Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 32018R0122

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/122 z dne 20. oktobra 2017 o spremembi prilog I, II, VI, VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov (Besedilo velja za EGP. )

C/2017/6967

OJ L 22, 26.1.2018, p. 3–7 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2018/122/oj

26.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/3

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/122

z dne 20. oktobra 2017

o spremembi prilog I, II, VI, VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS in direktiv 96/73/ES in 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 21 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1007/2011 zahteva, da je na etiketi navedena surovinska sestava tekstilnih izdelkov, z analizami pa je treba preverjati skladnost navedenih izdelkov z navedbami na etiketi.

(2)

Proizvajalec je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1007/2011 Komisiji predložil vlogo za vključitev „poliakrilata“ kot imena novega tekstilnega vlakna na seznam v Prilogi I k navedeni uredbi. Navedeni vlogi je bila priložena tehnična dokumentacija, ki izpolnjuje vse minimalne zahteve, določene v Prilogi II k navedeni uredbi.

(3)

Komisija je po preučitvi vloge za vključitev imena novega tekstilnega vlakna in po izvedenem javnem posvetovanju na spletišču Europa ter po posvetovanju s strokovnjaki iz držav članic in zainteresiranimi stranmi ugotovila, da bi bilo treba ime novega tekstilnega vlakna „poliakrilat“ dodati na seznam imen tekstilnih vlaken v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1007/2011.

(4)

Da bi se upošteval tehnični napredek, bi bilo treba spremeniti Prilogo II k Uredbi (EU) št. 1007/2011, zlasti kar zadeva predlagano opredelitev imena novega tekstilnega vlakna in predlagane metode identifikacije in kvantifikacije.

(5)

Uredba (EU) št. 1007/2011 določa seznam tekstilnih izdelkov, za katere zadošča skupna etiketa. Navedeni seznam zajema sukance za šivanje, krpanje in vezenje, ki se v maloprodaji prodajajo v majhnih količinah z neto težo 1 gram ali manj. Zaradi tehničnega napredka pa se navedeni tekstilni izdelek ne prodaja več v maloprodaji v količinah z neto težo 1 gram ali manj. Zato bi bilo treba seznam tekstilnih izdelkov, za katere se lahko uporablja skupna etiketa, v Prilogi VI k navedeni uredbi posodobiti.

(6)

Da bi se omogočila uporaba enotnih metod kvantitativne analize mešanic tekstilnih vlaken, bi bilo treba spremeniti preskusne metode v Prilogi VIII k Uredbi (EU) št. 1007/2011, da se vključi vlakno „poliakrilat“. Poleg tega bi bilo treba v Prilogi VIII k navedeni uredbi dodati novo preskusno metodo kvantitativne analize mešanic poliestra in nekaterih drugih vlaknen.

(7)

Uredba (EU) št. 1007/2011 prav tako določa dogovorjene dodatke, ki se uporabljajo za izračun mase vlaken v tekstilnem izdelku. Zato bi bilo treba vrednost dogovorjenega dodatka za „poliakrilat“ dodati na seznam v Prilogi IX k navedeni uredbi.

(8)

Uredbo (EU) št. 1007/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge I, II, VI, VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. oktobra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)  UL L 272, 18.10.2011, str. 1.

PRILOGA

Priloge I, II, VI, VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 se spremenijo:

(1)

V Prilogi I se doda naslednja vrstica 50:

„50

poliakrilat

Vlakno, sestavljeno iz zamreženih makromolekul, ki vsebujejo več kot 35 mas. % akrilatnih skupin (kislina, lahke kovinske soli ali estri) in manj kot 10 mas. % akrilonitrilnih skupin v verigi ter do 15 mas. % dušika v mrežni strukturi.“

(2)

Naslednje točke Priloge II se spremenijo:

(a)

točki 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.

Predlagano opredelitev tekstilnega vlakna:

Predlagana opredelitev opisuje surovinsko sestavo. Lastnosti, navedene v opredelitvi novega tekstilnega vlakna, kot je elastičnost, so preverljive s standardnimi preskusnimi metodami, ki se priložijo tehnični dokumentaciji skupaj z eksperimentalnimi rezultati analiz.

3.

Identifikacijo tekstilnega vlakna: Kemijska formula, razlike v primerjavi z obstoječimi tekstilnimi vlakni, spekter FTIR, kadar je ustrezno skupaj s podrobnimi podatki, kot so temperatura tališča, gostota, lomni količnik in obnašanje pri gorenju.“;

(b)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Predlagane metode identifikacije in kvantifikacije, vključno z eksperimentalnimi podatki:

Vložnik oceni možnost uporabe metod, navedenih v Prilogi VIII, ali harmoniziranih standardov, ki bodo vključeni v navedeno prilogo, za analizo najbolj pričakovanih komercialnih mešanic novega tekstilnega vlakna z drugimi tekstilnimi vlakni in predlaga vsaj eno od navedenih metod. Za tiste metode ali harmonizirane standarde, pri katerih se tekstilno vlakno lahko obravnava kot netopna komponenta, vložnik navede dejavnike ‚d‘, ki ustrezajo korekcijskim faktorjem mase, ki se uporabijo za izračune (zaradi izgube mase, za katero je znano, da se pojavi med analizo) novega tekstilnega vlakna.

Če metode, navedene v tej uredbi, niso ustrezne, vložnik predloži ustrezno utemeljitev in predlaga eno ali več novih metod. Predlagane nove metode opisujejo področje uporabe (vključno z mešanicami tekstilnih vlaken), način izvedbe (zlasti kemijski proces in korake), opremo in reagente, postopek preskusa, izračun in podajanje rezultatov (vključno z vrednostjo faktorjev ‚d‘) ter natančnost (interval zaupanja za rezultate).

Vloga vsebuje vse eksperimentalne podatke, zlasti glede optičnih značilnosti vlakna ter predlaganih metod identifikacije in kvantifikacije. Dokumentaciji se priložijo podatki o natančnosti, zanesljivosti in ponovljivosti metod.“;

(c)

točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.

Dodatne informacije o proizvodnem procesu in pomembnosti za potrošnika v podporo vlogi:

Tehnična dokumentacija vsebuje vsaj informacije o številu proizvajalcev, lokaciji proizvodnih objektov in pričakovani razpoložljivosti novega vlakna ali izdelkov iz navedenega vlakna na trgu.“;

(d)

doda se naslednja točka 8:

„8.

Razpoložljivost vzorcev:

Proizvajalec ali vsaka oseba, ki deluje v imenu proizvajalca, zagotovi reprezentativne vzorce novega čistega tekstilnega vlakna in ustreznih mešanic tekstilnih vlaken, ki so potrebni za preverjanje natančnosti, zanesljivosti in ponovljivosti predlaganih metod identifikacije in kvantifikacije. Komisija lahko od proizvajalca ali osebe, ki deluje v imenu proizvajalca, zahteva dodatne vzorce ustreznih mešanic vlaken.“.

(3)

V Prilogi VI se točka 18 nadomesti z naslednjim:

„18.

Sukanci za šivanje, krpanje in vezenje, ki se prodajajo v maloprodaji“.

(4)

Poglavje 2 Priloge VIII se spremeni:

(a)

v zbirni razpredelnici točke IV se doda naslednja vrstica za metodo št. 17:

„17.

poliester

nekatera druga vlakna

trikloroocetna kislina in kloroform“

(b)

metoda št. 1 se spremeni:

(i)

točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), lanom (7), pravo konopljo (8), juto (9), abako (10), alfo (11), kokosom (12), žuko ali brnistro (13), ramijo (14), sisalom (15), bakro vlakni (21), modalom (22), proteinskimi vlakni (23), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47), polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49) in poliakrilatom (50).

Ta metoda nikakor ni uporabna za acetatna vlakna, ki so bila površinsko dezacetilirana.“;

(ii)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PODAJANJE REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za melamin in poliakrilat, za katera je ‚d‘ 1,01.“;

(c)

točka 1.2 metode št. 5 se nadomesti z naslednjim:

„2.

triacetatom (24), polipropilenom (37), elastolefinom (46), melaminom (47), polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49) in poliakrilatom (50).“;

(d)

točka 1.2 metode št. 6 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47), polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49) in poliakrilatom (50).

Opomba:

Triacetatna vlakna, ki so bila končno obdelana tako, da je prišlo do delne hidrolize, niso več popolnoma topna v reagentu. V tem primeru se ta metoda ne uporablja.“;

(e)

metoda št. 8 se spremeni:

(i)

točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47), polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49) in poliakrilatom (50).

Metoda je uporabna tudi za akrilna vlakna in nekatera modakrilna vlakna, ki so barvana s kovinsko kompleksnimi barvili, vendar ne za tista, ki so barvana s kromirnimi barvili.“;

(ii)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PODAJANJE REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za volno, bombaž, bakro vlakna, modal, poliester, elastomultiester, melamin in poliakrilat, za katere je ‚d‘ 1,01.“;

(f)

metoda št. 9 se spremeni:

(i)

točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), melaminom (47), polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49) in poliakrilatom (50).

Kadar vsebnost volne ali svile v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 2.

Kadar vsebnost poliamida ali najlona v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 4.“;

(ii)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PODAJANJE REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za melamin in poliakrilat, za katera je ‚d‘ 1,01.“;

(g)

metoda št. 13 se spremeni:

(i)

točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), acetatom (19), bakro vlakni (21), modalom (22), triacetatom (24), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), melaminom (47) in poliakrilatom (50).“;

(ii)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PODAJANJE REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za melamin in poliakrilat, za katera je ‚d‘ 1,01.“;

(h)

metoda št. 15 se spremeni:

(i)

točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), steklenimi vlakni (44), melaminom (47) in poliakrilatom (50).

Kadar so prisotna modakrilna ali elastanska vlakna, se najprej ugotovi, ali so vlakna v reagentu popolnoma topna.

Mešanice, ki vsebujejo klorovlakna, je mogoče analizirati tudi z metodo št. 9 ali št. 14.“;

(ii)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PODAJANJE REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za poliakrilat, za katerega je ‚d‘ 1,02, svilo in melamin, za katera je ‚d‘ 1,01, ter akril, za katerega je ‚d‘ 0,98.“;

(i)

doda se naslednja metoda:

„METODA št. 17

Poliestrska in nekatera druga vlakna

(Metoda z uporabo trikloroocetne kisline in kloroforma)

1.   PODROČJE UPORABE

Metoda je po odstranitvi nevlaknate snovi uporabna za naslednje dvokomponentne mešanice tekstilnih vlaken:

1.

poliestra (35)

s

2.

poliakrilatom (50).

2.   SPLOŠNE INFORMACIJE

Način izvedbe, oprema in reagent, postopek preskusa ter izračun in podajanje rezultatov, ki se uporabljajo za dvokomponentne mešanice poliestra s poliakrilatom, so opisani v standardu EN ISO 1833-25:2013. Vrednost ‚d‘ je 1,01.“.

(5)

V Prilogi IX se doda naslednji vnos 50:

„50.

poliakrilat

30,00“.
Top