mora zaradi višine dodeljenih finančnih sredstev osredotočiti na regije, ki spadajo pod „konvergenčni“ cilj, kar lahko vodi do finančnih popravkov, če dodatnost ni spoštovana.

(27) V okviru prizadevanj za gospodarsko in socialno kohezijo Skupnost spodbuja cilj odpravljanja neenakosti in spodbujanja enakosti med moškimi in ženskami, kot je zapisano v členih 2 in 3 Pogodbe.

(28) Finančno koncentracijo na „konvergenčni“ cilj je potrebno povečati zaradi večjih neskladij v razširjeni Uniji; prizadevanja cilja „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ za izboljšanje konkurenčnosti in zaposlovanja v ostali Uniji je potrebno ohraniti, sredstva za cilj „evropskega teritorialnega sodelovanja“ pa je treba ob upoštevanju njegove dodane vrednosti povečati.

(29) Potrebne so določbe o dodelitvi razpoložljivih sredstev. Ta se dodeljujejo letno in potrebno je zagotoviti znatno koncentracijo na regije, ki zaostajajo v razvoju, vključno s tistimi, ki prejemajo prehodno pomoč zaradi statističnega učinka.

(30) Letna dodeljena sredstva državi članici iz Skladov bodo omejena z mejo glede na njene zmožnosti absorpcije.

(31) Komisija mora izdelati okvirno razčlenitev razpoložljivih odobrenih pravic za prevzem obveznosti z uporabo objektivne in pregledne metode. 3 % sredstev iz Strukturnih skladov, dodeljenih državam članicam pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, se dodeli v rezervo Skupnosti za nagrajevanje kakovosti in uspešnosti.

(32) Razpoložljive odobrene pravice skladov morajo biti za potrebe programiranja pavšalno indeksirane.

(33) Za povečanje strateške vsebine kohezijske politike preko integracije s prednostnimi nalogami Skupnosti in za posledično povečanje njene preglednosti mora Svet na predlog Komisije sprejeti strateške smernice; Svet mora preverjati njihovo izvajanje s strani držav članic na podlagi poročila Komisije.

(34) Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Svet, vsaka država članica pripravi nacionalni referenčni dokument o svoji razvojni strategiji, ki je dogovorjen s Komisijo in določen s strani Komisije ter predstavlja okvir za pripravo operativnih programov.

(35) Programiranje in upravljanje Strukturnih skladov je potrebno poenostaviti ob upoštevanju njihovih posebnih lastnosti, tako da se omogoči, da operativne programe financira bodisi ESRR bodisi ESS, tako da lahko vsak Sklad dopolnitveno in z omejenim obsegom financira dejavnosti, ki spadajo pod drugi Sklad.

(36) Z namenom izboljšanja njunega dopolnjevanja in poenostavljanja njunega izvajanja bo pomoč Kohezijskega sklada in ESRR skupaj programirana pri operativnih programih prometa in okolja.

(37) Programiranje mora zagotoviti medsebojno usklajenost Skladov med seboj in usklajenost z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ter z EIB in Evropskim investicijskim skladom. To usklajevanje zajema tudi pripravo kompleksnih finančnih shem in javno-zasebna partnerstva.

(38) Programsko obdobje zajema enovito obdobje sedmih let, zato da se ohrani poenostavitev sistema upravljanja, ki jo določa Uredba (ES) št. 1260/1999.

(39) Države članice in organi upravljanja v sklopu operativnih programov, ki jih sofinancira ESRR, organizirajo režime medregionalnega sodelovanja in upoštevajo posebne značilnosti območij z naravnimi omejitvami.

(40) Zaradi potrebe po poenostavitvi in decentralizaciji se programiranje in finančno upravljanje izvajata le na ravni prednostnih nalog ob prenehanju okvirov pomoči Skupnosti in programskih dopolnil, ki jih predvideva Uredba (ES) št. 1260/99.

(41) Države članice, regije in organi upravljanja v sklopu operativnih programov, ki jih sofinancira ESRR pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, organizirajo nadaljnji prenos na mestne oblasti prednostnih nalog, povezanih z regeneracijo mestnih območij.

(42) Dodatna sredstva za nadomestilo dodatnih stroškov, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije, se vključijo v operativne programe, ki jih v teh regijah financira ESRR.

(43) Vzpostavi se posebna ureditev za izvajanje cilja „evropskega teritorialnega sodelovanja“, ki ga financira ESRR.

(44) Komisiji mora biti omogočeno potrditi velike projekte, vključene v operativne programe, po potrebi v sodelovanju z EIB, z namenom ocene njihovega namena, učinka in rešitev za načrtovano uporabo sredstev Skupnosti.

(45) S tehnično pomočjo Skladi dajejo podporo ocenjevanju, izboljšanju upravne zmogljivosti, povezane z upravljanjem Skladov, študijam, pilotnim projektom in izmenjavi izkušenj, namenjenim zlasti spodbujanju inovativnih pristopov in praks.

(46) Učinkovitost pomoči Skladov je odvisna tudi od vključitve zanesljivega ocenjevanja v programiranje in spremljanje; v tem pogledu je potrebno opredeliti odgovornosti držav članic in Komisije.

(47) Države članice v okviru svojih nacionalnih sredstev za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ predvidijo majhno rezervo za hiter odgovor na nepričakovane sektorske ali lokalne krize, ki so posledica socialno-gospodarskega prestrukturiranja in učinkov trgovinskih sporazumov.

(48) Treba je določiti elemente za oblikovanje sodelovanja Skladov v operativnih programih. Za povečanje multiplikacijskega učinka sredstev Skupnosti je torej potrebno upoštevati naravo in resnost težav, s katerimi se soočajo zadevna območja, izvajanje prednostnih nalog Skupnosti, vključno z varovanjem in izboljševanjem okolja, kot tudi mobilizacijo zasebnih sredstev v operativnih programih preko javno-zasebnih partnerstev. V ta namen je potrebno tudi opredeliti pojem profitnih projektov in za to vrsto projektov določiti osnovo za izračun prispevka Skladov.

(49) V skladu z načelom subsidiarnosti ter ob upoštevanju izjem, ki jih predvidevajo Uredbe (ES) št. […] o Evropskem skladu za regionalni razvoj, št. […] o Evropskem socialnem skladu in št. […] o Kohezijskem skladu, so potrebna nacionalna pravila o upravičenosti izdatkov.

(50) Za zagotovitev učinkovitosti, pravičnosti in trajnostnega učinka posegov Skladov so potrebne določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v podjetja in ki preprečujejo uporabo teh Skladov za izvajanje nelojalne konkurence. Potrebno je zagotoviti, da je naložbe, ki uživajo pomoč Skladov, mogoče odpisati, če preteče ustrezno dolgo obdobje.

(51) Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistemov za upravljanje in nadzor. V ta namen je potrebno opredeliti splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi sistemi na podlagi prava Skupnosti v veljavi v programskem obdobju 2000-2006.

(52) Zato je potrebno ohraniti določitev enega organa upravljanja za vsak poseg in razjasniti njegove odgovornosti, kot tudi naloge revizijskega organa. Potrebno je tudi zagotoviti enotne standarde kakovosti glede potrjevanja izdatkov in drugih zahtevkov za plačilo, preden so posredovani Komisiji; potrebno je razjasniti naravo in kakovost podatkov, na katerih temeljijo ti zahtevki in v ta namen opredeliti nalogo organa za potrjevanje.

(53) Spremljanje operativnega programa je nujno za zagotavljanje kakovosti njegovega izvajanja. V ta namen se opredelijo odgovornosti nadzornih odborov kot tudi podatki, ki jih je potrebno posredovati Komisiji, ter okviri za pregledovanje teh podatkov.

(54) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti imajo države članice glavno odgovornost za izvajanje in nadzor posegov.

(55) Potrebno je določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti ali kršitev prava Skupnosti, da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje operativnih programov. Zlasti je glede upravljanja in nadzora potrebno določiti načine, na katere države članice podajo zagotovila, da so sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.

(56) Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora je potrebno povečati sodelovanje med Komisijo in državami članicami na tem področju in opredeliti merila, ki Komisiji omogočajo, v skladu z njeno strategijo nadzora nacionalnih sistemov, ugotoviti stopnjo zanesljivosti zagotovil nacionalnih revizijskih organov.

(57) Obseg in intenzivnost nadzora Skupnosti morata biti sorazmerna obsegom njenega prispevka. Kjer je država članica v veliki meri glavni vir financiranja programa, je primerno, da ima država članica možnost organizirati določene elemente nadzorne ureditve v skladu z nacionalnimi pravili. V teh istih okoliščinah je potrebno določiti, da Komisija razlikuje sredstva, s katerimi bodo države članice izpolnjevale naloge potrjevanja izdatkov in preverjanje sistema upravljanja in nadzora, ter določiti pogoje, pod katerimi lahko Komisija omeji svojo revizijo in se zanese na zagotovila nacionalnih organov.

(58) Predplačilo na začetku operativnih programov zagotavlja stalen dotok denarja, kar olajšuje plačila upravičencem in izvajanje operativnega programa. Zato bo predplačilo v višini 7 % za Strukturne sklade in 10,5 % za Kohezijski sklad pripomoglo k pospešitvi izvajanja operativnih programov.

(59) Poleg odloga s plačilom kjer so ugotovljene pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, so potrebni ukrepi, ki bi omogočili odredbodajalcu odložiti plačilo, kjer obstajajo dvomi o dobrem delovanju sistemov, ali Komisiji, da odtegne del plačila, če zadevna država članica ni izvajala vseh ostalih ukrepov korekcijskega načrta.

(60) Pravilo o samodejnem prenehanju obveznosti bo pripomoglo k hitrejšemu izvajanju programov in izboljšalo dobro finančno poslovanje. V ta namen je primerno opredeliti oblike njegove uporabe in dele proračunskih obveznosti, ki so iz njega izvzete, zlasti kadar so zaostanki v izvajanju posledica neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere subjekt nima vpliva, in se njihovim posledicam kljub prikazani prizadevnosti ni bilo mogoče izogniti.

(61) Postopke za zaključitev je potrebno poenostaviti in omogočiti državam članicam, ki to želijo, da v skladu z izbranim časovnim razporedom delno zaključijo operativni program glede na zaključene operacije; potrebno je vzpostaviti ustrezen okvir za to.

(62) Potrebno je sprejeti ukrepe potrebne za izvajanje te uredbe v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[8] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN SPLOšNA PRAVILA GLEDE POMOčI

POGLAVJE I OBSEG IN DEFINICIJE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa splošna pravila, ki urejajo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) (v nadaljevanju „Strukturni skladi“) in Kohezijski sklad, brez poseganja v posamezne določbe v Uredbah o ERDF, ESF in Kohezijskem skladu.

Ta uredba opredeljuje cilje, h katerim prispevajo Strukturni skladi in Kohezijski sklad (v nadaljevanju „Skladi“), merila upravičenosti držav članic in regij za Sklade, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje.

Ta uredba opredeljuje kontekst kohezijske politike, vključno z metodo določanja strateških smernic Skupnosti za kohezijsko politiko, nacionalnega strateškega referenčnega okvira in letnega preverjanja na ravni Skupnosti.

Uredba določa načela in pravila partnerstva, programiranja, ocenjevanja, upravljanja, vključno s finančnim upravljanjem, spremljanja in nadzora na podlagi delitve odgovornosti med državami članicami in Komisijo.

Člen 2

Definicije

Za namene te uredbe imajo naslednji izrazi pomene, ki so jim tu pripisani:

1) „operativni program“ : dokument, ki ga predloži država članica in ki ga sprejme Komisija kot del strateškega referenčnega okvira za določitev razvojne strategije z uporabo skladnega niza prednostnih nalog, za doseganje katerih se zaprosi pomoč iz enega Sklada ali, v primeru „konvergenčnega cilja“, iz Kohezijskega sklada in ESRR;

2) „ prednostna naloga“ : ena od prednostnih nalog strategije v operativnem programu, ki tvori skupino povezanih operacij s povezanimi posebnimi izmerljivimi cilji;

3) „ operacija“ : projekt ali skupina projektov, ki jih izbere organ za upravljanje zadevnega operativnega programa ali operativnega programa v njegovi pristojnosti, na podlagi meril, ki jih določi nadzorni odbor, in ki ga izvaja eden ali več upravičencev za doseganje ciljev prednostne naloge, pod katero spada;

4) „ upravičenec“ : izvajalec, organ ali podjetje, javno ali zasebno, ki je odgovorno za zagon in/ali izvajanje operacij. V smislu shem pomoči iz člena 87 Pogodbe so upravičenci zasebna ali javna podjetja, ki izvajajo lastno dejavnost in prejemajo državno pomoč;

5) „ javni izdatek“ : vsak javni prispevek k financiranju operacij, ki izvira iz proračuna države, regionalnih ali lokalnih oblasti, Evropskih skupnosti v povezavi s Strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom ter vsak podoben izdatek. Vsak prispevek k financiranju operacij, ki izvira iz proračuna subjektov javnega prava ali združenj ene ali več regionalnih ali lokalnih oblasti ali subjektov javnega prava v smislu Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[9], se šteje za javni prispevek;

6) „posredniško telo“ : vsako telo ali javna ali zasebna služba, ki deluje v pristojnosti organa za upravljanje ali potrjevanje ali ki v imenu tega organa izvaja naloge v razmerju do upravičencev, ki izvajajo operacije.

POGLAVJE II CILJI IN POSLANSTVA

Člen 3

Cilji

1. Dejavnosti Skupnosti po členu 158 Pogodbe so namenjene krepitvi gospodarske in socialne kohezije razširjene Skupnosti z namenom spodbujanja usklajenega, uravnovešenega in trajnostnega razvoja Skupnosti. Te dejavnosti se izvajajo s pomočjo Skladov, Evropske investicijske banke (EIB) in ostalih obstoječih finančnih instrumentov. Usmerjene so v soočanje z izzivi, povezanimi z gospodarskimi, socialnimi in teritorialnimi neskladji, ki so nastala zlasti v državah in regijah, ki zaostajajo v razvoju, s pospeševanjem gospodarskega in socialnega prestrukturiranja in s staranjem prebivalstva.

Dejavnosti Skladov vključujejo, na nacionalni in regionalni ravni, prednostne naloge Skupnosti v smeri trajnostnega razvoja s povečanjem rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, socialne vključenosti ter varovanja in kakovosti okolja.

2. V ta namen ESRR, ESS, Kohezijski sklad, Evropska investicijska banka (EIB) in ostali obstoječi finančni instrumenti Skupnosti vsak na ustrezen način prispevajo k doseganju naslednjih treh ciljev:

a) cilj »konvergence« je usmerjen v pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje s pomočjo povečevanja in izboljšanja kakovosti naložb v fizični in človeški kapital, razvoja inovacij in družbe znanja, prilagodljivosti na gospodarske in socialne spremembe, varovanja in izboljšanja okolja ter upravne učinkovitosti. Ta cilj predstavlja prednostno nalogo Skladov.

b) cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ je zunaj najmanj razvitih regij usmerjen v krepitev konkurenčnosti in privlačnosti regije ter zaposlenosti s predvidevanjem gospodarskih in socialnih sprememb, vključno s spremembami povezanimi s sprostitvijo trgovine, s pomočjo inovacij in spodbujanja družbe znanja, podjetništva, varovanja in izboljšanja okolja, izboljšanja dostopnosti, prilagodljivostjo delavcev in podjetij ter razvojem skupnih trgov dela.

c) cilj „evropskega teritorialnega sodelovanja“ je usmerjen v krepitev čezmejnega sodelovanja s pomočjo lokalnih skupnih pobud, na transnacionalni ravni s pomočjo dejavnosti za spodbujanje integriranega teritorialnega razvoja povezanega s prednostnimi nalogami Skupnosti ter preko povezovanja v mrežo in izmenjave izkušenj na ustrezni teritorialni ravni.

3. V sklopu teh treh ciljev pomoč Skladov upošteva na eni strani posebne gospodarske in socialne značilnosti ter na drugi strani posebne teritorialne značilnosti. Pomoč Skladov na ustrezen način s pomočjo gospodarske diferenciacije podpira obnavljanje mestnih območij, zlasti kot del regionalnega razvoja, ter obnove podeželja in območij, odvisnih od ribištva. Pomoč podpira tudi območja, ki imajo geografske ali naravne omejitve, ki dodatno otežujejo razvoj, zlasti v najbolj oddaljenih regijah (Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik, Reunion, Azori, Madeira in Kanarski otoki) kot tudi v severnih območjih z zelo nizko gostoto prebivalstva, na določenih otokih in otoških državah članicah ter v gorskih območjih.

Člen 4

Instrumenti in poslanstva

1. Skladi vsak s svojimi posebnimi določbami, ki veljajo zanj, prispevajo k doseganju treh ciljev na naslednji način::

a) cilj „konvergence“: ESRR, ESS in Kohezijski sklad;

b) cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“: ESRR in ESS;

c) cilj „evropskega teritorialnega sodelovanja“: ERDF.

2. Skladi prispevajo k financiranju strokovne pomoči na pobudo držav članic in Komisije.

POGLAVJE III GEOGRAFSKA UPRAVIČENOST

Člen 5

Konvergenca

1. Regije upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov pod ciljem »konvergence«, so regije, ki ustrezajo ravni II po skupni statistični klasifikaciji regij (v nadaljevanju »NUTS raven II«), v pomenu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003, katerih bruto domači proizvod na prebivalca (BDP), izmerjen po pariteti kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Skupnosti za zadnja tri leta, za katera so podatki dostopni […], je nižji od 75 % povprečja Skupnosti.

2. Regije NUTS ravni II, katerih BDP na prebivalca izmerjen po pariteti kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Skupnosti za zadnja tri leta, za katera so podatki dostopni […], je med 75 % in […] % povprečja Skupnosti, so na prehodni in posebni podlagi upravičeni do financiranja iz Strukturnih skladov.

3. Države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, so države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND), izmerjen po pariteti kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Skupnosti za zadnja tri leta, za katera so podatki dostopni […], je manj kot 90 % povprečja Skupnosti in ki imajo program za doseganje gospodarskih konvergenčnih pogojev iz člena 104 Pogodbe.

4. Ne glede na odstavka 1 in 2 tega člena in na člen 6 so najbolj oddaljene regije (Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik, Reunion, Azori, Madeira in Kanarski otoki) upravičene do posebnega financiranja iz ESRR za spodbujanje njihove integracije v notranji trg in za nadomestilo za njihove posebne omejitve.

5. Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija v skladu s postopkom iz člena 104(2) sprejme seznam regij, ki izpolnjujejo merila iz odstavkov 1 in 2, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz člena 5(3). Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 6

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

1. Območja, upravičena do financiranja iz Strukturnih skladov po cilju „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, so tista, ki niso zajeta v členu 5(1) in 5(2).Ob predložitvi nacionalnega strateškega referenčnega okvira vsaka zadevna država članica našteje NUTS I in NUTS II regije, za katere bo predložila program za financiranje s strani ESRR.

2. Regije NUTS ravni II, ki so leta 2006 v celoti zajeta pod Ciljem 1 po Uredbi (ES) št. 1260/1999 in niso omenjene v členu 5(1) in 5(2), so upravičene do posebnega in prehodnega financiranja iz Strukturnih skladov.

3. Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija v skladu s postopkom iz člena 104(2) sprejme seznam regij, ki izpolnjujejo merila iz drugega odstavka tega člena. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 7

Evropsko teritorialno sodelovanje

1. Za namene čezmejnega sodelovanja so za financiranje upravičene regije Skupnosti NUTS ravni III Skupnosti ob notranjih in določenih zunanjih mejah in določene regije NUTS ravni III ob morskih mejah, ki jih praviloma loči največ 150 kilometrov, pri čemer se upoštevajo možni popravki, da se zagotovi skladnost in zveznost sodelovanja.Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija v skladu s postopkom iz člena 104(2) sprejme seznam upravičenih regij. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2. Za namene transnacionalnega sodelovanja, na podlagi strateških smernic Skupnosti iz členov 23 in 24, Komisija v skladu s postopkom iz člena 104(2) sprejme seznam upravičenih transnacionalnih območij. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

3. Za namene mrež sodelovanja in izmenjave izkušenj je upravičeno ozemlje Skupnosti.

POGLAVJE IV NAČELA POMOČI

Člen 8

Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda

1. Skladi nudijo pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe in jih vključuje v prednostne naloge Skupnosti.

2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Skladov in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost je zlasti prikazana v strateških smernicah Skupnosti, v nacionalnih strateških referenčnih programih in v operativnih programih.

3. Operacije, ki jih financirajo Skladi, so skladne z določbami Pogodbe in akti, ki so bili sprejeti v skladu z njo.

Člen 9

Programiranje

Cilji Skladov se zasledujejo v okviru večletnega večstopenjskega sistema programiranja, ki vključuje prednostne cilje, postopek upravljanja, sprejemanje odločitev in financiranje.

Člen 10

Partnerstvo

1. O pomoči Sklada odloča Komisija v okvirih tesnega sodelovanja, v nadaljevanju „partnerstva“, med Komisijo in državo članico. Država članica organizira, v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami, partnerstvo z organi in telesi, ki ji določi, in sicer:

a) pristojnimi regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi telesi;

b) gospodarskimi in socialnimi partnerji;

c) vsakim drugim ustreznim telesom, ki predstavlja civilno družbo, okoljske partnerje, nevladne organizacije in telesa, odgovorna za spodbujanje enakosti med moškimi iz ženskami.

Država članica določi najbolj reprezentativne partnerje na državni, regionalni in lokalni ravni in v gospodarski, socialni in drugih sferah, v nadaljevanju imenovane „partnerji“. Države članice omogočijo široko in učinkovito sodelovanje vseh ustreznih teles, v skladu z nacionalnimi predpisi in praksami, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami ter spodbujanju trajnostnega razvoja z vključevanjem zahtev glede varstva in izboljšanja okolja.

2. Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi vsake partnerske kategorije.

Partnerstvo pokriva pripravo in spremljanje nacionalnega referenčnega strateškega okvira kot tudi pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje operativnih programov. Države članice vključijo ustrezne partnerje, zlasti regije, v različnih programskih stopnjah in v časovnih rokih, ki so določeni za vsako stopnjo.

3. Komisija se vsako leto posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo socialne partnerje, o pomoči Skladov.

Člen 11

Subsidiarnost in sorazmernost posegov

1. Izvajanje operativnih programov iz člena 23 je odgovornost držav članic na ustrezni teritorialni ravni, v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to uredbo.

2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami glede nadzora. Diferenciacija velja tudi za določbe o ocenjevanju in sodelovanju Komisije in nadzornih odborov iz člena 62 ter za letna poročila o operativnih programih.

Člen 12

Deljeno upravljanje

1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladom, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo, v skladu s členom 53, odstavek 1, točka b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[10], z izjemo strokovne pomoči iz člena 43.

Države članice in Komisija zagotavljajo skladnost z načelom dobrega finančnega upravljanja.

2. Komisija izvaja svoje odgovornosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti na naslednje načine:

a) Komisija preveri obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah, v skladu s postopki, opisanimi v členih 69 in 70;

b) Komisija prekine, zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del, v skladu s členi 89, 90 in 91, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovejo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek, v skladu s postopki, ki so opisani v členih 101 in 102;

c) Komisija preveri povračilo vnaprejšnjega financiranja in samodejno odstopi od proračunskih obveznosti, v skladu s postopki opisanimi v členih 81(2), 93 in 96.

Člen 13

Dodatnost

1. Prispevki Strukturnih skladov ne smejo nadomestiti javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice.

2. Za regije, ki jih pokriva „konvergenčni“ cilj, Komisija in država članica določita stopnjo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, ki jih bo država članica vzdrževala v vseh zadevnih regijah skozi programsko obdobje.

O tej višini se država članica in Komisija dogovorita znotraj nacionalnega strateškega referenčnega okvira iz člena 25.

3. Višina izdatkov iz odstavka 2 ne sme biti manjša od realne višine povprečnih letnih izdatkov, prejetih v prejšnjem programskem obdobju.

Višina izdatkov se določi glede na splošne makroekonomske pogoje, v katerih poteka financiranje, in ob upoštevanju določenih posebnih gospodarskih razmer, zlasti privatizacij, kot tudi izredno visoke stopnje javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice v prejšnjem programskem obdobju.

4. Komisija v sodelovanju z vsako državo članico preveri dodatnost za »konvergenčni« cilj sredi obdobja, leta 2011, in naknadno do 31. junija 2016.

Če država članica do 31. junija 2016 ne more dokazati, da je bila dodatnost, dogovorjena v nacionalnem strateškem referenčnem okviru, spoštovana, Komisija sproži postopek finančnega popravka iz člena 101.

Člen 14

Enakost med moškimi in ženskami

Države članice in Komisija zagotavljajo, da se enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vprašanja enakosti med spoloma spodbuja na različnih stopnjah izvajanja Skladov.

POGLAVJE V FINANČNI OKVIR

Člen 15

Skupna sredstva

1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti Skladov za obdobje 2007-2013 znašajo 336.1 milijardo EUR v cenah iz leta 2004, v skladu z letno razporeditvijo, ki je prikazana v prilogi I.

Za namene programiranja in kasnejše vključitve v splošni proračun Evropskih skupnosti se zneski iz prvega pododstavka indeksirajo na do 2 % na leto.

Razdelitev proračunskih sredstev med cilji, ki so opredeljeni v členu 3(2) je takšna, da zagotovi znatno koncentracijo na regije „konvergenčnega“ cilja.

2. Komisija pripravi okvirne letne razčlenitve po državah članicah v skladu z merili iz členov 16, 17 in 18 in brez poseganja v določbe iz členov 20 in 21.

Člen 16

Sredstva za cilj „konvergence“

1. Skupna sredstva za cilj „konvergence“ znašajo 78,54 % sredstev iz prvega odstavka člena 15 (t.j. skupno 264,0 milijard EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

a) 67,34 % za financiranje iz člena 5(1), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje in nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razporeditve po državah članicah;

b) 8,38 % za prehodno in posebno pomoč iz člena 5(2), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje, nacionalne blaginje in nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razporeditve po državah članicah;

c) 23,86 % za financiranje iz člena 5(3), z uporabo prebivalstva, BND na prebivalca ob upoštevanju izboljšanja nacionalne blaginje v predhodnem obdobju in površine kot meril za izračun okvirne razporeditve po državah članicah; in

d) 0,42 % za financiranje iz člena 5(4), z uporabo upravičenega prebivalstva kot merila za izračun okvirne razporeditve po državah članicah.

2. Letna razporeditev dodeljenih proračunskih sredstev iz odstavka 1, pododstavka b) se od 1. januarja 2007 postopno zmanjšuje. Dodelitev v letu 2007 je nižja kot v letu 2006, razen za regije, ki niso v celoti upravičene do Cilja 1 na 1. januar 2000, v skladu z Uredbo (ES) št. 1260/1999, in za katere bo dodelitev v letu 2007 objektivna in pravična.

Člen 17

Sredstva za cilj »regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja«

1. Skupna sredstva za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ znašajo 17,22 % sredstev iz prvega odstavka člena 15 (t.j. skupno 57,9 milijard EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

a) 83,44 % za financiranje iz člena 6(1), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje, nezaposlenosti, stopnje zaposlenosti in gostote prebivalstva kot meril za izračun okvirne razporeditve po državah članicah; in

b) 16,56 % za prehodno in posebno pomoč iz člena 6(2), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje, nacionalne blaginje in nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razporeditve po državah članicah.

2. Dodeljena proračunska sredstva iz odstavka 1, pododstavek a), se enakomerno porazdelijo med programe, ki jih financira ESRR, in programe, ki jih financira ESS.

3. Operativni programi, ki jih financira ESS, so upravičeni do največ 50 % razpoložljivih sredstev iz odstavka 1, pododstavek b). V ta namen predvidevajo operativni programi, ki jih financira ESS, posebno prednostno nalogo.

4. Letna razčlenitev dodeljenih proračunskih sredstev iz odstavka 1, pododstavka b), se od 1. januarja 2007 postopno zmanjšuje. Dodelitev v letu 2007 je nižja kot v letu 2006, razen za regije, ki so od 2004 upravičene do Cilja 1 v skladu z Uredbo (ES) št. 1260/1999, za katere bo dodelitev v letu 2007 objektivna in pravična.

Člen 18

Sredstva za cilj »evropskega teritorialnega sodelovanja«

Skupna sredstva za cilj „evropskega teritorialnega sodelovanja“ znašajo 3,94 % sredstev iz prvega odstavka člena 15 (t.j. skupno 13,2 milijard EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

a) 35,61 % za financiranje čezmejnega sodelovanja iz člena 7(1), z uporabo upravičenega prebivalstva kot merila za izračun okvirne porazdelitve po državah članicah.

12,12 % za prispevek ESRR čezmejnemu področju evropskega instrumenta o sosedstvu in partnerstvu v skladu z Uredbo (ES) št. […] in predpristopnega instrumenta v skladu z Uredbo (ES) št. […]. Ti dve uredbi določata, da je prispevek teh dveh instrumentov čezmejnemu sodelovanju z državami članicami enak prispevku ESRR.

b) 47,73 % za financiranje transnacionalnega sodelovanja iz člena 7(2), z uporabo upravičenega prebivalstva kot merila za izračun okvirne porazdelitve po državah članicah.

c) 4,54 % za financiranje mrež sodelovanja in izmenjav izkušenj iz člena 7(3).

Člen 19

Neprenosljivost sredstev

Skupna proračunska sredstva, dodeljena državi članici za vsak cilj Skladov in njihove dele, se ne smejo prenašati med sabo. Z odstopanjem so lahko dodeljena finančna sredstva države članice znotraj cilja »evropsko teritorialno sodelovanje« predmet fleksibilnosti do 10 % dodeljenih sredstev med čezmejno komponento in transnacionalno komponento.

Člen 20

Sredstva za rezervo za uspešnost in kakovost

3,0 % sredstev iz člena 16(1)(a) in (b) in člena 17(1) se dodeli v skladu z členom 48.

Člen 21

Sredstva za strokovno pomoč

0,30 % sredstev iz člena 15(1) se nameni strokovni pomoči Komisije, kot je opredeljena v členu 43.

Člen 22

Limitiranje sredstev

Komisija zagotavlja, de skupna letna dodeljena proračunska sredstva iz Skladov za katero koli državo članico v skladu s to uredbo, vključno s prispevkom ESRR financiranju čezmejne vrste evropskega instrumenta o sosedstvu in partnerstvu v skladu z Uredbo (ES) št. […] in predpristopnega instrumenta v skladu z Uredbo (ES) št. […] ter iz dela Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu z Uredbo (ES) št. […] s poreklom iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS in iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) v skladu z Uredbo (ES) št. […], ki prispevajo „konvergenčnemu“ cilju, ne bodo presegala 4 % BDP te države članice, ocenjenega v času sprejema medinstitucionalnega sporazuma.

Uredbe o drugih finančnih instrumentih iz prejšnjega odstavka razen Skladov vsebujejo podobno določbo.

NASLOV II

STRATEšKI PRISTOP H KOHEZIJI

POGLAVJE I STRATEšKE SMERNICE SKUPNOSTI GLEDE KOHEZIJE

Člen 23

Vsebina

Svet na ravni Skupnosti določi strateške smernice za gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo in tako opredeli okvir za posege Skladov.

Za vsak cilj Skladov te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja uravnoteženega, usklajenega in trajnostnega razvoja.

Te smernice se določijo ob upoštevanju srednjeročne strategije gospodarske politike, ki je zapisana v Širših smernicah gospodarske politike (ŠSGP).

Na področjih zaposlovanja in človeških virov so ob upoštevanju regionalnih in lokalnih posebnosti prednostne naloge tiste iz Evropske strategije za zaposlovanje.

Člen 24

Sprejem in pregled

Najkasneje tri mesece po sprejetju te uredbe se sprejmejo strateške smernice Skupnosti iz člena 23, v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe. Ta odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Strateške smernice Skupnosti so po potrebi predmet srednjeročnega ponovnega pregleda, v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe, da se upoštevajo zlasti spremembe v prednostnih nalogah Skupnosti.

POGLAVJE II NACIONALNI STRATEŠKI REFERENČNI OKVIR

Člen 25

Vsebina

1. Država članica predloži nacionalni strateški referenčni okvir, ki zagotavlja, da je strukturna pomoč Skupnosti skladna s strateškimi smernicami Skupnosti, in ki določa povezavo med prednostnimi nalogami Skupnosti na eni strani ter nacionalnimi in regionalnimi prednostnimi nalogami za spodbujanje trajnostnega razvoja in nacionalnim akcijskim načrtom zaposlovanja na drugi strani.

Ta okvir predstavlja referenčni instrument za pripravo operativnih programov.

2. Vsak nacionalni strateški referenčni okvir vsebuje kratek opis strategije države članice in njenega operativnega izvajanja

3. Strateški del nacionalnega strateškega referenčnega okvira opredeli izbrano strategijo za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ in pokaže, da so te odločitve skladne s strateškimi smernicami Skupnosti na podlagi analize razvojnih neskladij, slabosti in možnosti, zlasti v povezavi s pričakovanimi spremembami v evropskem in svetovnem gospodarstvu. Opredeli:

a) tematske in teritorialne prednostne naloge, vključno z regeneracijo mestnih območij in diverzifikacijo gospodarstva na podeželju in v območjih, odvisnih od ribištva;

b) samo za cilj „konvergence“ predvidene dejavnosti za izboljšanje upravne učinkovitosti države članice, tudi glede upravljanja Skladov, ter načrt ocenjevanja iz člena 46(1);

c) samo za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ seznam regij, izbranih za regionalno konkurenčnost, iz drugega pododstavka člena 6(1).

Za omogočanje spremljanja se glavni cilji iz točke a) količinsko opredelijo in se določi omejeno število kazalcev uspešnosti in učinkov;

4. Pri ciljih »konvergence« in »regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja« operativni del vsebuje:

a) seznam operativnih programov in okvirno letno razčlenitev za vsak Sklad po programih, ob zagotavljanju ustreznega ravnovesja med regionalnimi in tematskimi dejavnostmi. Ta seznam vključuje znesek nacionalne izredne rezerve iz člena 49;

b) mehanizme za zagotavljanje usklajenosti med operativnimi programi in Skladi;

c) prispevek drugih finančnih instrumentov, zlasti EIB, in njihovo usklajenost s Skladi.

5. Za regije „konvergenčnega“ cilja operativni del vsebuje tudi:

a) znesek skupnih letnih dodeljenih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo;

b) podatke, potrebne za predhodno preverjanje spoštovanja načela dodatnosti iz člena 13.

6. Podatki v nacionalnem strateškem referenčnem okviru upoštevajo posebne institucionalne ureditve vsake države članice.

Člen 26

Priprava in sprejem

1. Država članica pripravi nacionalni strateški referenčni okvir v skladu s svojo institucionalno strukturo in v tesnem sodelovanju s partnerji iz člena 10. Zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2. Vsaka država članica Komisiji posreduje predlog nacionalnega strateškega referenčnega okvira čimprej po sprejemu strateških smernic Skupnosti. Države članice lahko istočasno predstavijo tudi operativne programe iz člena 31. Komisija se dogovori o tem predlogu v okviru partnerstva.

3. Pred sprejemom operativnih programov iz člena 36 Komisija po posvetovanju z odborom iz člena 105 sprejme, v skladu s postopkom iz člena 104(2), odločitev ki pokriva naslednje vidike:

a) strategijo in prednostne teme, izbrane za pomoč iz Skladov, in njihove nadzorne ureditve;

b) seznam operativnih programov in okvirno razdelitev sredstev po programih za vsak cilj Skladov, vključno z zneskom za nacionalno izredno rezervo iz člena 49;

c) ter, samo za cilj „konvergence“, višino izdatkov, ki zagotavlja spoštovanje načela dodatnosti iz člena 13 in predvidene dejavnosti za izboljšanje upravne učinkovitosti in dobrega upravljanja.

Ta odločitev ne posega v spremembe operativnih programov iz člena 32.

POGLAVJE III STRATEŠKO SPREMLJANJE IZVAJANJA IN LETNA RAZPRAVA

Člen 27

Letno poročilo držav članic

1. Prvič leta 2008 ter najkasneje do 1. oktobra vsako leto država članica Komisiji predstavi poročilo o napredku pri izvajanju svoje strategije in doseganju svojih ciljev, zlasti ob upoštevanju določenih kazalcev ter njihovega prispevka k izvajanju strateških smernic Skupnosti o koheziji, kot tudi dostopnih ocen.

Poročilo vsebuje nacionalni akcijski načrt zaposlovanja.

2. Nacionalni akcijski načrt zaposlovanja vsako leto opiše izvajanje smernic evropske strategije o zaposlovanju v vsaki državi članici.

Člen 28

Letno poročilo Komisije

1. Prvič leta 2009 in na začetku vsakega leta Komisija sprejme letno poročilo, kjer povzema glavne dogodke, trende in izzive glede izvajanja strateških smernic Skupnosti in nacionalnih strateških referenčnih okvirov.

2. Poročilo temelji na preverjanju in presoji Komisije letnih poročil držav članic iz člena 27 in drugih dostopnih podatkov. Poročilo vsebuje ukrepe spremljanja izvajanja, ki jih morajo izvesti države članice in Komisija glede na zaključke poročila.

Člen 29

Letno preverjanje

1. Letno poročilo iz člena 28 se pošlje Svetu skupaj s poročilom o izvajanju ŠSGP, skupnim poročilom o zaposlovanju in poročilom o izvajanju Strategije notranjega trga na spomladansko zasedanje Evropskega sveta

Pošlje se Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij za mnenje.

2. Vsako pomlad Evropski Svet pregleda letno poročilo Komisije skupaj s poročilom o izvajanju ŠSGP, skupnim poročilom o zaposlovanju in poročilom o izvajanju Strategije notranjega trga.

3. Na podlagi letnega poročila Komisije iz člena 28 in na predlog Komisije Svet sprejme zaključke o izvajanju strateških smernic Skupnosti. Komisija zagotovi, da se zaključki naknadno spremljajo.

Člen 30

Kohezijsko poročilo

Poročilo Komisije iz drugega pododstavka člena 159 Pogodbe vključuje zlasti:

a) evidenco napredka gospodarske in socialne kohezije, vključno z socialno-gospodarskimi razmerami v regijah ter vključitvijo prednostnih nalog Skupnosti;

b) evidenco vloge Skladov, EIB in ostalih finančnih instrumentov ter učinka drugih politik Skupnosti in nacionalnih politik o doseženem napredku.

Poročilo po potrebi vsebuje kakršne koli predloge o ukrepih in politikah Skupnosti za okrepitev gospodarske in socialne kohezije. Po potrebi vsebuje tudi predloge o kakršnih koli popravkih glede novih političnih pobud Skupnosti in strateških smernic kohezije.

V letu, ko je poročilo predloženo, nadomesti letno poročilo Komisije iz člena 28. Poročilo je predmet letne razprave v skladu s postopkom iz člena 29.

NASLOV III

PROGRAMIRANJE

POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE O STRUKTURNIH SKLADIH IN KOHEZIJSKEM SKLADU

Člen 31

Priprava in odobritev operativnih programov

1. Dejavnosti Skladov in držav članic potekajo v obliki operativnih programov znotraj nacionalnega strateškega referenčnega okvira. Vsak operativni program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Operativni program zajema samo enega od treh ciljev iz člena 3, razen v primeru drugačnega dogovora med Komisijo in državo članico.

2. Vsak operativni program izdela država članica ali organ, ki ga določi država članica, v tesnem sodelovanju s partnerji iz člena 10.

3. Država članica predloži predlog operativnega program, ki vsebuje vse elemente iz člena 36 čimprej po odločitvi Komisije iz člena 26 ali hkrati s predložitvijo nacionalnega strateškega referenčnega okvira iz istega člena 26.

4. Komisija oceni predlagan operativni program, da ugotovi ali prispeva k ciljem nacionalnega strateškega referenčnega okvira in strateškim smernicam Skupnosti. Če Komisija presodi, da operativni program ni skladen s strateškimi smernicami Skupnosti ali z nacionalnim strateškim referenčnim programom, zahteva od države članice ustrezen popravek predlaganega operativnega programa.

5. Komisija sprejme vsak operativni program čimprej po predložitvi države članice.

Člen 32

Popravljanje operativnih programov

1. Na pobudo države članice ali Komisije in po odobritvi nadzornega odbora se operativni programi ponovno pregledajo in po potrebi popravijo za preostanek programskega obdobja v primeru pomembnih socialno-gospodarskih sprememb ali z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, zlasti ob upoštevanju ugotovitev Sveta. Operativni programi se lahko ponovno pregledajo po ocenjevanju ali zaradi težav pri izvajanju. Operativni programi se po potrebi popravljajo po dodelitvi rezerv iz členov 48 in 49.

2. Komisija sprejme odločitev o zahtevi po pregledu operativnih programih čimprej po uradni predložitvi zahteve s strani države članice.

Člen 33

Poseben značaj Skladov

1. Operativni programi prejemajo sredstva samo iz enega Sklada, razen če ni drugače določeno v odstavku 3.

2. Brez poseganja v odstopanja, ki so določena v posebnih določbah Skladov, ESRR in ESS lahko dopolnitveno in ob upoštevanju 5 % omejitve za vsako prednostno nalogo operativnega programa financirata ukrepe, ki spadajo v obseg pomoči drugega Sklada, če je to nujno za zadovoljivo izvajanje neposredno povezanega operativnega programa.

3. V državah članicah, ki prejemajo podporo Kohezijskega sklada, ESRR in Kohezijski sklad skupaj nudita pomoč za operativne programe za prometno infrastrukturo in okolje, vključno z velikimi projekti.

Člen 34

Geografski obseg

1. Operativni programi, predloženi pod ciljem „konvergence“, se izdelajo na ustrezni geografski ravni in vsaj na regionalni ravni NUTS II.

Operativni programi, predloženi pod ciljem „konvergence“, se izdelajo na nacionalni ravni.

2. Operativni programi, predloženi pod ciljem „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, se za regije, ki prejemajo financiranje ESRR, izdelajo na regionalni ravni NUTS I ali NUTS II, v skladu z institucionalnim sistemom države članice, razen če je med Komisijo in državo članico drugače dogovorjeno. Če jih financira ESS, programe izdela država članica na ustrezni ravni.

3. Operativni programi, predloženi pod ciljem »evropskega teritorialnega sodelovanja« za čezmejno sodelovanje, ustrezni organi izdelajo za vsako mejo ali skupino meja na ravni NUTS III, vključno z enklavami. Operativni programi, predloženi pod ciljem „evropskega teritorialnega sodelovanja“ za transnacionalno sodelovanje, se izdelajo na ravni vsakega območja transnacionalnega sodelovanja. Programi povezovanja v mrežo se nanašajo na celotno ozemlje Skupnosti.

Člen 35

Sodelovanje Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada

1. EIB in Evropski investicijski sklad (EIS) lahko v skladu z določbami svojih statutov sodelujeta v programiranju pomoči Skladov.

2. EIB in EIS lahko na zahtevo države članice sodelujeta pri pripravi nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov ter pri dejavnostih za pripravo velikih projektov, ureditev finančnih in javno-zasebnih partnerstev. Država članica lahko v dogovoru z EIB in EIS koncentrira odobrena posojila na eno ali več prednostnih nalog operativnega programa, zlasti na področjih inovacij, gospodarstva znanja, človeškega kapitala, okolja in projektov osnovne infrastrukture.

3. Komisija se lahko pred sprejemom nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov posvetuje z EIB in EIS. Posvetovanje se zlasti nanaša na operativne programe, ki vsebujejo okvirni seznam velikih projektov ali programov, ko so zaradi narave svojih prednostnih nalog primerni za dodelitev posojil in drugih vrst tržnega financiranja.

4. Komisija lahko, če se ji zdi primerno, za presojo velikih projektov zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost projektov in njihovo gospodarsko in finančno sposobnost preživetja, zlasti glede izvajanja ali razvoja instrumentov finančnega inženiringa.

POGLAVJE II VSEBINA PROGRAMIRANJA

ODDELEK 1 OPERATIVNI PROGRAMI

ČLEN 36

Operativni programi za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“

1. Operativni programi za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ vsebujejo:

a) analizo stanja glede prednosti in slabosti izbrane strategije;

b) utemeljitev izbranih prednostnih nalog ob upoštevanju strateških smernic Skupnosti, nacionalnega strateškega referenčnega okvira in posledičnih prednostnih nalog operativnega programa ter pričakovan učinek na podlagi predhodne ocene iz člena 46;

c) podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se opredelijo količinsko, z uporabo omejenega števila kazalcev za izvajanje, rezultate in učinek, ob upoštevanju načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;

d) razporeditev področij pomoči po kategorijah v skladu s podrobnimi pravili za izvajanje te uredbe;

e) finančni načrt, ki vsebuje dve tabeli:

i) tabelo, ki vsebuje razdelitev, v skladu s členi 50 do 53, skupne dodeljene vsote iz vsakega Sklada za vsako leto. Finančni načrt znotraj skupnega prispevka Strukturnih skladov posebej prikazuje sredstva za regije, ki prejemajo prehodno pomoč. Skupen prispevek Sklada mora biti skladen z ustrezno finančno perspektivo in upoštevati postopno zmanjševanje iz členov 16(2) in 17(4);

ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje in za vsako prednostno nalogo prikazuje skupen znesek prispevka Skupnosti in nacionalnih javnih prispevkov ter stopnjo prispevka Skladov. Informativno prikazuje prispevek EIB in drugih finančnih instrumentov;

f) podatke o dopolnjevanju z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in tistih, ki jih financira Evropski sklad za ribištvo;

g) določbe o izvajanju operativnega programa vključno z:

i) določitvijo vseh organov, ki so določeni v členu 58, ali v primeru, da država članica izkorišča možnost iz člena 73, določitev drugih teles in postopkov v skladu s pravili iz člena 73;

ii) opis sistemov nadzora in ocenjevanja in sestava nadzornega odbora;

iii) opredelitev postopkov za sprožitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi njihova preglednost;

iv) ukrepe za zagotovitev oglaševanja operativnega programa;

v) opis postopkov, dogovorjenih med Komisijo in državo članico, za izmenjavo računalniško vodenih podatkov za dosego pogojev za izplačila, spremljanje in ocenjevanje, ki so določeni v tej uredbi;

h) določitev „organa za presojo spoštovanja pravnega reda“ iz člena 70.

i) okvirni seznam velikih projektov v smislu člena 38, ki se bodo predložili v programskem obdobju, vključno z okvirnim letnim razporedom.

Pravila za izvajanje točke d) sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 104(2).

2. Operativni programi glede prometa in okolja, ki jih skupaj financirata ESRR in Kohezijski sklad, so predmet posebnih prednostnih nalog vsakega Sklada in posebnega prispevka Sklada.

3. Vsak operativni program pod ciljem „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ vsebuje utemeljitev tematske, geografske in finančne koncentracije.

Za operativne programe, ki jih financira ESRR, je ta utemeljitev osnovana na:

a) preverljivi povezavi med ciljem, povezanim z uravnoteženim razvojem regije, in izbranimi prednostnimi nalogami;

b) učinku finančnega vzvoda ključnih prednostnih nalog za razvoj zadevne regije, zlasti na področju inovacij, ki ga izvaja finančna kritična masa in veliko število upravičencev.

Za operativne programe, ki jih financira ESS, je ta utemeljitev osnovana na:

a) prispevku izbranih prednostnih nalog k izvajanju predlogov Sveta in izvajanju politik zaposlovanja držav članic;

b) učinku finančnega vzvoda ključnih prednostnih nalog in ciljev Evropske strategije zaposlovanja in ciljev Skupnosti na področju socialne vključenosti.

4. Operativni programi, ki jih financira ESRR za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti“, vsebujejo še:

a) dejavnosti medregionalnega sodelovanja z vsaj eno regijo druge države članice za vsak regionalni program;

podatke o pristopu k vprašanju mestnih območij, vključno s seznamom izbranih mest in postopki za nadaljnji prenos na mestne organe, po možnosti s pomočjo globalnih nepovratnih sredstev;

c) dejavnosti za preventivno prilagajanje regionalnih gospodarstev na spremembe v evropskem in svetovnem gospodarskem okolju;

d) posebne prednostne naloge za ukrepe, ki se financirajo po dodatni dodelitvi iz točke (d) prvega odstavka člena 16, in operativne programe, ki nudijo pomoč najbolj oddaljenim regijam;

5. Z odstopanjem od odstavka 1 operativni program, ki ga vsaka država članica predlaga za izredno rezervo iz člena 49, v skladu s členom 31 vsebuje samo podatke iz odstavka 1, točka e), alinea i), g) in h) ter:

a) analizo razmer v ranljivih sektorjih in sektorjih, na katere bi lahko vplivala sprostitev trgovine;

b) prednostne naloge, povezane s potencialno prizadetimi delavci in diverzifikacijo regionalnih gospodarstev.

6. Če pride do nepredvidenega dogodka iz člena 49, država članica zaprosi Komisijo za popravek operativnega programa v skladu s členom 32, vključno s podatki iz točk c) in e) alinea ii) odstavka 1.

Člen 37

Operativni programi cilja »evropskega teritorialnega sodelovanja«

Brez poseganja v odstavek 36 so za operativne programe cilja „evropskega teritorialnega sodelovanja“ posebna pravila za programiranje določena v Uredbi (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za razvoj podeželja.

ODDELEK 2 VELIKI PROJEKTI

ČLEN 38

Vsebina

Kot del operativnega programa lahko ESRR in Kohezijski sklad financirata izdatke operacije, ki jo sestavlja vrsta del, dejavnosti in storitev, katere namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge točno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 25 milijonov EUR v primeru okolja in 50 milijonov EUR v primeru drugih področij, v nadaljevanju „veliki projekti“.

Člen 39

Podatki predloženi Komisiji

Organ za upravljanje Komisiji predloži naslednje podatke o velikih projektih:

a) podatke o organu, ki je odgovoren za izvajanje;

b) podatke o naravi naložbe in njen opis, finančni obseg in lokacijo;

c) rezultate študij izvedljivosti;

d) časovni razpored za izvedbo projekta in v primeru, da je pričakovano obdobje izvajanja zadevne operacije daljše od programskega obdobja, stopnje zaprošenega sofinanciranja Skupnosti v obdobju od 2007 do 2013;

e) analiza stroškov in koristi, vključno z oceno tveganja in predvidenega učinka na zadevni sektor in na socialno-gospodarske razmere v državi članici in/ali regiji ter, če je mogoče, v ostalih regijah Skupnosti;

f) zagotovilo o spoštovanju prava Skupnosti;

g) analiza učinka na okolje;

h) utemeljitev javnega prispevka;

i) finančni načrt, ki prikazuje celotna načrtovana finančna sredstva in načrtovan prispevek Skladov, EIB, EIF in drugih virov financiranja Skupnosti, vključno z letnim časovnim razporedom za projekt.

Člen 40

Odločitev Komisije

1. Komisija oceni velik projekt, če je potrebno po posvetovanju z zunanjimi strokovnjaki, vključno z EIB, glede na faktorje iz člena 39, na skladnost s prednostnimi nalogami operativnega programa, na prispevek k doseganju ciljev teh prednostnih nalog in na skladnost z ostalimi politikami Skupnosti.

2. Komisija državi članici ponudi metodološko pomoč in se dogovori o referenčnih vrednostih osnovnih parametrov analize stroškov in koristi.

3. Komisija sprejme odločitev čimprej po predložitvi vseh podatkov iz člena 39 s strani države članice ali organa za upravljanje. Ta odločitev opredeli fizični objekt, znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno nalogo, in letni časovni razpored.

4. Če Komisija ne odobri finančnega prispevka velikemu projektu, obvesti državo članico o razlogih.

ODDELEK 3 GLOBALNA NEPOVRATNA SREDSTVA

ČLEN 41

Splošne določbe

1. Organ za upravljanje lahko upravljanje in izvajanje dela operativnega programa zaupa enemu ali več posredniškim organom, ki jih določi organ za upravljanje, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi organi za razvoj ali nevladnimi organizacijami; ta zagotavlja izvajanje enega ali več operacij v skladu z določbami sporazuma med organom za upravljanje in tem organom.

Takšen prenos ne posega v finančno odgovornost organa za upravljanje in držav članic.

2. Posredniško telo, odgovorno za upravljanje z globalnimi nepovratnimi sredstvi, mora predložiti zagotovila o plačilni sposobnosti in sposobnosti za finančno in administrativno upravljanje. Običajno mora biti v trenutku imenovanja ustanovljeno ali zastopano v regiji ali regijah, ki jih zajema operativni program.

Člen 42

Pravila izvajanja

Sporazum med organom za upravljanje in posredniškim organom mora opredeljevati zlasti:

a) operacije, ki se izvajajo;

b) merila za izbor upravičencev;

c) stopnjo pomoči iz Skladov in pravila, ki urejajo to pomoč, vključno z določili o uporabi povečanih obresti;

d) ureditev nadzora, ocenjevanja in zagotavljanja finančnega nadzora globalnih nepovratnih sredstev iz člena 58(1) nad organom za upravljanje, vključno z načini vračanja sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana, in predložitev računovodskih izkazov;

e) uporabo finančne garancije ali podobnega instrumenta.

ODDELEK 4 STROKOVNA POMOč

ČLEN 43

Strokovna pomoč na pobudo Komisije

1. Na pobudo in/ali v imenu Komisije, ob upoštevanju omejitve 0,30 % letnih dodeljenih sredstev, lahko Skladi financirajo pripravljalno, spremljevalno, upravno ali strokovno pomoč, ukrepe ocenjevanja, revizije in pregleda, ki so potrebni za izvajanje te uredbe. Te dejavnosti se izvajajo v skladu s členom 53(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in vsemi drugimi določbami te uredbe in modalitetami izvajanja, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja proračuna.

Te dejavnosti vključujejo:

a) študije, povezane s pripravo strateških smernic Skupnosti, letno poročilo Komisije in triletno kohezijsko poročilo;

b) ocenjevanja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Skladov;

c) ukrepe, usmerjene na partnerje, upravičence do pomoči Skladov, in javnost, vključno z informacijskimi ukrepi;

d) ukrepe za razširjanje podatkov, povezovanje v mreže, dvigovanje zavesti in spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj v Uniji;

e) vzpostavitev, delovanje in povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, nadzor in ocenjevanje;

f) izboljševanje metod ocenjevanja in izmenjavo podatkov in praks na tem področju.

2. Komisija sprejme odločitev o dejavnostih, naštetih v prvem odstavku, v skladu s postopkom iz člena 104(2), če je predviden prispevek iz ESRR in Kohezijskega sklada.

3. Komisija sprejme odločitev o dejavnostih, naštetih v prvem odstavku, po posvetovanju z odborom iz člena 105, v skladu s postopkom iz člena 104(2), če je predviden prispevek iz ESS.

Člen 44

Strokovna pomoč držav članic

1. Na pobudo države članice lahko Skladi za vsak operativni program financirajo pripravljalne, upravljalne, spremljevalne, ocenjevalne informacijske ali nadzorne dejavnosti, za izboljšanje upravne sposobnosti za izvajanje Skladov, znotraj naslednjih meja:

a) 4 % skupnih dodeljenih sredstev za vsak operativni program pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“;

b) 6 % skupnih dodeljenih sredstev za vsak operativni program pod ciljem „evropskega teritorialnega sodelovanja“.

2. Za cilj „konvergence“se lahko ukrepi strokovne pomoči izvajajo do 4 % skupnih dodeljenih sredstev, v obliki posebnih operativnih programov.

NASLOV IV

UčINKOVITOST

POGLAVJE I OCENJEVANJE

Člen 45

Splošne določbe

1. Strateške smernice Skupnosti, nacionalni strateški referenčni okviri in operativni programi so predmet ocenjevanja.

Cilj ocenjevanja je izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in skladnosti pomoči Skladov in izvajanja operativnih programov. Ocenjuje se tudi njihov učinek glede na strateške cilje Skupnosti, na član 158 Pogodbe in posebne strukturne težave zadevnih držav članic in regij, ob upoštevanju potreb po trajnostnem razvoju in ustrezne zakonodaje Skupnosti glede učinka na okolje in strateške okoljske presoje.

2. Ocenjevanje je lahko strateške narave, z namenom preverjanja razvoja programa ali skupine programov glede na prednostne naloge Skupnosti in držav članic. Lahko je operativne narave, z namenom podpiranja spremljanja operativnega programa. Ocenjevanja se izvajajo pred, med in po programskem obdobju.

3. Dejavnosti ocenjevanja iz odstavka 1 se organizirajo v odgovornosti držav članic ali Komisije, v skladu z načelom sorazmernosti in na podlagi partnerstva med državo članico in Komisijo. Ocenjevanja izvajajo neodvisni ocenjevalci. Rezultati se objavijo, razen če organ, zadolžen za ocenjevanje, temu izrecno nasprotuje, v skladu z določili Uredbe (ES)št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov[11].

4. Ocenjevanje se financira iz proračuna za strokovno pomoč.

5. Komisija določi ocenjevalne metode in standarde v skladu s postopkom iz člena 104(2).

Člen 46

Odgovornost držav članic

1. Države članice prispevajo človeške in finančne vire potrebne za izvedbo ocenjevanja, organizirajo pripravo in zbiranja potrebnih podatkov in uporabijo različne vrste podatkov iz sistema spremljanja.

Pod ciljem »konvergence« izdelajo načrt ocenjevanja za izboljšanje upravljanja operativnih programov in njihove sposobnosti ocenjevanja. Ta načrt vsebuje okvirne ocenjevalne dejavnosti, ki jih namerava država članica izvajati na različnih stopnjah izvajanja.

2. Države članice izvedejo predhodno ocenjevanje za nacionalni strateški referenčni okvir, z namenom ocene učinka predlaganega posega in skladnosti s strateškimi smernicami Skupnosti in izbranimi nacionalnimi in regionalnimi prednostnimi nalogami.

3. Države članice izvedejo predhodno ocenjevanje za vsak operativni program pod ciljem „konvergence“.

Za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ izvedejo bodisi ocenjevanje za vse operativne programe skupaj bodisi ocenjevanje za vsak Sklad posebej bodisi ocenjevanje za vsako prednostno nalogo bodisi ocenjevanje za vsak operativni program.

Namen predhodnih ocenjevanj je optimizacija razdeljevanja proračunskih sredstev po operativnih programih in izboljšanje kakovosti programiranja. Ocenjevanje ugotavlja in presoja srednje in dolgoročne potrebe, cilje, ki jih je potrebno doseči, pričakovane rezultate, izmerjene cilje, če je potrebno skladnost predlagane strategije za regijo, dodano vrednosti Skupnosti, obseg upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, pridobljena nova spoznanja iz prejšnjega programiranja in kakovost postopkov izvajanja, spremljanja, ocenjevanja in finančnega upravljanja.

4. Z namenom ocene napredka programiranja glede na obveznosti, sprejete na začetku obdobja, na vključevanje strateških smernic Skupnosti in nacionalnega strateškega referenčnega okvira, vsaka država najkasneje do leta 2010 izvede bodisi ocenjevanje za vse operativne programe skupaj bodisi ocenjevanje za vsak operativni program posebej.

5. Tekom obdobja programiranja države članice izvedejo ad hoc ocenjevanje zaradi spremljanja operativnih programov, če spremljanje operativnih programov ugotovi znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev ali če se predložijo predlogi za spremembo operativnih programov. Rezultati se pošljejo nadzornemu odboru operativnega programa in Komisiji.

Člen 47

Odgovornost Komisije

1. Komisija izvede ocenjevanja za pripravo in spremljanje strateških smernic Skupnosti.

2. Komisija lahko na lastno pobudo ali v partnerstvu z zadevno državo članico izvede ad hoc ocenjevanja iz člena 46(5).

3. Komisija izvede naknadno ocenjevanje za vsak cilj v sodelovanju z državo članico in organi za upravljanje, ki zberejo potrebne podatke.

Ocenjevanje zajema vse operativne programe pod vsakim ciljem in preverja obseg porabe sredstev, učinkovitost in uspešnost programiranja Skladov, socialno-gospodarski učinek in učinek na prednostne naloge Skupnosti.

Izvede se za vsakega od Ciljev z namenom oblikovanja zaključkov glede politike gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.

Ocenjevanje ugotovi faktorje, ki so pripomogli k uspehu ali neuspehu izvajanja operativnih programov, tudi glede trajnosti, in ugotovi dobro prakso.Naknadno ocenjevanje se zaključi do 31. decembra 2015.

POGLAVJE II REZERVE

Člen 48

Rezerva Skupnosti za kakovost in uspešnost

1. V sklopu letne razprave iz člena 29 bo Svet leta 2011, v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe, razdelil rezervo iz člena 20 med države članice, z namenom nagrajevanja napredka, doseženega glede na prvotno stanje:

a) za cilj „konvergence“ na podlagi naslednjih meril:

i) rast bruto domačega proizvoda na prebivalca, izmerjenega na NUTS ravni II glede na povprečje Skupnosti, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010;

ii) rast stopnje zaposlenosti na NUTS ravni II, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010;

b) za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ na podlagi naslednjih meril:

i) sorazmerno regijam, ki so med letoma 2007 in 2010 porabile vsaj 50 % dodeljenih sredstev iz ESRR za dejavnosti, povezane z inovacijami, po členu 5(1) Uredbe (ES) št. […];

ii) rast stopnje zaposlenosti na NUTS ravni II, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010.

2. Vsaka država članica, ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka, zadevne zneske razdeli med operativne programe.

Člen 49

Nacionalna izredna rezerva

1. Države članice rezervirajo 1 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „konvergence“ in 3 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, za pokrivanje nepredvidenih lokalnih ali sektorskih kriz, povezanih z gospodarskim in socialnim prestrukturiranjem ali s posledicami sprostitve trgovine.

Ta rezerva, kot dopolnilo operativnim programom, je v oporo prilagodljivosti prizadetih delavcev in ekonomski diverzifikaciji zadevnih regij.

2. Vsaka država članica predlaga posebne operativne programe za dodelitev proračunskih sredstev za celotno obdobje, da se lahko odzove na krize, omenjene v prejšnjem odstavku.

NASLOV V

FINANčNI PRISPEVEK SKLADOV

POGLAVJE I PRISPEVEK SKLADOV

Člen 50

Določanje različnih ravni prispevkov

Ravni prispevkov Skladov se določajo ob upoštevanju naslednjega:

a) resnosti posebnih težav, zlasti gospodarske, socialne ali teritorialne narave;

b) pomen vsake prednostne naloge za prednostne naloge Skupnosti, kot so določene v strateških smernicah Skupnosti;

c) varovanje in izboljševanje okolja, zlasti z uporabo načela previdnosti, načela preventivnega delovanja in načela „onesnaževalec plača“;

d) stopnja zbiranja zasebnega financiranja, zlasti v javno-zasebnem partnerstvu, na zadevnih področjih.

Člen 51

Prispevek Skladov

1. Odločitev o sprejemu operativnega programa določi najvišjo stopnjo in najvišji znesek prispevka Sklada za vsak operativni program pod vsako prednostno nalogo. Odločitev ločeno prikaže odobrena sredstva za regije, ki prejemajo prehodno pomoč.

2. Prispevek Skladov se izračuna na podlagi skupnih javnih izdatkov.

3. Prispevek Skladov se določi za vsako prednostno nalogo ob upoštevanju naslednjih zgornjih mej:

a) 85 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira Kohezijski sklad;

b) 75 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR ali ESS za operativne programe v regijah, upravičenih pod ciljem „konvergence“;

c) 50 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR ali ESS za operativne programe pod ciljem „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“;

d) 75 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR za operativne programe pod ciljem „evropskega teritorialnega sodelovanja“;

e) stopnja sofinanciranja za posebne ukrepe, ki se financirajo iz dodatnih dodelitev za najbolj oddaljene regije iz člena 5(4), je 50 % javnih izdatkov.

Z odstopanjem od točke b), če se regije nahajajo v državi članici, ki jo zajema Kohezijski sklad, se lahko prispevek Skupnosti poveča, v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, na največ 80 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR ali ESS.

4. Največji prispevek Skladov se poveča na 85 % javnih izdatkov za operativne programe pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ v najbolj oddaljenih regijah ter za operativne programe na odročnih grških otokih pod ciljem „konvergence“.

Člen 52

Povečanje prispevka

1. Ne glede na omejitve iz člena 51 se lahko prispevki ESRR za prednostne naloge operativnih programov povečajo za:

a) 10 odstotnih točk za medregionalno sodelovanje iz člena 36(4), točke b), pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“;

b) 5 odstotnih točk pod ciljem „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, kjer se prednostna naloga pretežno nanaša na območja z geografsko ali naravno omejitvijo, opredeljena na naslednji način:

i) otočne države članice, upravičene do Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto ali imajo stalno povezavo s celino;

ii) gorska območja, kot jih opredeljuje nacionalna zakonodaja držav članic;

iii) redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja;

iv) območja, ki so bila do 30. aprila 2004 na zunanjih mejah Skupnosti in sedaj niso več taka.

Povečanje za območja z geografsko ali naravno omejitvijo ne sme imeti za posledico skupno odobreno pomoč za prednostno nalogo, ki je večja od 60 % javnih izdatkov za to prednostno nalogo.

2. Ne glede na omejitve iz člena 51 se lahko prispevki ESS za prednostne naloge operativnih programov pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ za dejavnosti, ki spodbujajo medregionalno in transnacionalno sodelovanje, povečajo za 10 odstotnih točk. Te dejavnosti so del posebne prednostne naloge.

Člen 53

Druge določbe

1. Prispevek Skladov za vsako prednostno nalogo ne sme biti manjši od 20 % javnih izdatkov.

2. Ukrepi strokovne pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo do 100 %.

3. V obdobju upravičenosti iz člena 55(1):

a) lahko prednostna naloga prejema pomoč samo iz enega Sklada naenkrat;

b) operacija lahko prejema pomoč Skladov samo v sklopu enega operativnega programa naenkrat.

4. Pri pomoči podjetjem spoštuje javna pomoč, dodeljena v sklopu operativnih programov, omejitve za državno pomoč.

5. Izdatek, ki ga sofinancirajo Skladi, ne prejema pomoči od nobenega drugega finančnega instrumenta Skupnosti.

POGLAVJE II PROFITNI PROJEKTI

Člen 54

Profitni projekti

1. Za namene te uredbe je profitni projekt vsak projekt, ki vključuje infrastrukturo, katere uporaba vključuje pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki, in vsaka operacija, ki je posledica prodaje ali oddaje zemlje ali zgradb.

2. Javni izdatki za profitne projekte se izračunajo na podlagi stroškov naložbe, znižanih za trenutno vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju. Izračun upošteva običajno pričakovano profitabilnost te vrste naložbe in uporabo načela onesnaževalec plača in po potrebi načela enakosti v povezavi z relativno blaginjo zadevne države članice.

3. Odstavka 1 in 2 ne veljata za projekte, za katere veljajo pravila o državni pomoči v smislu člena 87 Pogodbe.

4. Če operacija vključuje prodajo, celotno ali delno, ki ustvarja prihodke, se ti prihodki odštejejo od osnove za izračun upravičenega zneska, ki ga upravljavski organ prijavi Komisiji.

POGLAVJE III UPRAVIČENOST IZDATKOV

Člen 55

Upravičenost izdatkov

1. Izdatek je upravičen do prispevka Skladov, če je nastal ob operaciji, ki jo je upravičenec izvajal med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2015. Sofinancirane operacije ne smejo biti zaključene pred datumom začetka upravičenosti.

Izdatki velikih projektov so upravičeni od dneva predložitve projekta Komisiji dalje.

2. Izdatek je upravičen do prispevka Sklada, samo če je nastal zaradi operacij, o katerih je odločil organ za upravljanje zadevnega operativnega programa ali v njegovi pristojnosti, in v skladu merili, ki jih vnaprej določi organ za nadzor.

Nov izdatek, ki je nastal med popravljanjem operativnega programa iz člena 32, je upravičen od datuma, ko Komisija prejme zahtevo po popravku operativnega programa. Ta določba ne velja za operativne programe iz člena 36(5).

3. Pravila za upravičenost se določijo na nacionalni ravni, ob upoštevanju izjem, ki jih določajo posebne uredbe za vsak Sklad. Zajemajo celotne javne izdatke, prijavljene pod operativnim programom.

4. Odstavki 1, 2 in 3 tega člena ne posegajo v izdatke iz člena 43.

POGLAVJE IV TRAJNOST OPERACIJ

Člen 56

Trajnost operacij

1. Država članica ali organ za upravljanje zagotovijo, da operacija zadrži prispevke Skladov le pod pogojem, da v sedmih letih od datuma odločitve o financiranju s strani pristojnih nacionalnih organov ali organa za upravljanje ne doživi pomembnega preoblikovanja, ki:

a) vpliva na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali ki podjetju oziroma javni organizaciji podeli neupravičeno prednost;

b) je posledica spremenjene narave lastništva dela infrastrukture ali prenehanja ali premestitve proizvodne dejavnosti.

2. Organ za upravljanje obvesti Komisijo o takšnem preoblikovanju. Komisija obvesti ostale države članice

3. Neupravičeno izplačani zneski bodo izterjani v skladu s členi 99 do 103.

4. Države članice in Komisija zagotovijo, da podjetja, od katerih so bila izterjana sredstva v skladu z odstavkom 3, po prenosu produktivne dejavnosti znotraj države članice ali v drugo državo članico ne prejemajo prispevkov Skladov.

NASLOV VI UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I SISTEMI ZA UPRAVLJANJE IN NADZOR

Člen 57

Splošna načela sistemov za upravljanje in nadzor

1. Sistemi za upravljanje in nadzor operativnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo:

a) jasno definicijo nalog organov, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in jasno razdelitev nalog znotraj vsakega organa;

b) jasno ločitev nalog med organi upravljanja, potrjevanja izdatkov in nadzora in znotraj vsakega organa;

c) zadostna sredstva za vsak organ za izvajanje nalog, ki so mu bile dodeljene;

d) učinkovito ureditev notranje revizije;

e) zanesljive sisteme računovodstva, nadzorovanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;

f) učinkovit sistem poročanja in spremljanja, če je izvajanje nalog preneseno;

g) obstoj priročnikov s postopki za naloge, ki se izvajajo;

h) učinkovito ureditev za presojo pravilnega delovanja sistema;

i) sisteme in postopke za zagotavljanje ustreznega sledenja reviziji;

j) postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti in postopke za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov.

2. Ukrepi iz točk b), c), d), f) in h) so sorazmerni z javnimi izdatki za zadevni operativni program.

Člen 58

Določitev organov

1. Za vsak operativni program država članica določi:

a) organ za upravljanje: organ ali javno ali zasebno nacionalno, regionalno ali lokalno telo, ki ga določi država članica za upravljanje operativnega programa ali država članica sama, če sama izvaja to nalogo;

b) organ za potrjevanje: telo ali lokalen, regionalen ali nacionalen organ, ki ga določi država članica, da potrjuje izjave o izdatkih in zahtevke za plačila, preden so poslani Komisiji;

c) revizijski organ: organ, neodvisen od organa za upravljanje in organa za potrjevanje, ki ga določi država članica za vsak operativni program in je pristojen za pregledovanje dobrega delovanja sistema za upravljanje in nadzor.

2. Poleg organov iz odstavka 1, lahko država članica določi tudi pristojen organ za sprejemanje plačil Komisije in organ ali organe, ki izplačujejo upravičence.

3. Države članice določijo pravila, ki urejajo njegove odnose s temi organi in njihove odnose s Komisijo.

Brez poseganja v to Uredbo država članica določi medsebojne odnose teh organov, ki izvajajo svoje naloge v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim sistemom zadevne države članice.

4. Ob upoštevanju člena 57(1)(b) lahko več ali vse naloge upravljanja, plačevanja, potrjevanja in inšpekcije opravlja isti organ.

5. Za operativne programe pod ciljem „evropskega teritorialnega sodelovanja“ se pravila o upravljanju in nadzoru določijo v Uredbi (ES) št […].

6. Komisija v skladu s postopkom iz 104(3) sprejme podrobna pravila za izvajanje členov 59, 60 in 61.

Člen 59

Naloge organa za upravljanje

Organ za upravljanje je odgovoren za učinkovito, smotrno in pravilno upravljanje in izvajanje operativnega programa in zlasti za:

a) zagotavljanje, da so operacije izbrane za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za operativni program, in da za celotno obdobje izvajanja spoštujejo ustrezna pravila Skupnosti in nacionalna pravila;

b) preverjanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev in preverjanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;

c) zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsako operacijo v operativnem programu v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno upravljanje, spremljanje, nadzor in ocenjevanje;

d) zagotavljanje, da upravičenci in drugi organi, ki so udeleženi v izvajanju operacij, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo;

e) zagotavljanje, da se ocenjevanja operativnih programov iz člena 46 izvedejo v rokih, ki jih določa ta uredba in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;

f) vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in kontrol, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami členov 88 in 98;

g) zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke in kontrole, ki se izvajajo glede izdatkov, za namene izdaje potrdil;

h) vodenje nadzornega odbora in zagotavljanje dokumentov, potrebnih za spremljanje kakovosti izvajanja operativnega programa, ob upoštevanju njegovih posebnih ciljev;

i) izdelava in, po potrditvi nadzornega odbora, predložitev letnih in končnih poročil o izvajanju Komisiji;

j) zagotavljanje upoštevanja zahtev po informacijah in javnem obveščanju iz člena 68;

k) zagotavljanje podatkov Komisiji, da ji je omogočeno ocenjevanje velikih projektov.

Člen 60

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje operativnega programa je odgovoren zlasti za:

a) izdelovanje potrjenih izkazov o izdatkih in zahtevkov za izplačila ter njihovo posredovanje Komisiji v računalniški obliki;

b) potrjevanje, da:

i) je izkaz o izdatkih točen, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,

ii) so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili in da so nastali zaradi operacij, ki so bile izbrane za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za program, in v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;

c) zagotavljanje za namen izdajanja potrdil, da je od organa za upravljanje prejel dovolj podatkov o izvajanju postopkov in nadzora glede izdatkov, ki so vsebovani na izkazih o izdatkih;

d) upoštevanje, za namen izdajanja potrdil, rezultatov vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v njegovi pristojnosti;

e) vzdrževanje računovodskih evidenc, predloženih Komisiji, v računalniški obliki;

f) zagotavljanje povračila vseh zneskov sredstev Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti, po potrebi skupaj z obrestmi, vzdrževanje evidenc o izterljivih zneskih in vračanje stroškov Komisiji, če je to mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.

Člen 61

Naloge revizijskega organa

1. Nadzorni organ operativnega programa je odgovoren zlasti za:

a) zagotavljanje, da se revizije izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, da se preveri učinkovitost sistema za upravljanje in nadzor operativnega programa;

b) zagotavljanje, da se revizije na operacijah izvajajo na ustreznem vzorcu, da se preveri prijavljen izdatek;

c) posredovanje revizijske strategije Komisiji, v šestih mesecih od potrditve operativnega programa, ki pokriva vse organe iz pododstavkov a) in b), uporabljane metode, metode vzorčenja za revizije in operacije ter okvirni načrt revizij, ki zagotavlja, da so glavna telesa revidirana in revizije enakomerno porazdeljene čez celotno programsko obdobje;

d) če veljajo skupni sistemi v več kot enem operativnem programu, se lahko predloži enotna združena revizijska strategija iz pododstavka c);

e) do 30. junija vsako leto od 2008 do 2016:

i) izdelavo letnega nadzornega poročila, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede operativnega programa v preteklem letu, in poročanje o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemu za upravljanje in nadzor programa. Podatki za leti 2014 in 2015 so lahko vključeni v končno poročilo, ki spremlja deklaracijo o veljavnosti;

ii) izdajo mnenja o tem, ali je sistem upravljanja in nadzora učinkovito deloval, in podaja zadovoljivih zagotovil o pravilnosti izjav o izdatkih, ki so bile Komisiji predložene v tem letu in o legalnosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

f) zagotavljanje podatkov o revizijah in mnenjih, ki so lahko združeni v enotno poročilo, če velja skupni sistem za več operativnih programov;

g) posredovanje izjave ob zaključku operativnega programa, ki ocenjuje veljavnost zahteve za izplačilo končnega plačila in legalnost in pravilnost poslovnih dogodkov, ki jih zajema končen izkaz o izdatkih, in dopolnjuje končno poročilo o nadzoru.

2. Če revizije iz točk (a) in (b) izvaja organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da ima ta organ ustrezno funkcionalno neodvisnost in da je delo opravljeno po mednarodnih revizijskih standardih.

POGLAVJE II SPREMLJANJE

Člen 62

Nadzorni odbor

Država članica vzpostavi nadzorni odbor za vsak operativni program, v soglasju z organom za upravljanje in po posvetovanju s partnerji.

Vsak nadzorni odbor se vzpostavi v roku treh mesecev od odločitve o odobritvi operativnega programa.

Svoj poslovnik sprejme znotraj institucionalnih, pravnih in finančnih okvirov zadevne države članice in v soglasju z organom za upravljanje.

Člen 63

Sestava

1. Nadzornemu organu predseduje predstavnik države članice ali organa za upravljanje.

Sestavo organa določi država članica in mora vključevati partnerje iz člena 10 ter organ za upravljanje.

2. Na lastno pobudo lahko predstavnik Komisije sodeluje pri delu organa v svetovalni vlogi. Predstavnih EIB lahko sodeluje v svetovalni vlogi za tiste operativne programe, ki jim EIB prispeva.

Člen 64

Naloge

Nadzorni organ se prepriča o učinkovitosti in kakovosti izvajanja operativnih programov v skladu z naslednjimi določbami:

a) obravnava in odobri merila za izbor financiranih operacij v roku štirih mesecev od potrditve operativnega programa. Merila za izbor se revidirajo v skladu s programskimi potrebami;

b) periodično revidira napredek doseganja posameznih ciljev operativnega programa na podlagi dokumentov, ki jih predloži organ za upravljanje;

c) pregleda rezultate izvajanja, zlasti doseganje ciljev, določenih za vsako prednostno nalogo, in ocenjevanja iz člena 46(5);

d) obravnava in odobri letna in končna poročila o izvajanju iz člena 66, preden so predložena Komisiji;

e) obveščen je o letnem nadzornem poročilu in o morebitnih pripombah Komisije po pregledu;

f) na pobudo države članice je lahko obveščen o letnem poročilu iz člena 27;

g) lahko predlaga organu za upravljanje prilagoditev ali spremembo operativnega programa, ki bi omogočila dosego ciljev Skladov ali izboljšala njegovo upravljanje, vključno s finančnim upravljanjem;

h) obravnava in odobri vsak predlog za spremembo vsebine odločitve Komisije o prispevku Skladov.

Člen 65

Ureditev spremljanja

1. Organ za upravljanje in nadzorni organ zagotavljata kakovost izvajanja operativnega programa.

2. Organ za upravljanje in nadzorni organ izvajata, ob upoštevanju finančnih kazalcev in kazalcev izvajanja, spremljanje rezultatov in vpliva, ki so opredeljeni v operativnem programu.Kjer narava pomoči to omogoča, se statistika razčleni glede na spol in velikost podjetij prejemnikov.

3. Komisija v partnerstvu z državami članicami preveri kazalce, ki so potrebni za spremljanje in ocenjevanje operativnega programa.

Člen 66

Letno poročilo in končno poročilo o izvajanju

1. Prvič v letu 2008 in do 30. junija za vsako nadaljnje leto organ za upravljanje Komisiji posreduje letno poročilo o izvajanju operativnega programa. Organ za upravljanje končno poročilo o izvajanju operativnega programa Komisiji posreduje do 30. junija 2016.

2. Poročila iz odstavka 1 vsebujejo naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja operativnega programa:

a) napredek pri izvajanju operativnega programa in prednostnih nalog glede na njihove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo, kjer in kadar je to mogoče, finančnih kazalcev, kazalcev izvajanja, rezultatov in učinka te prednostne naloge;

b) finančno izvajanje operativnega programa, ki za vsako prednostno nalogo navaja izdatke, plačane upravičencem, in protipostavko državnega prispevka, skupen znesek plačil, prejetih od Komisije, in količinsko opredelitev kazalcev iz člena 65(2);

c) kjer je to primerno, se finančno izvajanje v območjih, ki prejemajo prehodno pomoč, predstavi ločeno znotraj vsakega operativnega programa;

d) finančno izvajanje glede na vrsto pomoči, ki jo sprejme Komisija v skladu s členom 104(3);

e) določila, ki sta jih sprejela organ za upravljanje in nadzorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitost izvajanja, zlasti:

i) ukrepe spremljanja in ocenjevanja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;

ii) povzetek pomembnih težav pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov, vključno s temi v povezavi s pripombami iz člena 67;

iii) uporaba strokovne pomoči;

f) ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in obveščenosti javnosti o operativnem programu;

g) deklaracijo o skladnosti s politikami Skupnosti v obdobju izvajanja operativnega programa in, po potrebi, opis težav med izvajanjem operativnega programa in ukrepov za njihovo odpravo;

h) napredek in financiranje velikih projektov in globalnih nepovratnih sredstev;

i) podatke o pravilih, ki urejajo dodelitev preferencialnega financiranja območjem z naravnimi omejitvami;

j) uporabo pomoči, ki je bila povrnjena organu za upravljanje ali drugemu javnemu organu v času izvajanja operativnega programa.

Obsežnost podatkov, posredovanih Komisiji, je sorazmerna s celotnim zneskom javnih izdatkov zadevnega operativnega programa.

3. Poročilo se smatra za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 2. Komisija v roku desetih delovnih dneh sprejme odločitev o sprejemljivosti letnega poročila.

4. Komisija v roku dveh mesecev sprejme odločitev o vsebini letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži organ za upravljanje. Za končno poročilo o operativnem programu je rok pet mesecev. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.

Člen 67

Letno preverjanje programov

1. Vsako leto, ob predložitvi letnega poročila o izvajanju iz člena 66, bosta Komisija in organ za upravljanje v skladu s pravili, ki bodo naknadno določena v soglasju med zadevno državo članico in organom za upravljanje, preverila napredek pri izvajanju operativnega programa, glavne rezultate, dosežene v prejšnjem letu, finančno izvajanje in faktorje, z namenom izboljšanja izvajanja.

Lahko se preverijo vsi vidiki delovanja sistema za upravljanje in nadzor, ki so omenjeni v letnem nadzornem poročilu, v skladu s členom 61(1) točki e) in i).

2. Po preverjanju iz odstavka 1 lahko Komisija posreduje pripombe državi članici in organu za upravljanje, ki o tem obvestita nadzorni odbor. Država članica Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih kot odgovor na te pripombe.

3. Ko bodo dostopne naknadne ocene za pomoč, dodeljeno v obdobju 2000-06, se celotni rezultati preverijo ob prvem naslednjem letnem preverjanju.

POGLAVJE III INFORMACIJE IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Člen 68

Informacije in obveščanje javnosti

Države članice omogočajo dostop do in objavljajo podatke o sofinanciranih programih in operacijah. Podatki so naslovljeni na evropske državljane in upravičence. Njihov namen je osvetliti vlogo Skupnosti in zagotavljati, da je pomoč Sklada pregledna.

Organ za upravljanje operativnega programa je odgovoren za obveščanje javnosti o njem, v skladu s pravili izvajanja te uredbe, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 104(3).

POGLAVJE IV NADZOR

ODDELEK 1 ODGOVORNOSTI DRžAV čLANIC

ČLEN 69

Dobro finančno upravljanje

1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega upravljanja operativnih programov in zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

2. Zagotavljajo, da organi upravljanja, izdajanja potrdil, posredniški organi, revizijski organi in vsi drugi zainteresirani organi dobijo ustrezne napotke o vzpostavljanju sistemov upravljanja in nadzora iz členov 57 do 61, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.

3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. Te, v skladu s pravili, sporočijo Komisiji in jo obveščajo o napredku upravnih in pravnih postopkov.

Če ni mogoče povrniti neupravičeno izplačanih sredstev, je država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v proračun Evropskih skupnosti, razen če dokaže, da do izgube ni prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.

4. Natančna navodila za izvajanje odstavkov 1, 2 ali 3 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 104(3).

Člen 70

Sistemi za upravljanje in nadzor

1. Pred sprejemom operativnega programa države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni sistemi za upravljanje in nadzor operativnih programov, v skladu s členi 57 do 61. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov za celotno trajanje programskega obdobja.

2. V roku treh mesecev od odobritve vsakega operativnega programa država članica Komisiji predloži opis sistemov, ki zajema zlasti organizacijo in postopke organov za upravljanje in izdajo potrdil ter posredniških teles in notranjih revizijskih sistemov, ki delujejo v teh organih, revizijskega organa in vseh drugih organov, ki v njegovi pristojnosti izvajajo revizije.

3. Ta opis spremlja poročilo „organa za presojo spoštovanja pravnega reda“, ki vsebuje rezultate ocene sistemov in podaja mnenje o njihovi skladnost is členi od 57 do 61. Če mnenje vsebuje zadržke, poročilo navede pomanjkljivosti in njihovo resnost. V soglasju s Komisijo država članica izdela načrt sanacijskih ukrepov in časovni razpored za njihovo izvajanje.

„Organ za presojo spoštovanja pravnega reda“ se določi najkasneje ob odobritvi operativnega načrta. Komisija lahko sprejme revizijski organ za operativni program kot „organ za presojo spoštovanja pravnega reda“, če ima ta ustrezne zmogljivosti. „Organ za presojo spoštovanja pravnega reda“ mora imeti ustrezno operativno neodvisnost in mora izvajati svoje delo po mednarodnih revizijskih standardih.

4. Če se sistemi uporabljajo za več kot en operativni program, je opis skupnih sistemov iz odstavkov 2 in 3 lahko podan v enotnem poročilu.

5. Natančna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 104(3).

ODDELEK 2 ODGOVORNOSTI KOMISIJE

ČLEN 71

Odgovornosti Komisije

Komisija se v skladu s postopkom iz člena 70 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme za upravljanje in nadzor, ki so skladni s členi 57 do 61, ter se na podlagi letnih nadzornih poročil in lastnih pregledov prepriča, da sistemi učinkovito delujejo v obdobju izvajanja operativnih programov.

Brez poseganja v preglede držav članic lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov za upravljanje in nadzor, kar lahko vključuje preglede operacij vključenih v operativni program, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj en delovni dan pred pregledom. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki držav članic lahko sodelujejo pri takšnem pregledu.

3. Komisija lahko zahteva od države članice, da izvede pregled na terenu, da preveri pravilno delovanje sistemov in pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnem pregledu.

Člen 72

Sodelovanje z nadzornimi organi držav članic

1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi operativnih programov, da uskladijo svoje nadzorne načrte in revizijske metode, in takoj izmenja rezultate pregledov sistemov upravljanja in nadzora, da se najbolje izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.

Komisija in revizijski organ se redno sestajata, običajno vsaj enkrat letno, in skupaj pregledata letno revizijsko poročilo iz člena 61 ter izmenjata poglede na druga vprašanja glede izboljšanja upravljanja in nadzora operativnih programov.

Komisija v roku treh mesecev ali na prvem sestanku po prejemu revizijske strategije sporoči svoje pripombe.

2. Pri določanju svoje nadzorne strategije Komisija izbere operativne programe, kjer je bilo mnenje o skladnosti sistema po členu 61 brez zadržkov ali kjer so bili zadržki umaknjeni po sanacijskih ukrepih, kjer je nadzorna strategija revizijskega organa zadovoljiva in kjer so bila pridobljena ustrezna zagotovila, da nadzorni sistemi učinkovito delujejo na podlagi rezultatov pregledov Komisije in države članice.

3. Za te programe lahko Komisija obvesti državo članico, da se bo prvenstveno zanašala na mnenje revizijskega organa glede pravilnosti, zakonitosti in regularnosti prijavljenih izdatkov in da bo preglede na kraju samem izvajala samo v izrednih okoliščinah.

ODDELEK 3 DOLOčBE O SORAZMERNOSTI NA PODROčJU NADZORA

ČLEN 73

Ureditev sorazmernega nadzora

1. Za programe, za katere stopnja sofinanciranja iz sredstev Skupnosti ne presega 33 % javnih izdatkov pod operativnim programom in znesek Skladov na presega 250 milijonov evrov, določbe iz člena 61, točke c), d) in e) i) ne veljajo.

2. Za programe iz odstavka 1 lahko država članica izkoristi možnost, da v skladu z nacionalnimi predpisi vzpostavi telesa in postopke za izvajanje nalog iz členov 59, točka b) ter členov 60 in 61. Če država članica uporabi to možnost, določbe členov 58(1) točki b) in c) in člena 60(1) točka c), ne veljajo.

Ko Komisija sprejme predpise o izvajanju členov 59, 60 in 61, opredeli določbe, ki ne veljajo za države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka

3. Člen 70(3) se smiselno uporablja, če država članica uporablja možnost iz prvega pododstavka odstavka 2.

4. Za vse operativne programe iz odstavka 1, ne glede na to, ali država članica uporablja možnost iz odstavka 2, kjer je mnenje o upoštevanju pravnega reda sistema brez zadržkov ali kjer so bili zadržki po sanacijskih ukrepi umaknjeni, lahko Komisija obvesti zadevno državo članico, da se bo prvenstveno zanašala na mnenje revizijskega organa ali organa, ki ga je določila država članica, če je uporabila omenjeno možnost, glede pravilnosti, zakonitosti in regularnosti prijavljenih izdatkov in da bo preglede na kraju samem izvajala samo v izrednih okoliščinah.

V primeru dokazov o nepravilnostih, ki jih nacionalni revizijski organi niso pravočasno odkrili in ki niso bile predmet ustreznih sanacijskih ukrepov, lahko Komisija zahteva od države članice, da izvede revizije v skladu s členom 71(3) ali pa lahko izvede lastno revizijo pod členom 71(2), da pridobi zagotovila o pravilnosti, zakonitosti in regularnosti prijavljenih izdatkov.

NASLOV VII

FINANčNO UPRAVLJANJE

POGLAVJE I FINANČNO UPRAVLJANJE

ODDELEK 1 PRORAčUNSKA OBVEZNOSTI

ČLEN 74

Proračunske obveznosti

1. Proračunske obveznosti Skupnosti v operativnih programih (v nadaljevanju »proračunske obveznosti«) se v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 izvršujejo letno za vsak Sklad. Prva proračunska obveznost se prevzame, preden Komisija sprejme odločitev o potrditvi operativnega programa. Vsaka nadaljnja proračunska obveznost se prevzame na podlagi odločitve Komisije o dodelitvi prispevka iz Skladov, kot je navedeno v členu 31.

2. Če država članica ne predlaga nobene spremembe operativnih programov iz člena 36(5) ali ni bilo opravljeno nobeno izplačilo, lahko država članica najkasneje do 30. septembra v letu n zahteva prenos obveznosti operativnih programov, povezanih z nacionalno izredno rezervo, na druge operativne programe. Država članica v svoji zahtevi določi operativne programe, kamor naj se sredstva prenesejo.

ODDELEK 2 SPLOšNA PRAVILA GLEDE PLAčIL

ČLEN 75

Splošna pravila glede plačil

1. Plačila Skupnosti prispevkov iz Skladov se izvajajo v skladu s proračunskimi obveznostmi. Vsa plačila se knjižijo na najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2. Plačila se izvajajo v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila preostanka. Izplačujejo se organu, ki ga določi država članica.

3. Najkasneje 31. januarja vsako leto države članice pošljejo Komisiji dopolnitev napovedi zahtevanih plačil za tisto finančno leto in za naslednje finančno leto.

4. Vse dopisovanje glede finančnih transakcij med Komisijo in organi, ki so jih določile države članice, poteka preko elektronskih sredstev in v skladu s pravili izvajanja, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 104(3).

Člen 76

Pravila za izračun vmesnih plačil in plačil preostanka

Vmesna plačila in plačila preostanka se izračunajo z uporabo stopnje sofinanciranja za vsako prednostno nalogo na javnih izdatkih, ki so potrjeni za to prednostno nalogo, na podlagi izkaza o izdatkih, ki jo je potrdil organ, pristojen za izdajo potrdil.

Člen 77

Izkaz o izdatkih

1. Vsi izkazi o izdatkih za vsako prednostno nalogo vključujejo znesek izdatka, ki je nastal upravičencu pri izvajanju operacij, in ustrezen prispevek iz državnih sredstev. Izdatki, ki so jih upravičenci plačali, morajo biti dokazani s prejetim računom ali računovodsko listino z enako dokazno vrednostjo.Glede shem pomoči v smislu člena 87 Pogodbe, so izdatki, izkazani Komisiji, tisti izdatki, ki so jih upravičenci plačali in za katere je organ dodeljevanja pomoči opravil plačilo.

2. Na izjavi o izdatkih so za vsak operativni program označen izdatki, plačani za regije, ki prejemajo prehodno pomoč.

3. Glede dejavnosti finančnega inženiringa in zlasti skladov s tveganim kapitalom, jamstvenih skladov in posojilnih skladov se Komisiji potrdijo izdatki, ki so bili vplačani za ustanovitev teh skladov. Ob zaključku operativnih programov pa se izdatki določijo na podlagi dejanskih plačil iz vsakega Sklada, skupaj z upravičenimi stroški upravljanja.

Člen 78

Kopičenje vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil

1. Kumulativna vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 95 % prispevka Skladov k operativnemu programu.

2. Ko je ta meja dosežena, organ za potrjevanje nadaljuje s posredovanjem vsakršnih potrjenih izdatkov dne 31. decembra leta n, ter sredstev, pridobljenih v tem letu za vsak Sklad, najkasneje do 31. januarja leta n+1.

Člen 79

Celost plačil upravičencem

Države članice se prepričajo, da organ, zadolžen za izplačevanje, zagotavlja, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena nadaljnja posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.

Člen 80

Uporaba eura

Odločitve Komisije o operativnih programih, obveznosti Komisije in plačila, zneski potrjenih izdatkov in zahtevki držav članic za plačilo so izraženi in plačani v eurih, v skladu s postopkom iz člena 104(3).

ODDELEK 3 VNAPREJšNJA PLAčILA

ČLEN 81

Plačilo

1. Po odločitvi Komisije o odobritvi prispevka iz Skladov za operativni program, Komisija izplača en znesek vnaprejšnjega financiranja organu, ki ga je določila država članica. To vnaprejšnje financiranje predstavlja 7 % prispevka iz Strukturnega sklada in 10,5 % prispevka iz Kohezijskega sklada za ta operativni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev se lahko porazdeli čez dve leti.

2. Skupno izplačano vsoto vnaprejšnjega plačila povrne organ, ki ga je določila država članica, Komisiji, če v roku štiriindvajsetih mesecev od plačila prvega obroka vnaprejšnjega financiranja ni poslan noben zahtevek za izplačilo.

Člen 82

Obresti

Obresti, ki jih ustvari vnaprejšnje financiranje, se knjižijo na zadevni operativni program in jih je potrebno odšteti od zneska javnih izdatkov, ki je prijavljen v končni izjavi o izdatkih.

Člen 83

Obračun

Znesek, izplačan v vnaprejšnjem financiranju, se ob zaključku operativnega programa briše iz obračuna.

ODDELEK 4 VMESNA PLAčILA

ČLEN 84

Vmesna plačila

1. Vmesna plačila se izplačujejo za vsak operativni program.

2. Komisija izplačuje vmesna plačila po prejetju primernih zagotovil, da so sistemi za upravljanje in nadzor operativnih programov, ki jih je vzpostavila država članica, v skladu s členi 58 do 61. To zagotovilo temelji na poročilu neodvisnega revizijskega organa iz člena 70.

Člen 85

Sprejemljivost zahtevkov za plačila

1. Vsako vmesno plačilo Komisije je predmet izpolnjevanja naslednjih pogojev:

a) da je bil Komisiji poslan zahtevek za plačilo in izkaz o izdatkih, v skladu s členom 75;

b) da za celotno obdobje vsake prednostne naloge ni bilo izplačano več kot najvišji dovoljeni znesek pomoči iz Skladov;

c) da je organ za upravljanje Komisiji poslal najnovejše letno poročilo v zahtevanem roku in v skladu s členom 66(3);

d) da ni bilo nobene prekinitve ali začasne ustavitve plačil, kot je to določeno v členu 91, niti utemeljenega mnenja Komisije glede kršitve člena 226 Pogodbe glede operacij(e), kjer je po zadevnem zahtevku za izplačilo nastal izdatek.

2. Če eden od pogojev iz odstavka 1 ni izpolnjen, sta država članica in organ za potrjevanje čimprej obveščena, da je zahtevek za plačilo nesprejemljiv

Člen 86

Datum predložitve zahtevkov za plačila in zamuda s plačilom

1. Organ za potrjevanje zagotovi, da so zahtevki za vmesna plačila za operativne programe združeni in poslani Komisiji, kolikor je mogoče, trikrat letno. Zato, da Komisija izvede izplačilo v tekočem letu, mora biti zahtevek za izplačilo predložen do 31. oktobra.

2. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplačuje vmesna plačila v največ dveh mesecih od datuma registriranja zahtevka za plačilo, ki izpolnjuje zgornje pogoje iz člena 85.

ODDELEK 5 PLAčILO PREOSTANKA IN ZAKLJUčEK PROGRAMA

ČLEN 87

Pogoji za plačilo preostanka

1. Komisija plača preostanek, če do 30. junija 2016 prejme naslednje dokumente:

a) zahtevek za plačilo preostanka in izkaz izdatkov v skladu s členom 75;

b) končno poročilo o izvajanju operativnega programa, vključno s podatki iz člena 66;

c) izjavo o veljavnosti za zahtevek plačila preostanka, kot je določeno v točki g) člena 61), skupaj s končnim revizijskim poročilom;

Plačilo preostanka je odvisno od potrditve končnega poročila o izvajanju in izjave o veljavnosti za zahtevek plačila preostanka.

2. Če dokumenti iz odstavka 1 niso poslani Komisiji do najkasneje 30. junija 2016, bo v skladu s členom 92 preostanek samodejno razveljavljen.

3. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplača preostanek v največ 45 dneh od prejema končnega poročila o izvajanju in izjave o veljavnosti za zahtevek plačila preostanka. Brez poseganja v odstavek 5 preostanek pri proračunskih obveznostih preneha šest mesecev po plačilu.

4. Po 30. juniju 2016 se nobenemu izkazu izdatkov ne smejo dodati nadaljnji izdatki, ki niso bili potrjeni pred tem datumom.

5. Ne glede na rezultate revizij, ki jih je izvedla Komisija ali Evropsko računsko sodišče, je mogoče preostanek, ki ga je izplačala Komisija za operativni program, popraviti v roku devetih mesecev od datuma izplačila ali, če obstaja negativna razlika, ki jo mora povrniti država članica, v roku devetih mesecev od izdaje opomina.

Člen 88

Hranjenje dokumentov

Organ za upravljanje zagotavlja, da ostanejo vsi dopolnilni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnega operativnega programa dostopni Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču. Dokumenti se hranijo vsaj za obdobje treh let po zaključku operativnega programa, brez poseganja v predpise, ki urejajo državno pomoč. Dokumenti se hranijo bodisi v originalni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov. To obdobje se prekine v primeru sodnega postopka ali na obrazloženo zahtevo Komisije.

ODDELEK 6 PREKINITEV, ZADRžANJE ALI ZAčASNA USTAVITEV PLAčIL

ČLEN 89

Prekinitev

1. Rok plačila prekine odredbodajalec na podlagi prenosa, v smislu Finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, za največ šest mesecev, če obstajajo dvomi o pravilnem delovanju sistemov za upravljanje in nadzor ali ta odredbodajalec potrebuje dodatne podatke od državnih organov pri postopku spremljanja opažanj v letnem poročilu ali če sumi, da so v prijavljenih izdatkih prisotne resne nepravilnosti, ugotovljene ali domnevane.

Komisija obvesti državo članico in organ za potrjevanje o razlogih za prekinitev. Država članica čim prej sprejme potrebne ukrepe za odpravo nepravilnosti.

2. Če se izkaže, da je potrebno sprejeti odločitev v skladu s členoma 90 in 91 in z odstavkom 1 tega člena, se zgornje obdobje prekinitve podaljša za največ šest mesecev.

Člen 90

Zadržanje

1. Komisija se odloči za zadržanje 20 % vsote za povračilo s strani Komisije iz vmesnih plačil, če se izvaja načrt sanacijskih ukrepov iz člena 70(3) in so bile odpravljene resne pomanjkljivosti, omenjene v letnem poročilu revizijskega organa za program iz člena 61 točke e) i), a so za to, da bi Komisija dobila primerna zagotovila glede sistemov upravljanja in nadzora, še vedno potrebne spremembe.

2. Vsako odločitev o zadržanju Komisija sprejme potem, ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč v roku dveh mesecev.

3. Preostanek vmesnih plačil se izplača po sprejetju potrebnih ukrepov. Sicer se lahko uporabi finančni popravek v skladu s členom 100.

Člen 91

Začasna ustavitev plačil

1. Komisija lahko začasno ustavi vsa plačila ali del plačil na ravni prednostnih nalog ali programov če:

a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu za upravljanje in nadzor programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila s strani organa za potrjevanje in še niso bili sprejeti ukrepi za sanacijo; ali

b) je izdatek iz potrjenega izkaza o izdatku povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali

c) država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 69 in 70.

2. Komisija se lahko odloči za začasno prekinitev vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč v roku dveh mesecev.

3. Komisija prekliče začasno prekinitev vmesnih plačil, ko preceni, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic prekinitve. Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za zmanjšanje neto zneska ali za preklic prispevka Skupnosti k operativnemu programu v skladu s členom 100.

ODDELEK 7 SAMODEJNO PRENEHANJE OBVEZNOSTI

ČLEN 92

Načela

1. Komisija samodejno razveljavi vsak del proračunske obveznosti operativnega programa, ki ni bil uporabljen za plačilo vnaprejšnjega financiranja ali vmesnih plačil ali za katerega ni bil prejet sprejemljiv zahtevek za plačilo definiran v členu 85, do 31. decembra naslednjega leta po letu proračunske obveznosti po programu.

2. Del obveznosti, ki so po 31. decembru 2015 še vedno odprte, samodejno prenehajo, če Komisija do 30. junija 2016 ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo.

3. Če ta uredba stopi v veljavo po 1. januarju 2007, se obdobje, v katerem se po odstavku 1 izvede prvo samodejno prenehanje obveznosti, za prvo prevzeto obveznost podaljša za število mesecev med 1. januarjem 2007 in datumom prve proračunske obveznosti.

Člen 93

Zamude za velike projekte in režime pomoči

Kjer je potrebna naknadna odločitev Komisije za odobritev velikega projekta ali sheme pomoči, se letni zneski, ki so potencialno predmet samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 92(1), popravijo za razliko med časovnim razporedom velikega projekta ali sheme pomoči, ki se določi v času odločitve Komisije o velikem projektu ali shemi pomoči. Letni razpored je mogoče popraviti, v skladu s postopkom iz člena 40(3), le v izjemnih in utemeljenih primerih.

Člen 94

Prekinitev rokov zaradi sodnih postopkov in upravnih pritožb

Obdobje samodejne prekinitve obveznosti iz člena 92(1) se prekine, glede zneskov za zadevne operacije, za obdobje trajanja sodnih postopkov ali upravnih pritožb z učinkom odložitve, pod pogojem, da država članica Komisiji posreduje podatke glede razlogov do 31. decembra leta n+2.

Za del obveznosti, ki so 31. decembra še odprte, se rok iz člena 92(2) prekine pod istimi pogoji, kot veljajo za znesek za zadevne operacije.

Člen 95

Izjeme od samodejne prekinitve obveznosti

Pri računanju samodejne prekinitve obveznosti se ne upošteva naslednje:

a) tisti del proračunske obveznosti, za katerega je bil predložen zahtevek za plačilo in katerega povračilo je Komisija prekinila, zadržala ali začasno ustavila 31. decembra leta n+2. Dokončno upoštevanje teh zneskov je odvisno od posledic težave, zaradi katere je nastala prekinitev, zadržanje ali začasna ustavitev plačila.

b) tisti del proračunske obveznosti, za katerega je bil predložen zahtevek za plačilo in katerega povračilo je bilo omejeno, zlasti zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev.

c) tisti del proračunske obveznosti, za katerega ni bilo mogoče sprejeti zahtevka za plačilo zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje operativnega programa. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo dokazati njene neposredne posledice na izvajanje celote ali dela operativnega programa.

Člen 96

Postopek

1. Komisija pravočasno obvesti državo članico in zainteresirane organe, kadar koli obstaja tveganje samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 92. Komisija obvesti državo članico in zainteresirane organe o višini samodejnega prenehanja obveznosti, ki je posledica podatkov, s katerimi razpolaga.

Država članica ima od dneva prejema tega podatka dva meseca časa, da sprejme višino zneska ali predloži svoja stališča. Komisija izvede samodejno prenehanje obveznosti najkasneje devet mesecev po roku iz člena 92.

2. Prispevek Skladov k operativnemu programu se za to leto zmanjša za znesek, ki je bil samodejno odtegnjen. Država članica izdela popravljen finančni načrt za prerazporeditev zmanjšanega zneska pomoči med prednostne naloge operativnega programa. Če tega ne naredi, Komisija sorazmerno zmanjša zneske, dodeljene za vsako prednostno nalogo.

ODDELEK 8 DELNO ZAPRTJE

ČLEN 97

Delno zaprtje

1. Delno zaprtje operativnih programov je mogoče v določenih obdobjih, ki jih izbere država članica.

Delno zaprtje operativnih programov velja za zaključene operacije, za katere je upravičenec prejel končno plačilo najkasneje 31. decembra leta n-1. Za namene te uredbe se šteje, da je operacija zaključena, ko so bile dejansko izvedene vse dejavnosti, ki spadajo pod njo, in je upravičenec prejel končno plačilo ali je upravičenec organu za upravljanje predložil izjavo z enakim učinkom.

2. Zneski plačil, ki ustrezajo zaključeni operaciji, se ugotovijo iz izkazov o izdatkih.

Delno zaprtje se izvede ob pogoju, da organ za upravljanje Komisiji do 30. junija leta n posreduje naslednje:

a) izjavo o izdatkih za zadevno operacijo;

b) izjavo o zakonitosti in regularnosti transakcij na izkazu o izdatkih, ki jo izda revizijski organ iz člena 61.

Člen 98

Zadrževanje dokumentov

1. Organ za upravljanje poseduje Komisiji dostopen seznam zaključenih operacij, za katere je bilo končno plačilo izplačano.

2. Organ za upravljanje zagotavlja, da ostanejo vsi dopolnilni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnih operacij dostopni Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču. Dokumenti se hranijo vsaj za obdobje treh let po letu delnega zaprtja brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč. Dokumenti se hranijo bodisi v originalni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov. To obdobje se prekine v primeru sodnega postopka ali na upravičeno zahtevo Komisije.

3. Finančni popravki v skladu s členoma 99 in 100 glede operacij, ki so predmet delnega zaprtja, se štejejo kot neto popravki.

POGLAVJE II FINANČNI POPRAVKI

ODDELEK 1 FINANčNI POPRAVKI DRžAV čLANIC

ČLEN 99

Finančni popravki držav članic

1. Države članice imajo prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora pomoči in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.

2. Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju operacij ali operativnih programov. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela obveznosti Skupnosti. Država upošteva naravo in resnost nepravilnosti in finančno izgubo Sklada.

Sredstva Skupnosti, ki so bila na ta način sproščena, lahko država članica ponovno porabi do decembra 2015 za zadevni operativni program, v skladu z ureditvijo iz odstavka 3.

Države članice v letno poročilo Komisiji o izvajanju in nadzoru iz členov 61 in 66 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile v zadevnem letu.

3. Prispevek Sklada, ki je bil preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno porabiti za operacijo ali operacije, ki so bile predmet popravka, niti kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske napake za operacije v okviru prednostne naloge, kjer je do te sistemske napake prišlo.

Države članice v poročilu iz člena 66 Komisijo obvestijo o svoji odločitvi ali predlagajo ponovno porabo preklicanih sredstev in po potrebi spremembo finančnega načrta operativnega programa.

4. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse operacije, ki bi lahko bile prizadete.

ODDELEK 2 FINANčNI POPRAVKI KOMISIJE

ČLEN 100

Merila za popravke

1. Komisija lahko izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti operativnemu programu, če po ustrezni preiskavi ugotovi, da:

a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;

b) je izdatek v potrjenem izkazu o izdatkih nepravilen in ni bil popravljen s strani države članice pred začetkom sanacijskega postopka iz tega odstavka;

c) država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 69 pred začetkom sanacijskega postopka iz tega odstavka.

2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi ali je potrebno uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer nepravilnosti povezan s stroškovnim izkazom, za katerega je bilo v predhodnem letnem nadzornem poročilu izdano pozitivno zagotovilo v skladu s členom 61(1 točke e) ii), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v dveh mesecih predloži dokaze, ki nasprotujejo tej domnevi.

3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem operativnem programu.

4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 70 ter poročil, predloženih po Uredbi (ES) št. 1681/94, in vseh odgovorov države članice.

5. Če država članica ne spoštuje svojih obveznosti iz člena 13(4), lahko Komisija izvede finančni popravek z ukinitvijo dela ali celotnega prispevka Skupnosti zadevni državi članici.

Člen 101

Procedure

1. Pred sprejemom odločitve o finančnem popravku, Komisija prične postopek z obvestilom države članice o svojih začasnih ugotovitvah in z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje stališče.

Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica možnost dokazati, s pregledom zadevnih spisov, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši od ocene Skupnosti. Ob soglasju s Skupnostjo lahko država članica omeji svoj pregled na ustrezen delež ali vzorec zadevnih spisov. Razen v upravičenih primerih je za ta pregled dovoljen rok največ dveh mesecev poleg dvomesečnega obdobja, omenjenega zgoraj.

2. Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v časovnih rokih predloži država članica.

3. Če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je država članica povabljena na zaslišanje pred Komisijo, kjer obe strani s sodelovanjem, temelječim na partnerstvu, poskušata doseči dogovor glede ugotovitev in zaključkov. Če do dogovora ne pride, Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku v roku šestih mesecev od zaslišanja. Če do zaslišanja ne pride, začne šestmesečni rok teči na dan prejema zavrnitve povabila na zaslišanje s strani države članice.

Člen 102

Povračilo

1. Vsako povračilo, ki ga je treba izplačati Komisiji, se izvede pred rokom plačila po vrstnem redu izterjav, izdelanem v skladu s členom 81 pravil o izvajanju Finančne uredbe, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti[12]. Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji zahtevka.

2. Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

Člen 103

Obveznosti držav članic

Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice, da izterjuje sredstva po členu 100 in državno pomoč po členu 14 Uredbe (ES) št. 659/1999.

NASLOV VIII

ODBORI

POGLAVJE I ODBOR ZA ESRR, KOHEZIJSKI SKLAD IN USKLAJEVANJE SKLADOV

Člen 104

Odbor in postopki

1. Komisiji pomaga odbor za ESRR, Kohezijski sklad in usklajevanje Skladov (v nadaljevanju »odbor«).

2. Kjer je omenjen ta člen, se uporablja svetovalni postopek iz člena 3 Sklepa 1999/468/EC, v skladu z njegovim členom 7(3).

3. Kjer je omenjen ta člen, se uporablja postopek upravljanja iz člena 4 Sklepa 1999/468/EC, v skladu z njegovim členom 7(3).

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

5. EIB in EIS imenujeta predstavnika brez pravice glasovanja.

POGLAVJE II ODBOR NA PODLAGI čLENA 147 POGODBE

Člen 105

Odbor na podlagi člena 147 Pogodbe

1. Na podlagi člena 147 Pogodbe se vzpostavi Odbor, ki pomaga Komisiji pri upravljanju ESS in ga sestavljajo en vladni predstavnik, en predstavnik delavskih organizacij in en predstavnik delodajalskih organizacij iz vsake države članice. Član Komisije, odgovoren za predsedovanje Komisiji, lahko to odgovornost posreduje visokemu uradniku Komisije.

2. Vsaka država članica imenuje namestnika za vsakega predstavnika v vsaki kategoriji iz prejšnjega odstavka. Ob odsotnosti enega člana ima namestnik avtomatično pravico sodelovati v postopkih.

3. Člane in namestnike na predlog Komisije imenuje Svet za obdobje treh let. Lahko so ponovno imenovani. Svet si glede sestave Odbora prizadeva zagotoviti pravično zastopanost različnih zainteresiranih skupin. Za točke dnevnega reda, ki jih zadevajo, lahko EIB in EIS imenujeta predstavnika brez pravice do glasovanja.

4. Odbor se prosi za mnenje glede naslednjih vprašanj:

a) osnutkov sklepov Komisije o strateških nacionalnih referenčnih programih;

b) kategorij ukrepov strokovne pomoči iz člena 43 v primeru pomoči ESS.

5. Komisija se lahko posvetuje z Odborom glede vprašanj, ki niso našteta v odstavku 4.

NASLOV IX

KONčNA DOLOčILA

Člen 106

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem pomoči, ki sta jo odobrila Svet ali Komisija na podlagi Uredb (EGS) št. 2052/88, (EGS) 4253/88, (ES) št. 1164/94 in (ES) 1260/1999 ali druge zakonodaje, ki na dan 31. decembra 2006 velja za tovrstno pomoč.

2. Pri pripravi pomoči Skupnosti bo Komisija upoštevala vse ukrepe, ki sta jih Svet ali Komisija odobrila že pred vstopom te Uredbe v veljavo in ki imajo finančne posledice za obdobje, ki ga zajema ta pomoč.

3. Delne zneske iz obveznosti za pomoč, ki jo je odobrila Komisija v obdobju od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2006, za katere dokumenti za zaključek pomoči niso bili poslani Komisiji v roku za predložitev končnega poročila, Komisija samodejno razveljavi najkasneje 31. decembra 2010, kar sproži povračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

Dokumenti, potrebni za zaključek pomoči, so zahtevek za plačilo preostanka, zaključno poročilo o izvedbi in nadzoru in izjava, ki jo izdela oseba ali organ, neodvisen od organa za upravljanje, v kateri so povzeti zaključki izvedenih pregledov in je ocenjena veljavnost zahteve po plačilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost transakcij, ki jih pokriva končno potrdilo o izdatkih, kot je to določeno v členu 38(1)(f) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

Zneski iz operacij ali programov, ki so začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z učinkom odložitve, se ne upoštevajo pri računanju zneska za samodejno prenehanje obveznosti.

Člen 107

Klavzula o pregledu

Svet to uredbo pregleda najkasneje do 31. decembra 2013, v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe.

Člen 108

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1260/99 se razveljavi od 1. januarja 2007 dalje.

Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1260/99 se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 109

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvanajsti dan po dnevu objave v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

[…]

PRILOGA

STRUKTURNI SKLADI IN KOHEZIJSKI SKLAD

Letna razporeditev odobrenih pravic za prevzem obveznosti od 2007 do 2013(iz člena 15)

(milijoni evrov – po cenah iz leta 2004)

+++++ TABLE +++++

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

+++++ TABLE +++++

1. BUDGET LINE(S) + HEADING(S)

2. OVERALL FIGURES

2.1. Total allocation for action (Part B): 336 194 € million for commitment

2.2. Period of application:

1 January 2007 – 31 December 2013

2.3. Overall multiannual estimate of expenditure:

(a) Schedule of commitment appropriations/payment appropriations (financial intervention) (see point 6.1.1)

€ million ( to three decimal places)

+++++ TABLE +++++

(b) Technical and administrative assistance and support expenditure (see point 6.1.2)

+++++ TABLE +++++

+++++ TABLE +++++

(c) Overall financial impact of human resources and other administrative expenditure (see points 7.2 and 7.3)

Les besoins en ressources humaines et administratives seront couverts à l’intérieure de la dotation allouée à la DG gestionnaire dans le cadre de la procédure d’allocation annuelle.

L'allocation de postes dépendra d'une part de l'organisation interne de la prochaine Commission et d'autre part d'une éventuelle réallocation de postes entre services suite aux nouvelles perspectives financières.

+++++ TABLE +++++

2.4. Compatibility with financial programming and financial perspective

[X] Proposal is compatible with existing financial programming.Cette proposition est compatible avec la proposition de la Commission pour les perspectives financiers 2007-2013 [COM(2004)101 final du 10.02.2004]. Elle s’inscrit dans le cadre de la rubrique 1 « Croissance durable ».

Proposal will entail reprogramming of the relevant heading in the financial perspective.

Proposal may require application of the provisions of the Interinstitutional Agreement.

2.5. Financial impact on revenue: [13]

[X] Proposal has no financial implications (involves technical aspects regarding implementation of a measure)

OR

Proposal has financial impact – the effect on revenue is as follows:

(NB All details and observations relating to the method of calculating the effect on revenue should be shown in a separate annex.)

(€ million to one decimal place)

+++++ TABLE +++++

4. LEGAL BASIS

Article 161

5. DESCRIPTION AND GROUNDS

Voir document « Analyse d'impact étendue de la proposition de paquet législatif portant révision des règlements applicables à la gestion des fonds structurels et de cohésion ».

6. FINANCIAL IMPACT

6.1. Total financial impact on Part B - (over the entire programming period)

(The method of calculating the total amounts set out in the table below must be explained by the breakdown in Table 6.2. )

6.1.1. Financial intervention

Commitments (in € million to three decimal places)

+++++ TABLE +++++

6.1.2. Technical and administrative assistance, support expenditure and IT expenditure (commitment appropriations)

+++++ TABLE +++++

6.2. Calculation of costs by measure envisaged in Part B (over the entire programming period)[14]

(Where there is more than one action, give sufficient detail of the specific measures to be taken for each one to allow the volume and costs of the outputs to be estimated.)

Commitments (in € million to three decimal places)

+++++ TABLE +++++

If necessary explain the method of calculation

7. IMPACT ON STAFF AND ADMINISTRATIVE EXPENDITURE

7.1. Impact on human resources

+++++ TABLE +++++

7.2. Overall financial impact of human resources

+++++ TABLE +++++

The amounts are total expenditure for twelve months.

7.3. Other administrative expenditure deriving from the action

+++++ TABLE +++++

The amounts are total expenditure for twelve months.

1 Specify the type of committee and the group to which it belongs.

+++++ TABLE +++++

(In the estimate of human and administrative resources required for the action, DGs/Services must take into account the decisions taken by the Commission in its orientation/APS debate and when adopting the preliminary draft budget (PDB). This means that DGs must show that human resources can be covered by the indicative pre-allocation made when the PDB was adopted.

Exceptional cases (i.e. those where the action concerned could not be foreseen when the PDB was being prepared) will have to be referred to the Commission for a decision on whether and how (by means of an amendment of the indicative pre-allocation, an ad hoc redeployment exercise, a supplementary/amending budget or a letter of amendment to the draft budget) implementation of the proposed action can be accommodated.)

8. FOLLOW-UP AND EVALUATION

8.1. Follow-up arrangements

Un comité de pilotage est créé pour chaque programme opérationnel par l'État membre, en accord avec l'autorité de gestion après consultation des partenaires. Le comité de pilotage s'assure de l'efficacité et de la qualité de la mise en oeuvre de l'intervention. Il examine et approuve les critères de sélection des opérations financées, évalue périodiquement les progrès réalisés pour atteindre les objectifs spécifiques du programme opérationnel, examine les résultats de la mise en œuvre et examine et approuve le rapport annuel d'exécution et le rapport final d'exécution avant leur envoi à la Commission

L'autorité de gestion et le comité de pilotage assurent le suivi au moyen d'indicateurs de résultat, y compris les indicateurs physiques, d’impact et financiers définis dans le programme opérationnel. Ces indicateurs se réfèrent au caractère spécifique du secteur de l’Etat membre et aux objectifs poursuivis. La Commission en partenariat avec les Etats membres et en conformité avec le principe de proportionnalité examine les indicateurs nécessaires au suivi et à l’évaluation du programme opérationnel.

L'autorité de gestion envoie un rapport annuel d'exécution et de contrôle du programme opérationnel à la Commission, dans les six mois suivant la fin de chaque année civile entière de mise en oeuvre. Avant leur transmission à la Commission, chaque rapport est examiné et approuvé par le comité de pilotage.

8.2. Arrangements and schedule for the planned evaluation

Les programmes opérationnels des Etats membres pour la mise en œuvre du Fonds font l’objet d’une évaluation ex-ante, d’une évaluation intermédiaire et d’une évaluation ex-post.

L’évaluation ex-ante vise à optimiser l’allocation des ressources budgétaires des programmes opérationnels et améliorer la qualité de la programmation. Elle est conduite sous la responsabilité de l’Etat membre.

L’évaluation intermédiaire vise à examiner l’efficacité des programmes opérationnels en vue de leur adaptation pour améliorer la qualité des interventions et leur mise en œuvre. Elle est réalisée lorsque le suivi des programmes font apparaître que les réalisations s’écartent de manière significative des objectifs initialement prévus ou lorsque des modifications substantielles sont proposées. Elle est organisée à l’initiative de l’autorité de gestion, en concertation avec la Commission ou à l’initiative de la Commission en concertation avec l’autorité de gestion.

L’évaluation ex-post est conduite sous la responsabilité de la Commission en concertation avec l’Etat membre et l’autorité de gestion qui doit assurer la collecte des données nécessaires à sa réalisation. Elle est finalisée au plus tard deux ans à la fin de la période de programmation, les principaux résultats sont intégrés dans les rapports de clôture des programmes.

9. ANTI-FRAUD MEASURES

La Commission s’assure de l’existence et du bon fonctionnement dans les Etats membres des systèmes de gestion et de contrôle. Elle se base également sur les rapports annuels de contrôle et sur ses propres contrôles sur place pour vérifier le bon fonctionnement des ces systèmes. La Commission coopère avec les autorités nationales d’audit des programmes opérationnels, avec lesquelles elles se réunit au moins une fois par an.

En cas de défaillance des systèmes de gestion et de contrôle nationaux, la Commission interrompt, retient ou réduit tout ou partie des paiements.

La Commission peut effectuer des corrections financière en annulant tout ou partie de la contribution communautaire pour un programme opérationnel lorsqu’elle constate qu’il existe des déficiences dans les systèmes de gestion et de contrôle qui mettent en péril les contributions communautaires déjà octroyées, que les déclarations des dépenses sont irrégulières et n’ont pas fait l’objet de mesures de correction par les Etats membres ou que les Etats membres n’ont pas donné suite aux observations formulées par la Commission sur le rapport annuel d’exécution et de contrôle établit par l’autorité de gestion.

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL L 161, 26.6.1999, str.1. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.

[6] UL L […], […], str. […].

[7] UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[9] UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[10] UL L 248, 16.9.2002, str. 1

[11] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[12] Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002, UL L 357, 31.12.2002.

[13] For further information, see separate explanatory note.

[14] For further information, see separate explanatory note.