17.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 211/14

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 10. decembra 2016 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz litega železa z laminarnim grafitom (sivo železo) ali sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) in njihovih delov („izdelki iz litega železa“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Indije („zadevni državi“) v Unijo.

(2)

Komisija je v Uradnem listu Evropske unije  (2) objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“).

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 31. oktobra 2016 vložilo sedem proizvajalcev Unije, in sicer družbe Fondatel Lecompte SA, Ulefos Niemisen Valimo Oy Ltd, Saint-Gobain PAM SA, Fonderies Dechaumont SA, Heinrich Meier Eisengießerei GmbH & Co. KG, Saint-Gobain Construction Products UK Ltd in Fundiciones de Odena SA („pritožniki“). Pritožniki predstavljajo več kot 40 % celotne proizvodnje izdelkov iz litega železa v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe LRK in Indije ter znane uvoznike in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

V obvestilu o začetku je Komisija obvestila zainteresirane strani, da je začasno izbrala Indijo kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Pripombe po začetku preiskave je predložilo združenje Free Castings Imports, ki zastopa 19 uvoznikov („združenje nepovezanih uvoznikov“). Poleg tega so pripombe po začetku postopka predložili več indijskih proizvajalcev izvoznikov, indijska industrija in kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (China Chamber of Commerce for Import & Export of Machinery & Electronic Products – „CCCME“).

(8)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da v pritožbi ni zadostnih prima facie dokazov, potrebnih za začetek preiskave, saj niso bili predloženi popolni in dejanski dokazi za trditve, navedene v pritožbi, vsebovala pa ni niti podatkov o stroških proizvodnje in domačih cenah kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Trdile so, da so zadevni podatki potrebni za začetek preiskave proti državi s tržnim gospodarstvom, kot je LRK.

(9)

Komisija je izvedla preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe in sklenila, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da sta bili točnost in primernost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, zadostni. Opozoriti je treba, da pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije, kot so poročila in javno dostopni statistični podatki. Nazadnje, v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je normalna vrednost, ki je bila navedena v pritožbi in je temeljila na podatkih primerljive države, predstavljala zadostne prima facie dokaze za začetek preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(10)

Komisija je zato sklenila, da je pritožba vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave, pri čemer je zagotovila porazdelitev po vrstah izdelka in geografsko porazdelitev.

(13)

Vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije, tj. družbe EJ Picardie, Saint-Gobain PAM SA in Heinrich Meier Eisengießerei GmbH & Co. KG. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 48 % celotnega obsega proizvodnje in 43 % celotne prodaje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(14)

Pritožniki so predložili zahtevek za vključitev četrtega proizvajalca Unije, tj. družbe Fondatel Lecomte. Ker zahtevka niso utemeljili, ga je Komisija zavrnila.

(15)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da predlagani vzorec ni zagotavljal ustrezne zastopanosti v smislu geografske lokacije proizvajalcev ali položaja proizvajalcev Unije v zvezi s pritožniki. Predlagani vzorec je vključeval samo pritožnike in podpornika pritožbe, ni pa vključeval proizvajalcev Unije v državah članicah, ki jih je domnevni dampinški uvoz iz LRK najbolj prizadel, ali proizvajalcev Unije iz srednje- in vzhodnoevropskih držav.

(16)

Komisija je opozorila, da vzorec vključuje največje trge za zadevni izdelek in največje proizvajalce po obsegu in prodaji na trgu Unije, ki jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti.

(17)

Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da vzorec proizvajalcev Unije ni reprezentativen, saj vključuje družbe, ki so same uvoznice domnevno dampinškega izdelka.

(18)

Komisija je ugotovila, da eden od vzorčenih proizvajalcev Unije dejansko uvaža zadevni izdelek za dopolnitev svojega asortimenta izdelkov. Ugotovila je tudi, da je uvoz te družbe veliko manjši od njene proizvodnje, saj predstavlja manj kot 15 % celotne prodaje Unije, zato meni, da je vzorčeni proizvajalec Unije reprezentativen za industrijo Unije.

(19)

Glede na navedeno je Komisija potrdila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(21)

Osemindvajset nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe.

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(23)

Zahtevane informacije je predložilo 81 proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je ugotovila, da je v vzorec mogoče vključiti 78 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov. Trije proizvajalci so sporočili, da v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v EU, zato se je štelo, da jih ni mogoče vključiti v vzorec. Komisija je začasno izbrala vzorec treh sodelujočih proizvajalcev na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi LRK opravljena posvetovanja o izbranem vzorcu. Nekatere zainteresirane strani so Komisijo pozvale, naj razširi vzorec, da bi se povečala njegova reprezentativnost. Komisija je te pripombe upoštevala. Končni vzorec je vključeval pet največjih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti Misija Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je podprla končni vzorec.

(24)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(25)

Zahtevane informacije je predložilo 22 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je ugotovila, da je v vzorec mogoče vključiti 21 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov. En proizvajalec je sporočil, da v obdobju preiskave ni izvažal zadevnega izdelka v EU, zato se je štelo, da ga ni mogoče vključiti v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izbiri vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in pristojnimi organi Indije.

(26)

Komisija je od dveh proizvajalcev izvoznikov prejela pripombe, da izbira samo treh skupin družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo ni reprezentativna za veliko raznolikost na indijskem trgu. Ker so tri začasno izbrane skupine družb v obdobju preiskave predstavljale znaten del izvoza iz Indije v EU in jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti, je Komisija potrdila začasni vzorec.

(27)

Za LRK je 18 nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov uradno zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Preiskava tako velikega števila zahtevkov bi predstavljala preveliko obremenitev in je ni mogoče razumno pričakovati v času, ki je na voljo za to preiskavo. Komisija se je zato odločila, da individualnih preiskav ne bo odobrila.

(28)

Za Indijo ni nobeden od nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov zahteval individualne preiskave na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe.

(29)

Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so bili izbrani v vzorec, in nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki so želeli zaprositi za individualno stopnjo dampinga. Samo eden od proizvajalcev izvoznikov v LRK, izbranih v vzorec, je predložil obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo, ki ga je ocenila Komisija.

(30)

Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim družbam, vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so nameravali zaprositi za individualno preiskavo, in desetim proizvajalcem v možnih primerljivih državah.

(31)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, treh nepovezanih uvoznikov, petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, osemnajstih proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so zahtevali individualno preiskavo, treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov v Indiji in treh proizvajalcev iz primerljive države.

(32)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(33)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 („obdobje preiskave“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(34)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je obravnavano obdobje neobičajno kratko in zelo selektivno ter je zato prekratko, da bi omogočalo ustrezno analizo.

(35)

Komisija je ugotovila, da obravnavano obdobje ni neobičajno kratko (3). Obravnavano obdobje za sedanjo preiskavo zajema obdobje preiskave in tri predhodna leta, kar skupaj pomeni tri leta in tri četrtletja. Ugotovljeno je bilo, da je to razumno obdobje za proučitev trendov, pomembnih za oceno škode. Zajema več kot tri leta, kar je v skladu s prakso Komisije, zato ni neobičajno kratko.

(36)

Zadevni izdelek so nekateri izdelki iz litega železa z laminarnim grafitom (sivo železo) ali sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) in njihovi deli. Tovrstni izdelki se uporabljajo za:

Ti izdelki so lahko strojno obdelani, premazani ali prevlečeni in/ali drugače obdelani z drugimi materiali, kot so med drugim beton, plošče za tlakovanje ali ploščice, ne pa tudi hidranti, s poreklom iz LRK in Indije, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7325 10 00 in ex 7325 99 10 („zadevni izdelek“).

(37)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(38)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(39)

Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da je obseg izdelka opredeljen preširoko. Zlasti so trdili, da bi bilo treba iz obsega izdelka izključiti kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433. Svojo trditev so utemeljili zlasti z naslednjimi argumenti.

(40)

Prvič, trdili so, da se sestavni deli kanalskih rešetk proizvajajo v skladu z drugačnimi proizvodnimi postopki in da se jih v Uniji proizvede samo omejeno število. Drugič, trdili so, da imajo okviri in letve kanalskih rešetk drugačne osnovne fizikalne lastnosti in so samo sestavni deli linearnih drenažnih sistemov, ki se prodajajo na trgu Unije.

(41)

En kitajski proizvajalec izvoznik je predložil podoben zahtevek, v katerem je poleg zgoraj navedenih argumentov navedel, da kanalske rešetke niso zamenljive s pokrovi vstopnih jaškov in da se zanje uporabljajo drugačni industrijski standardi.

(42)

Združenje nepovezanih uvoznikov je podprlo zahtevek za izključitev izdelka v zvezi s kanalskimi rešetkami in poleg zgoraj navedenih argumentov dodalo, da imajo kanalske rešetke drugačne končne uporabe in rabe kot preostali zadevni izdelki ter ne konkurirajo neposredno izdelkom, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije. Po navedbah tega združenja v Uniji ni strokovnega znanja za proizvodnjo kanalskih rešetk.

(43)

Pritožniki in en drug proizvajalec Unije so navedli, da ne oporekajo izključitvi kanalskih rešetk.

(44)

S preiskavo je bilo potrjeno, da se za kanalske rešetke uporablja drug standard kot za preostale zadevne izdelke, in sicer standard EN 1433. Poleg tega so se vse zainteresirane strani strinjale, da se kanalske rešetke izključijo iz obsega izdelka v tej preiskavi. Zato je Komisija začasno izključila ta izdelek iz zadevnega izdelka in podobnega izdelka.

(45)

En nepovezani uvoznik je trdil, da bi morali biti sestavni deli s čisto odprtino, večjo od 1 000 mm, ki jih nepovezani uvoznik Gatic uvaža iz LRK („sestavni deli uvoznika Gatic“), izključeni iz obsega izdelka, ker jih ni mogoče obravnavati kot en izdelek in ker zaradi svoje velikosti ne spadajo v standard EN 124. Svojo trditev je utemeljil zlasti s tremi argumenti.

(46)

Prvič, trdil je, da se sestavni deli uvoznika Gatic proizvajajo v skladu z drugačnimi proizvodnimi postopki, saj se sestavljajo v Uniji, pri čemer se za izdelavo končnega izdelka uporabljajo materiali, pridobljeni iz Združenega kraljestva. Drugič, trdil je, da imajo sestavni deli uvoznika Gatic drugačne osnovne fizikalne lastnosti, ker so v primerjavi z zadevnim izdelkom višje kakovosti in zahtevajo dodatno inženirsko delo, da bi bili neprepustni za plin in zrak. Tretjič, trdil je, da imajo sestavni deli uvoznika Gatic drugačne namene uporabe in končne uporabe, saj morajo biti zatesnjeni in so običajno sestavljeni v večjo strukturo.

(47)

Poleg tega je združenje uvoznikov trdilo, da liti pokrovi in rešetke, ki se uporabljajo kot sestavni deli uvoznika Gatic, niso samostojen izdelek, ne konkurirajo neposredno drugim vrstam izdelka v okviru zadevnega izdelka in zahtevajo dodatno obdelavo v proizvodnem postopku.

(48)

Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da se sestavni deli uvoznika Gatic, ki so opisani kot vrsta izdelka, vendar niso omejeni z velikostjo čiste odprtine več kot 1 000 mm, proizvajajo v skladu z edinstvenimi postopki, katerih rezultat je zatesnjen izdelek, ki ga je treba sestaviti, in da za večino proizvajalcev Unije tehnično strokovno znanje ni na voljo.

(49)

Zadevne zainteresirane strani so na podlagi argumentov, opisanih v uvodnih izjavah 45–48, zahtevale izključitev sestavnih delov uvoznika Gatic iz obsega izdelka.

(50)

Pritožniki se niso strinjali s to zahtevo. Trdili so, da imajo sestavni deli uvoznika Gatic enake osnovne fizikalne lastnosti, namene uporabe in končne uporabe ter enake proizvodne postopke kot zadevni izdelek. Nekatere druge vrste izdelka v okviru zadevnega izdelka naj bi imele enake lastnosti, kar zadeva neprepustnost za plin in zrak, kot sestavni deli uvoznika Gatic. Nadalje so trdili, da zadevni izdelek ni opredeljen s standardom in vključuje širši nabor vrst izdelka kot standard EN 124.

(51)

Komisija je ugotovila, da obseg zadevnega izdelka vključuje izdelke iz litega železa in njihove dele. Trditev, da sestavni deli uvoznika Gatic niso en izdelek, zato ni relevantna.

(52)

Glede fizikalnih in tehničnih lastnosti izdelka so pomembni dejavniki namen uporabe, namestitev in lokacija, pri čemer so glavne fizikalne in tehnične lastnosti odpornost proti prometni obremenitvi, ki jo določa tako imenovani razred obremenitve, stabilnost pokrova in rešetk v okviru ter varen in enostaven dostop. Izdelek je lahko iz sivega ali nodularnega železa, pokrov in/ali okvir vstopnega jaška pa je lahko polnjen z betonom ali drugimi materiali. Izdelek je lahko skladen z določenim standardom. Kar zadeva namene uporabe in končne uporabe izdelka, predstavljajo pokrov in okviri vmesnik med podzemno napeljavo in površino ceste ali pločnika. Izdelek se proizvaja v livarnah, ki so enake ali podobne tistim, v katerih se izdelujejo druge vrste zadevnega izdelka.

(53)

Vse navedene lastnosti veljajo tudi za sestavne dele uvoznika Gatic ne glede na velikost čiste odprtine izdelka. Sestavnih delov uvoznika Gatic ni mogoče razlikovati od zadevnega izdelka pri nobeni od navedenih lastnosti. Zahteva po izključitvi sestavnih delov uvoznika Gatic iz zadevnega izdelka se zato zavrne.

(54)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba talne odvodne kanale, strešne odvodne kanale, čistilne odprtine in pokrove za čistilne odprtine ter registrirano blagovno znamko Watts Dead Level Systems, za katere se uporablja standard EN 1253, izključiti iz obsega zadevnega izdelka. V podporo svoji trditvi je navedla, da se za izdelke, ki jih je opisala zainteresirana stran, delno uporablja drug standard kot za zadevni izdelek.

(55)

Pritožniki so pojasnili, da takih izdelkov, za katere se uporablja standard EN 1253, ne štejejo za izdelke, ki so del zadevnega izdelka, ker imajo drugačen namen uporabe ter se ne uporabljajo kot pokrovi in rešetke za vodovod in kanalizacijo. Poleg tega industrija Unije ne proizvaja teh izdelkov.

(56)

Komisija je določila, da se izdelki, za katere se uporablja standard EN 1253, ne štejejo za izdelke, ki spadajo v obseg zadevnega izdelka.

(57)

Združenje nepovezanih uvoznikov je trdilo, da bi bilo treba cestne kape izključiti iz obsega zadevnega izdelka. Svojo trditev je utemeljilo zlasti z naslednjimi argumenti.

(58)

Cestne kape imajo drugačne fizikalne in tehnične lastnosti kot običajni pokrovi vstopnih jaškov, saj so običajno veliko manjše in se zanje uporabljajo nacionalni standardi skladnosti, ne pa standard EN 124. Končne uporabe in rabe se pri cestnih kapah in pokrovih vstopnih jaškov precej razlikujejo, saj se uporabljajo kot zaščitna komora in pokrovi, ne pa kot dostopna točka za delavce.

(59)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 36, je Komisija ugotovila, da zadevni izdelek ne zajema samo izdelkov, ki zagotavljajo dostop do površinskih ali podpovršinskih sistemov, temveč tudi izdelke, ki pokrivajo površinske ali podpovršinske sisteme ali zagotavljajo pogled do njih. Cestne kape so zato del izdelka, ki je predmet preiskave, zahteva po izključitvi cestnih kap iz zadevnega izdelka pa je bila zavrnjena.

(60)

Komisija se je zato začasno odločila, da bo iz opredelitve izdelka izključila kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433. Po drugi strani pa je v tej fazi sklenila, da izdelki, za katere se uporablja standard EN 1253, niso bili zajeti v pritožbi in zato niso predmet preiskave. Začasno je zavrnila tudi zahtevo po izključitvi cestnih kap in sestavnih delov uvoznika Gatic iz preiskave.

(61)

Komisija v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe za katerega koli proizvajalca izvoznika v LRK, ki izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in bi se zato zanj lahko odobrila TGO.

(62)

Merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta takole:

(63)

Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, potrebne informacije zbrala tako, da je proizvajalce izvoznike pozvala, naj izpolnijo obrazec zahtevka za TGO. Samo en vzorčeni proizvajalec izvoznik, tj. družba Botou Lisheng Casting Industry Co., Ltd („družba Lisheng“), je zahteval TGO in odgovoril v določenem roku. Komisija je preverila predložene informacije v prostorih zadevne družbe.

(64)

Ugotovljeno je bilo, da družba Lisheng ni izpolnjevala meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato je Komisija njen zahtevek za TGO zavrnila.

(65)

Ugotovljeno je bilo, da ni izpolnjevala nobenega od petih meril za TGO, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(66)

Pri merilu 1 za vmešavanje države je bilo ugotovljeno, da je družba spremenila lastništvo, ne da bi to sporočila Komisiji, in da je bil eden od novih lastnikov povezan z državo in Komunistično partijo Kitajske.

(67)

Pri merilu 2 v zvezi z računovodskimi izkazi je bilo ugotovljeno, da računovodski izkazi družbe niso dovolj popolni, da bi bili pravilno revidirani, in da se niso vodili v skladu s kitajskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi.

(68)

Pri merilu 3 družba ni mogla dokazati, da ni bilo znatnega izkrivljanja, prenesenega iz sistema netržnega gospodarstva, v zvezi z dajanjem zemljišč v najem in njenimi osnovnimi sredstvi.

(69)

Pri merilu 4 družba ni mogla dokazati, da se je zanjo uporabljalo pravo lastninskih razmerij, saj ni mogla predložiti dokazov v zvezi s spremembo lastništva od ustanovitve družbe leta 2010.

(70)

Pri merilu 5 družba v svojih računovodskih izkazih ni mogla dokazati, da menja valute po tržnem tečaju.

(71)

Komisija je ugotovitve razkrila zadevnemu proizvajalcu izvozniku, organom zadevne države in industriji Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe k ugotovitvam in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je upoštevala predstavljena stališča. Zainteresirane strani je obvestila o končnih rezultatih ocene za TGO.

(72)

Zainteresirane strani po razkritju ugotovitev v zvezi s TGO niso predložile pripomb. Sklep o zavrnitvi zahtevka družbe Lisheng za TGO zato ostaja nespremenjen.

(73)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom.

(74)

Komisija je poleg Indije, Združenih držav Amerike, Norveške, Turčije in Irana, ki so bili navedeni v obvestilu o začetku, poskušala najti proizvajalce zadevnega izdelka v Braziliji in Koreji. Na podlagi prejetih informacij je zaprosila deset znanih proizvajalcev podobnega izdelka, naj predložijo informacije. Vprašalnik, poslan proizvajalcem iz primerljive države, sta izpolnila dva proizvajalca v Združenih državah Amerike in en proizvajalec na Norveškem. Poleg tega je Komisija upoštevala informacije, ki so jih poslali trije vzorčeni indijski proizvajalci.

(75)

Položaj Indije se je najprej proučil v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, ki določa, da „[k]adar je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave“. Komisija je zato v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da je začasno izbrala Indijo kot primerno primerljivo državo, in jih pozvala, naj predložijo pripombe.

(76)

CCCME in združenje nepovezanih uvoznikov sta trdila, da je oddelek 15 Protokola o pristopu LRK k STO po 11. decembru 2016 prenehal veljati. Zato izbira primerljive države ni bila več upravičena, Komisija pa bi morala za ugotovitev obstoja dampinga uporabiti domače cene in stroške kitajskih proizvajalcev. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je samo eden od petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov dejansko predložil informacije o domačih cenah in stroških. Ne glede na to je opozorila, da je bila v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalna vrednost določena na podlagi podatkov iz primerljive države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(77)

Pritožnik je ponovil nasprotovanje izbiri Indije kot primerljive države. Trdil je, da izbira Indije ni primerna zaradi prima facie dokazov o dampingu, domnevne razlike v proizvodnih postopkih med proizvajalci v Indiji in LRK, domnevnih shem izvoznih subvencij in izkrivljanj trga, ki vplivajo na ceno železove rude.

(78)

Komisija je proučila trditev, da Indija ni primerna izbira zaradi prima facie dokazov o dampingu. Opozorila je, da prima facie dokazi o dampingu ne nakazujejo normalne vrednosti, temveč morebitno razliko med normalno vrednostjo in izvozno ceno v Indiji. Poleg tega s preiskavo niso bile potrjene trditve o domnevnem dampingu zadevnega izdelka v Indiji. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(79)

Komisija je proučila trditev, da Indija ni primerna izbira, ker so proizvajalci v LRK domnevno avtomatizirali svoje proizvodne linije in naj bi uporabljali tehnologije, ki so bolj podobne tistim, ki jih uporabljajo proizvajalci v ZDA in na Norveškem. Preverjanja na kraju samem, ki jih je izvedla Komisija, so pokazala, da so proizvajalci v Indiji in LRK začeli avtomatizirati svoje proizvodne linije, vendar je splošna proizvodnja večinoma ostala ročna v obeh državah. Komisija zato ni našla dokazov o domnevni razliki v proizvodnih postopkih. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Komisija je proučila trditev, da izbira Indije ni primerna zaradi domnevnih izvoznih subvencij. Opozorila je, da so izvozne subvencije neposredno povezane z izvoznimi cenami, ne pa z normalno vrednostjo, ter da pritožnik ni predložil dokazov, da bi te subvencije vplivale na stopnjo normalne vrednosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(81)

Komisija je proučila trditev, da izbira Indije ni primerna zaradi izkrivljanj trga, ki so vplivala na ceno železove rude. Med preiskavo je ugotovila, da vzorčeni indijski proizvajalci uporabljajo surovo železo, ne pa železove rude. Poleg tega v okviru te preiskave ni bilo mogoče dokazati morebitnega učinka izkrivljanj trga na železovo rudo pri izdelkih na koncu proizvodne verige, kot sta surovo železo in zadevni izdelek. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(82)

Komisija je opozorila, da je bila Indija uporabljena kot primerljiva država v okviru protidampinškega postopka, ki je leta 2005 privedel do uvedbe protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Indija in LRK imata podobno stopnjo gospodarskega razvoja. Kot so potrdili CCCME, združenje nepovezanih uvoznikov in pritožnik, ima Indija reprezentativno domačo prodajo. Konkurenca na domačem trgu je velika.

(83)

Komisija je zato v tej fazi sklenila, da je Indija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(84)

Informacije, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci v primerljivi državi, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO.

(85)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka vsakega proizvajalca izvoznika neodvisnim strankam na domačem trgu v primerljivi državi v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu v primerljivi državi reprezentativen.

(86)

Komisija je za proizvajalce izvoznike ugotovila, katere vrste izdelka, ki so jih vzorčeni indijski proizvajalci proizvajali in prodajali na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(87)

Nekaterih vrst izdelka, izvoženih iz LRK v Unijo, ni bilo mogoče povezati z vrstami izdelka, proizvedenimi v primerljivi državi. V takih primerih je Komisija normalno vrednost določila z izračunom tehtane povprečne normalne vrednosti za vse vrste izdelka, za katere je bila uporabljena enaka surovina (nodularno ali sivo železo).

(88)

Sicer se je normalna vrednost določila na podlagi tehtanega povprečja normalnih vrednosti na vrsto izdelka, izračunanega za vsakega od vzorčenih indijskih proizvajalcev, kot je navedeno v uvodnih izjavah 99 do 102.

(89)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Izvozna cena je bila tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(90)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(91)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvedene so bile prilagoditve za prevoz (med 1 % in 5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), zavarovanje (med 0 % in 0,2 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške manipuliranja, natovarjanja in druge tozadevne stroške (med 0,2 % in 2,5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba, in ki so bili preverjeni), stroške pakiranja (med 0 % in 3 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške kredita (med 0 % in 1 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni) in bančne stroške (med 0,1 % in 0,2 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni).

(92)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za vzorčene proizvajalce izvoznike tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države (glej uvodne izjave 86 do 88) primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(93)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 1

Stopnje dampinga – vzorec

(94)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(95)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 33,1 %.

(96)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnje dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu, iz zadevne države v Unijo.

(97)

Raven sodelovanja je visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 60 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave in ker se je izkazalo, da je industrija zadevnega izdelka zelo razdrobljena, pri čemer se je med vzorčenjem javilo skupaj 78 proizvajalcev izvoznikov. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za vse ostale družbe določila na ravni najvišje stopnje dampinga vzorčenih družb.

(98)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

Preglednica 2

Stopnje dampinga – vsi

(99)

Komisija je preverila tri indijske družbe/skupine proizvajalcev izvoznikov. Eno skupino sestavljata proizvajalec in povezana družba, drugo pa dva proizvajalca izvoznika.

(100)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsake od treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(101)

Razen ene vrste izdelka, ki jo je prodajal samo en proizvajalec izvoznik, za katerega je Komisija uporabila ceno v običajnem poteku trgovine, se vse ostale vrste izdelka treh skupin proizvajalcev izvoznikov na domačem trgu niso prodajale v reprezentativnih količinah. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala za vse vrste izdelka, razen za eno.

(102)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(103)

Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so izdelke izvažale v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(104)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(105)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvedene so bile prilagoditve za prevoz (med 0 % in 4,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), zavarovanje (med 0 % in 0,04 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške manipuliranja, natovarjanja in druge tozadevne stroške (med 0,1 % in 1,8 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške pretovarjanja, tovornino in uvozne dajatve v Uniji (med 0 % in 0,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške kredita (med 0,3 % in 1,5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške pakiranja (med 1,3 % in 2,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), bančne stroške (med 0 % in 0,2 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), druga nadomestila (med 0 % in 0,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni) in provizije (med 0 % in 6,5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni).

(106)

Komisija je za vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(107)

Komisija je na podlagi tega začasno ugotovila, da damping za vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v Indiji ne obstaja. Zato v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe ni določila začasne stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, niti začasne stopnje dampinga za vse ostale proizvajalce izvoznike v Indiji, saj izvoz sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov predstavlja zelo velik delež (približno 85 %) celotnega indijskega izvoza v Unijo.

(108)

Na začetku obravnavanega obdobja je podobni izdelek v Uniji proizvajalo 24 proizvajalcev. Štirje od njih so v obravnavanem obdobju ustavili proizvodnjo, kar pomeni, da je bilo v obdobju preiskave v Uniji 20 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(109)

Združenje uvoznikov je trdilo, da šest proizvajalcev Unije ni bilo vključenih na seznam proizvajalcev Unije. Pritožniki so trdili, da dva od teh proizvajalcev nista proizvajala zadevnega izdelka, eden je prenehal poslovati pred obravnavanim obdobjem, proizvodnja enega je bila že vključena na seznam, o enem pa niso imeli popolnih informacij. Zato so na seznam proizvajalcev Unije vključili dodatnega proizvajalca Unije, kar je izraženo v skupnem številu proizvajalcev v prejšnji uvodni izjavi.

(110)

Komisija je na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe, preverjeni izpolnjeni vprašalniki, ki so jih poslali vzorčeni proizvajalci Unije, in preverjene navedbe pritožnikov, ugotovila, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 360 000 ton.

(111)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, so bili za vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 48 % celotne proizvodnje Unije in 43 % celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(112)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi Eurostatovih podatkov o uvozu, preverjenih navedb pritožnikov in preverjenih podatkov o prodaji, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(113)

Potrošnja izdelkov iz litega železa v Uniji se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Potrošnja Unije (v tonah)

(114)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju postopno zmanjšala za 8 %. Trg izdelkov iz litega železa je odvisen od povpraševanja, na katero vplivata predvsem sektor odplak in vodni sektor, ki pa sta odvisna od splošnega gospodarskega razvoja v Uniji.

(115)

Komisija je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe proučila, ali bi bilo treba uvoz izdelkov iz litega železa s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno.

(116)

Ker je bilo za damping za Indijo začasno ugotovljeno, da ne obstaja, je Komisija menila, da učinka zadevnega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz LRK.

(117)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov. Tržni delež uvoza je bil nato določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazano v preglednici 3 uvodne izjave 113.

(118)

Uvoz izdelkov iz litega železa iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(119)

Obseg uvoza iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal za 16 %. Po 24-odstotnem povečanju med letoma 2013 in 2014 se je leta 2015 nenehno zmanjševal, in sicer za 4 odstotne točke, v obdobju preiskave pa še za dodatne 4 odstotne točke.

(120)

Hkrati se je delež trga Unije, ki ga je imel uvoz iz LRK, povečal z 21,7 % leta 2013 na 27,3 % v obdobju preiskave.

(121)

CCCME je bila zaskrbljena v zvezi z zanesljivostjo podatkov o uvozu. Trdila je, da so se pritožniki zanašali na podatke Eurostata, ki se ne ujemajo povsem z opredelitvijo zadevnega izdelka.

(122)

Komisija ugotavlja, da so pritožniki v pritožbi pojasnili svojo metodo pridobivanja podatkov o uvozu, omejenih na zadevni izdelek, z uporabo Eurostatovih podatkov. Ker ni bilo zanesljivejše metode in podatkov, je Komisija obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK določila na podlagi te metode z uporabo Eurostatovih podatkov, iz katerih so bile izključene kanalske rešetke. Poleg tega CCCME ni predložila drugih podatkov. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(123)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatovih podatkov.

(124)

Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono)

(125)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju zvišale za 4 %. Po 15-odstotnem zvišanju med letoma 2013 in 2015 so se med letom 2015 in obdobjem preiskave močno znižale, in sicer za 11 odstotnih točk.

(126)

Ker ti podatki temeljijo na statističnih podatkih o uvozu in podroben razpon vrst izdelkov ni znan, razvoj cen ni povsem zanesljiv.

(127)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(128)

Komisija je cene primerjala za vsako vrsto izdelka posebej za posle na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje treh vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen so znašale od 35,4 % do 42,7 %.

(129)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(130)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(131)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(132)

Makroekonomske kazalnike (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, rast, produktivnost ter višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga) je ocenila na podlagi informacij, ki so jih predložili pritožniki in proizvajalci Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije.

(133)

Združenje nepovezanih uvoznikov je trdilo, da makroekonomski kazalniki kažejo na pozitiven in stabilen položaj industrije Unije kot celote. Podatki kažejo splošen upad evropskega povpraševanja po izdelku v preiskavi, kar se ne bi smelo pripisati uvozu iz LRK in Indije.

(134)

Komisija je preverila makroekonomske kazalnike, ki so jih predložili pritožniki. Podatki za industrijo Unije kot celoto so temeljili na dejanskih podatkih za pritožnike in proizvajalce, ki jih podpirajo, ter preverjenih ocenah, ki so jih pritožniki predložili v zvezi s preostalo industrijo Unije.

(135)

Na podlagi tega je Komisija menila, da je sklop makroekonomskih podatkov reprezentativen za gospodarski položaj industrije Unije.

(136)

Komisija je mikroekonomske kazalnike (povprečne prodajne cene na enoto, stroški dela, stroški na enoto, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb) ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili ustrezno preverjeni. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije.

(137)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(138)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %. Po rahlem povečanju med letoma 2013 in 2014 se je obseg proizvodnje leta 2015 zmanjšal za 7 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa je ostal stabilen.

(139)

Zmanjšanje obsega proizvodnje med letom 2014 in obdobjem preiskave je bilo posledica upada potrošnje, kot je prikazan v preglednici 3 uvodne izjave 113, pa tudi povečanja obsega dampinškega uvoza iz LRK.

(140)

Sporočeni podatki o proizvodni zmogljivosti industrije Unije se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar pomeni, da so bile upoštevane prilagoditve za čas vzpostavitve, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne ustavitve, ki jih industrija šteje za standarde.

(141)

Na podlagi tega se je proizvodna zmogljivost od leta 2013 do leta 2015 zmanjšala za 5 odstotnih točk, nato pa se je nekoliko povečala, in sicer za 1 odstotno točko.

(142)

Ker sta se obseg proizvodnje in proizvodna zmogljivost zmanjševala približno enako, je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Na splošno je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju ostala na zelo nizkih ravneh.

(143)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(144)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11 %.

(145)

Podobno kot na razvoj obsega proizvodnje je tudi na zmanjšanje obsega prodaje med letom 2014 in obdobjem preiskave vplivalo zmanjševanje potrošnje na trgu Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, pa tudi povečevanje obsega dampinškega uvoza iz LRK.

(146)

Zaradi povečevanja uvoza iz LRK na trgu, na katerem je bila potrošnja vse manjša, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 3 %.

(147)

Potrošnja Unije se je od leta 2013 do obdobja preiskave postopno zmanjšala za 8 % ali skoraj 46 000 ton. To zmanjšanje je negativno vplivalo na prodajo in proizvodne količine industrije Unije ter zaposlenost.

(148)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(149)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju stopnjo zaposlenosti znižala za 7 %. To znižanje je bilo posledica 4-odstotnega zmanjšanja obsega proizvodnje zaradi upada povpraševanja in povečevanja količin dampinškega uvoza iz LRK.

(150)

Stopnja dampinga iz LRK je znatno nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je znatno vplivala na industrijo Unije.

(151)

Svet je leta 2005 uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih ulitkov s poreklom iz LRK (4). Ti ukrepi so bili razveljavljeni septembra 2011 (5). Podatki, zbrani med sedanjo preiskavo, kažejo, da se je v obravnavanem obdobju damping v Uniji znova pojavil.

(152)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto treh vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način.

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(153)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije postopno znižale za 5 %, povprečni proizvodni stroški na enoto pa za 3 %.

(154)

Da bi lahko proizvajalci Unije omejili izgubo tržnega deleža in konkurirali poceni dampinškemu uvozu iz LRK, so morali znižati svoje prodajne cene. Znižanje cen presega znižanje njihovih stroškov proizvodnje, kar je bilo predvsem posledica znižanja cen surovin v obravnavanem obdobju.

(155)

Povprečni stroški dela treh vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(156)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povišali za 3 %.

(157)

Ravni zalog treh vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(158)

Raven končnih zalog treh vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povišala za 12 %. To povišanje od leta 2013 do leta 2014 je bilo posledica povečanja obsega proizvodnje, medtem ko se je prodaja na trgu Unije zmanjšala.

(159)

Glavni razlog za povečanje zalog kljub omejitvi obsega proizvodnje industrije Unije je bil ta, da se je obseg prodaje zmanjševal hitreje, saj je industrija Unije izgubila tržni delež na račun kitajskega uvoza.

(160)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb treh vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(161)

Komisija je dobičkonosnost treh vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od zadevne prodaje.

(162)

V zadnjih desetih letih so se dobički v industriji Unije postopno zmanjšali. Medtem ko je bila dobičkonosnost proizvajalcev Unije leta 2006 približno 10-odstotna, je bila v prvem letu obravnavanega obdobja samo 5,3-odstotna in se je v obravnavanem obdobju še naprej zmanjševala. Dobičkonosnost treh vzorčenih družb se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 41 %.

(163)

Ta negativni trend je bil posledica zmanjševanja obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije po cenah, ki so se v obravnavanem obdobju zniževale hitreje od stroškov proizvodnje.

(164)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %. Po 56-odstotnem zmanjšanju med letoma 2013 in 2014, na katero je vplivalo povečevanje proizvodnje v primerjavi z letom 2013, medtem ko se je prodaja zmanjševala, se je leta 2015 povečal. Vendar se je negativni trend v obdobju preiskave nadaljeval, pri čemer je bilo zmanjšanje razmeroma majhno.

(165)

Naložbe so neto knjigovodska vrednost sredstev. Med letoma 2013 in 2015 so se postopoma zmanjševale, in sicer za 3 odstotne točke, nato pa so se v obdobju preiskave znatno zmanjšale za 5 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju so se naložbe skupno zmanjšale za 8 %. Donosnost naložb je dobiček v deležu neto knjigovodske vrednosti naložb, ki izraža stopnjo amortizacije sredstev. V obravnavanem obdobju se je zmanjšala za 12 %. Po postopnem zmanjševanju od leta 2013 do leta 2015, na katero je vplivalo znatno zmanjšanje prodaje, se je v obdobju preiskave nekoliko izboljšala. Vendar ta kazalnik sam po sebi ne izraža položaja industrije Unije. Sredstva industrije Unije so skoraj v celoti amortizirana, zato je neto vrednost sredstev majhna, rezultat tega pa je umetno visoka donosnost naložb.

(166)

Zaradi slabih finančnih rezultatov industrije Unije med letom 2013 in obdobjem preiskave je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena. Industrija, ki proizvaja izdelke iz litega železa, je kapitalsko intenzivna, zanjo pa so značilne ponavljajoče se znatne naložbe vsakih 15 do 20 let za nadgradnjo strojev, potrebnih za proizvodni postopek. Proizvodni obrati industrije Unije hitro zastarijo in industrija Unije potrebuje znatne in dolgoročne naložbe, da lahko še naprej deluje. Donosnost naložb v obravnavanem obdobju ne zadostuje za kritje takih znatnih naložb.

(167)

Preiskava navedenih dejavnikov je pokazala, da se je proizvodnja industrije Unije med letom 2013 in obdobjem preiskave zmanjšala (– 4 %) in da je industrija Unije izgubila del svojega tržnega deleža. Štiri livarne v Uniji so v obravnavanem obdobju prenehale delovati.

(168)

Poleg tega se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije med letom 2013 in obdobjem preiskave skoraj prepolovila in je bila na zelo nizki stopnji.

(169)

Tudi drugi kazalniki škode, na primer zmogljivost (– 4 %), obseg prodaje v Uniji (– 11 %) in zaposlenost (– 7 %), so se v obravnavanem obdobju razvijali negativno.

(170)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(171)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije.

(172)

Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz LRK, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, upad povpraševanja, konkurenca med proizvajalci Unije, upravljanje industrije Unije in domnevna segmentacija na trgu Unije.

(173)

Cene dampinškega uvoza iz LRK so v obdobju preiskave znatno nelojalno nižale cene industrije Unije, pri čemer so stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen znašale od 35,4 % do 42,7 %, kar je privedlo do zmanjšanja tržnih deležev in dobička za industrijo Unije (s 5,3 % leta 2013 na 3,1 % v obdobju preiskave). Dejansko je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila 11 % obsega prodaje na trgu, ki se je zmanjšal za 8 %, medtem ko se je obseg uvoza iz LRK povečal za 16 %.

(174)

V obravnavanem obdobju se je izguba tržnega deleža industrije Unije v višini 2,1 odstotne točke absorbirala s povečanjem tržnega deleža dampinškega uvoza s poreklom iz LRK za 5,6 odstotne točke.

(175)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav

(176)

Obseg uvoza iz drugih držav razen LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 27 %, in sicer s 102 759 ton leta 2013 na 75 471 ton v obdobju preiskave. Njihov tržni delež se je zmanjšal za 20 %. Večina tega uvoza izvira iz Indije (61 % v obdobju preiskave). Uvoz iz tretjih držav v obdobju preiskave predstavlja približno 34 % celotnega uvoza v Unijo, pri čemer uvoz iz Indije predstavlja približno 21 %.

(177)

Obseg uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za 19 %, in sicer s 37 917 ton leta 2013 na približno 46 004 tone v obdobju preiskave. Indijski tržni delež se je povečal za 30 %, in sicer s 6,5 % leta 2013 na 8,5 % v obdobju preiskave.

(178)

V obravnavanem obdobju je LRK pridobila tržni delež deloma od industrije Unije in deloma od tretjih držav razen Indije, čeprav ni mogoče izključiti, da je tudi Indija vsaj deloma povečala svoj tržni delež v škodo industrije Unije.

(179)

Poleg tega so cene uvoza iz Indije v obdobju preiskave nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na podobnih ravneh kot kitajske uvozne cene (od 40 % do 50 %). Glede na obseg v tonah so bile kitajske uvozne cene v obravnavanem obdobju v povprečju višje od indijskih cen. Vendar ta razlika v cenah ničesar ne potrjuje, saj se razpon izdelkov v indijskem in kitajskem izvozu razlikuje. Dejansko se je iz Indije v EU izvažalo predvsem sivo železo, medtem ko se je iz Kitajske izvažalo predvsem nodularno železo. Zaradi razmeroma velike lomljivosti sivega železa je za izdelek iz njega potrebnega več materiala kot za izdelek, proizveden iz nodularnega železa, da se doseže primerljiva učinkovitost. Zato so izdelki, proizvedeni iz sivega železa, težji, posledično pa je cena na kos zadevnega izdelka podobna.

(180)

Ker je uvoz iz Indije nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, je prispeval k znatni škodi za industrijo Unije. Vendar je bil precej manjši in je imel precej manjši tržni delež (8,5-odstotni tržni delež v obdobju preiskave v primerjavi s 27,3-odstotnim deležem za LRK). Zlasti raven uvoza iz LRK je v obdobju preiskave (147 186 ton) veliko pomembnejša in več kot trikrat tolikšna kot raven uvoza iz Indije v obdobju preiskave (46 004 tone). Zato uvoz iz Indije ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in ni mogel imeti več kot majhnega učinka na škodo industrije Unije.

(181)

Analiza Eurostatovih podatkov je pokazala, da so se cene uvoza iz drugih držav razen Indije in LRK v obravnavanem obdobju zvišale in dosegle višje ravni od cen industrije Unije v obdobju preiskave, medtem ko se je obseg uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal za 55 % (s 64 843 ton na 29 468 ton) (6). Zato ta uvoz ni mogel povzročiti škode industriji Unije.

(182)

Komisija je tudi kumulativno analizirala uvoz iz držav razen LRK. Obseg uvoza se je zmanjšal za 27 %, povprečna cena pa se je zvišala za 39 % in je bila precej višja od cene uvoza iz LRK. Zato uvoz iz vseh držav razen LRK ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter ni mogel imeti več kot majhnega učinka na škodo.

(183)

Obseg izvoza treh vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(184)

Po obsegu in vrednosti se je izvoz proizvajalcev Unije povezanim in nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju povečal. Povprečna cena izvoza nepovezanim strankam na enoto je še vedno veliko nad povprečno ceno uvoza iz LRK na enoto. Izvoz industrije Unije zato ni prispeval k majhni dobičkonosnosti in nizki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije. Komisija je na podlagi tega sklenila, da izvoz industrije Unije ni prispeval k utrpeli škodi.

(185)

Združenje uvoznikov je trdilo, da je kakršna koli domnevna znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, večinoma posledica znatnega zmanjšanja izvoza Unije v obravnavanem obdobju.

(186)

Komisija je opozorila, da združenje uvoznikov za obrazložitev uporablja Eurostatove podatke. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, ima zadevni izdelek v Eurostatu oznako ex, zato Eurostat ne zagotavlja podatkov do opredelitve zadevnega izdelka.

(187)

Preverjeni podatki proizvajalcev Unije so pokazali povečanje obsega izvoza izdelka v preiskavi, kot je prikazano v preglednici 14 v uvodni izjavi 183.

(188)

Združenje uvoznikov ni obrazložilo izpodbijanja preverjenih podatkov, ki so jih predložile vzorčene družbe, zato je bila trditev zavrnjena.

(189)

Združenje uvoznikov je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana s trgi gradbeništva, stavb in nizkih gradenj, ki po gospodarski krizi še niso povsem okrevali. Poleg tega so negotovi obeti, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, povzročili težave industriji Unije. Vendar združenje uvoznikov ni zagotovilo prepričljivih dokazov za te trditve.

(190)

Poleg tega je indijska industrija trdila, da pritožniki na začetku niso predložili dokazov o neposredni povezavi med zaprtjem livarn proizvajalcev Unije Aco, Dois Portos in EJ Access Systems ter pritiskom domnevno dampinškega uvoza iz LRK in Indije. Vendar so ta zaprtja sovpadala s povečanjem dampinškega uvoza iz LRK, izgubo tržnega deleža ter znižanjem cen in zmanjšanjem dobičkonosnosti industrije Unije.

(191)

Komisija je opozorila, da se je potrošnja v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %, medtem ko se je prodaja industrije Unije zmanjšala za 11 %, kitajski dampinški uvoz pa povečal za 16 %. Komisija je zato sklenila, da četudi bi upad povpraševanja v obdobju preiskave lahko vplival na škodo industrije Unije, ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(192)

Združenje uvoznikov je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana s konkurenco znotraj Unije, ki so jo pomenili proizvajalci s sedežem v vzhodnoevropskih državah članicah, kar je povzročilo škodo proizvajalcem s sedežem v zahodnoevropskih državah članicah.

(193)

Pritožniki so nasprotovali navedenemu in trdili, da proizvajalci iz srednje in vzhodne Evrope niso bili tako zelo naravnani h konkurenci v zahodnoevropskih državah članicah, ker trg v teh državah članicah ni bil tako privlačen zaradi dampinškega uvoza iz LRK.

(194)

Komisija je opozorila, da trgovina z izdelki iz litega železa znotraj Unije obstaja tudi med srednje-/vzhodno- in zahodnoevropskimi državami članicami. Trgovina znotraj Unije kaže stabilen trend v obravnavanem obdobju, zato ni mogla prispevati k škodi, utrpeli v obravnavanem obdobju. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(195)

Združenje uvoznikov je trdilo, da je mogoče slabši položaj industrije Unije pripisati neučinkovitim odločitvam vodstva ter pomanjkanju naložb v raziskave in razvoj.

(196)

Vendar ni zagotovilo prepričljivih dokazov za te trditve. Zato jih je Komisija zavrnila.

(197)

CCCME je trdila, da obstajajo znatne razlike v prodajanih vrstah izdelka, ki so odvisne od geografske lokacije držav članic ter so večinoma povezane z delitvijo na izdelke iz sivega železa in izdelke iz nodularnega železa. Zdi se, da stranke po državah članicah dosledno uporabljajo eno od vrst izdelkov. Industrija Unije je razdeljena na proizvodnjo sivega železa in nodularnega železa, pri čemer se iz LRK uvaža predvsem nodularno železo, iz Indije pa predvsem sivo železo. Na to vprašanje je opozorila tudi indijska industrija.

(198)

CCCME je trdila, da škode, ki so jo utrpele države članice, ki prodajajo predvsem sivo železo, ni mogoče pripisati uvozu zadevnega izdelka iz LRK, saj si sivo železo in zadevni izdelek iz LRK ne konkurirata.

(199)

Komisija je opozorila, da je trg Unije enotni trg z vseevropskimi in nacionalnimi standardi, trgovino znotraj Unije in prodorom uvoza. Čeprav se morda prednost daje izdelkom iz sivega ali nodularnega železa, prodaja in proizvodnja ne temeljita izključno na vrsti litega železa. Obe vrsti imata namreč enako končno uporabo in sta medsebojno zamenljivi. Komisija je zato menila, da so izdelki iz sivega in nodularnega železa medsebojno zamenljivi.

(200)

CCCME je nadalje trdila, da je del industrije Unije specializiran za proizvodnjo in prodajo nestandardnih izdelkov. Uvoz se ne nanaša na nestandardne izdelke, tako da škode, povezane s takimi izdelki, ni mogoče pripisati uvozu iz LRK ali Indije.

(201)

Komisija je uporabila sistem kategorizacije izdelkov, ki je omogočal primerjavo uvoženih izdelkov s podobnimi izdelki, ki jih proizvaja industrija Unije. Zato so se razlike med izdelki upoštevale pri določitvi ravni škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(202)

Komisija je začasno določila vzročno zvezo med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz LRK.

(203)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(204)

Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, upad povpraševanja, konkurenca med proizvajalci Unije, upravljanje industrije Unije in domnevna segmentacija na trgu Unije, ne prekinejo vzročne zveze, tudi če se upošteva njihov morebitni skupni učinek.

(205)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz LRK in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(206)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovljenemu škodljivemu dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(207)

Industrijo Unije sestavljajo tako velika kot tudi mala in srednja podjetja (MSP), v obravnavanem obdobju pa je v zvezi s podobnim izdelkom neposredno zaposlovala približno 3 000 ljudi. Industrija Unije je pretežno v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu, manjši del proizvodnje pa poteka na Hrvaškem, Češkem, Finskem, v Italiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Sloveniji in na Švedskem.

(208)

V preiskavi je sodelovalo osem proizvajalcev Unije (od katerih sta dva medsebojno povezana). Nobeden od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je navedeno v oddelku 4.4.4, se je glede na analizo razvoja kazalnikov škode od začetka obravnavanega obdobja položaj celotne industrije Unije poslabšal, dampinški uvoz pa je nanjo vplival negativno.

(209)

Komisija pričakuje, da bodo z uvedbo začasne protidampinške dajatve znova vzpostavljene poštene tržne razmere na trgu Unije ter se bo tako končalo nižanje cen in industriji Unije omogočilo, da znova pridobi izgubljeni tržni delež. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno panogo.

(210)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza utrpela znatno škodo. Komisija opozarja, da je večina kazalnikov škode od začetka obravnavanega obdobja pokazala negativen trend. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo vzorčenih proizvajalcev Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb.

(211)

Zato je pomembno, da se cene vrnejo na raven, ki vsem proizvajalcem omogoča delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah. Zelo verjetno se zdi, da se bo brez ukrepov gospodarski in finančni položaj industrije Unije še poslabšal.

(212)

Komisija je zato začasno sklenila, da bi bila uvedba protidampinške dajatve v interesu industrije Unije. Vsaka uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(213)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, v preiskavi sodeluje 28 uvoznikov, od tega 19 članov združenja uvoznikov iz uvodne izjave 7, trije od njih pa so bili vzorčeni. Sodelujoči uvozniki predstavljajo 62 % uvoza iz LRK in Indije. Trije vzorčeni uvozniki predstavljajo 42 % obsega uvoza vseh sodelujočih uvoznikov. Vsi trije vzorčeni uvozniki skupaj z drugimi člani združenja uvoznikov nasprotujejo uvedbi ukrepov.

(214)

Združenje uvoznikov je trdilo, da sprejetje protidampinških ukrepov ne bi bilo v interesu Unije, ker bi povzročilo izkrivljanje konkurence na trgu Unije in preprečilo uvoz zadevnega izdelka v Unijo, saj uvoz iz LRK in Indije predstavlja skoraj celoten uvoz Unije.

(215)

Pritožniki so nasprotovali tej trditvi in opozorili, da bi se z uvedbo protidampinških ukrepov cene Unije vrnile na raven, ki omogoča pošteno konkurenco, ne da bi se trg zaprl za uvoz iz LRK ali Indije ali ne da bi kateri koli proizvajalec Unije pridobil prevladujoči položaj na trgu Unije.

(216)

Združenje uvoznikov je trdilo, da se nepovezani uvozniki zaradi vertikalne integracije proizvajalcev Unije že soočajo z resnimi težavami pri pridobivanju ustreznih količin izdelka v preiskavi na trgu Unije, ki se bodo v primeru uvedbe protidampinških ukrepov še povečale.

(217)

Komisija je ugotovila, da industrija Unije prodaja neodvisnim distributerjem in ni vertikalno integrirana, kot je trdilo združenje nepovezanih uvoznikov. Industrija Unije ima trenutno nizko raven izkoriščenosti zmogljivosti, približno 10 % uvoza pa izvira iz drugih držav razen LRK in Indije, zato bi se lahko uvozniki preusmerili na proizvodnjo Unije ali uvoz iz drugih držav. Zato Komisija meni, da bi se lahko pritožniki zavzeli za zanesljivost oskrbe za zadovoljitev morebitnega dodatnega povpraševanja.

(218)

Po podatkih združenja uvoznikov je večina nepovezanih uvoznikov MSP in imajo omejeno zmogljivost za prilagoditev poslovanja uvedbi protidampinških ukrepov.

(219)

Komisija je ocenila trditve uvoznikov in pritožnikov ter sklenila, da na podlagi trenutnih podatkov uvozniki dodajajo določeno vrednost v Uniji in da ne bi mogli absorbirati protidampinške dajatve brez zvišanja cen. Primerjala je povprečne prodajne cene uvoznikov in industrije Unije ter sklenila, da obstajajo možnosti za zvišanje cen.

(220)

Čeprav so uvozniki trdili, da se zaradi stroškov kalupov in potrjevanja težko preusmerijo na druge vire oskrbe, je Komisija menila, da je to mogoče iz naslednjega razloga. Izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije je 54-odstotna, zdi pa se tudi, da Indija, za katero damping začasno ni bil ugotovljen, proizvede vse več nodularnega železa, zato poleg drugih držav, kot sta Turčija in Norveška, predstavlja možen vir oskrbe.

(221)

Komisija je ugotovila, da imajo uvozniki majhno vlogo, kar zadeva zaposlovanje. Medtem ko trije vzorčeni proizvajalci Unije zaposlujejo približno 1 200 ljudi, je bilo mogoče za dva vzorčena uvoznika, ki uvažata iz LRK, za zadevni izdelek dodeliti manj kot 100 ljudi.

(222)

Komisija je sklenila, da na podlagi informacij, ki so na voljo v tej fazi in ki jih bo po uvedbi začasnih ukrepov še preverila, verjetni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike ni znaten in ne prevlada nad pozitivnim vplivom ukrepov na industrijo Unije.

(223)

Glavni končni uporabniki zadevnega izdelka so javne službe. Za uporabnike zadevni izdelek predstavlja le majhen del njihovih stroškov v pogosto večjih infrastrukturnih projektih.

(224)

Združenje uvoznikov je bilo zaskrbljeno, da bodo protidampinški ukrepi povzročili zvišanje cen v škodo končnih uporabnikov, ki so večinoma javni subjekti. Vendar se končni uporabniki ne morejo zanašati na cene, ki so nižje od stroškov na račun industrije Unije.

(225)

Javil se ni noben uporabnik ali združenje potrošnikov. Ob nesodelovanju teh strani je Komisija sklenila, da začasna uvedba ukrepov ne bi neugodno vplivala na njihov položaj.

(226)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni nujnih razlogov, zaradi katerih uvedba začasnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije.

(227)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe ter tako preprečiti, da bi dampinški uvoz iz LRK še naprej povzročal škodo industriji Unije. Glede na to, da za Indijo damping ni bil ugotovljen, zanjo ne bodo uvedeni začasni ukrepi, temveč se bo preiskava nadaljevala do oblikovanja dokončnih ugotovitev.

(228)

Za določitev stopnje ukrepov je Komisija najprej določila znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(229)

Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko v tovrstnem sektorju razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije pri običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(230)

Komisija je za določitev tega dobička, ki bi ga bilo mogoče razumno ustvariti pri običajnih konkurenčnih pogojih, proučila dobičke pri nepovezani prodaji, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode.

(231)

Ciljni dobiček je bil v skladu z dobičkom od nepovezane prodaje v letu 2013 začasno določen na 5,3 %. Ker se je dampinški uvoz leta 2014 močno povečal in se nato stabiliziral, se šteje, da stopnja dobička iz leta 2013 izraža, kar bi bilo mogoče razumno doseči pri običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(232)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 94 do 98).

(233)

Za uvoz izdelkov iz litega železa s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje odprave škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti tako, da se med stopnjo dampinga in stopnjami odprave škode izbere tista, ki je nižja.

(234)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(235)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v LRK in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(236)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (7). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(237)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(238)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(239)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in se lahko v zaključni fazi preiskave spremenijo –

—

pokritje površinskih ali podpovršinskih sistemov in/ali odprtine površinskih ali podpovršinskih sistemov ter tudi

—

dostop do površinskih ali podpovršinskih sistemov in/ali pogled do površinskih ali podpovršinskih sistemov.

—

kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433, ki se pritrdijo kot sestavni del na kanale iz polimerov, plastike ali betona, ki omogočajo odtekanje površinske vode v kanal,

—

hidranti.

(a)

zahtevajo razkritje poglavitnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo pisne pripombe in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.