PRILOGA I – NAČELA PESCO

„Stalno strukturno sodelovanje“ je določeno v členih 42 in 46 Pogodbe o Evropski uniji in Protokolu (št. 10) k Pogodbi. Aktivira se lahko samo enkrat, vzpostavi pa se s sklepom Sveta, ki se sprejme s kvalificirano večino, da bi združili vse države članice, ki želijo sodelovati na področju obrambe in „ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila“ in so sprejele „večje obveznosti v zvezi z najzahtevnejšimi misijami“ in operacijami.

PESCO je ambiciozen, zavezujoč in vključujoč evropski pravni okvir za naložbe v varnost in obrambo ozemlja EU in njenih državljanov. Je tudi ključni politični okvir za vse države članice, da bi z dobro usklajenimi pobudami in konkretnimi projekti na podlagi večjih obveznosti povečali obrambna sredstva in izboljšali obrambne zmogljivosti. Boljše obrambne zmogljivosti držav članic EU bodo koristile tudi Natu. Z njimi se bo okrepil evropski steber znotraj zveze, to pa bo tudi odziv na stalne zahteve po boljši čezatlantski porazdelitvi bremena.

PESCO je odločilen korak k okrepitvi skupne obrambne politike. Lahko bi prispeval k morebitnemu razvoju skupne obrambe, če bi Svet soglasno tako odločil (kot je določeno v členu 42(2) PEU). Dolgoročna vizija PESCO bi lahko bila vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil – ob dopolnjevanju z Natom, ki bi bil še naprej temelj kolektivne obrambe njegovih članic.

Menimo, da je vključujoče PESCO najpomembnejši instrument za spodbujanje skupne varnosti in obrambe na področju, kjer je potrebnega več usklajevanja ter boljša kontinuiteta, koordinacija in sodelovanje. Zato morajo biti evropska prizadevanja enotna, koordinirana in smiselna, temeljiti pa morajo na skupno dogovorjenih političnih smernicah.

PESCO je zanesljiv in zavezujoč pravni okvir znotraj institucionalnega okvira EU. Sodelujoče države članice bodo izpolnile svoje zavezujoče obveznosti in potrjujejo, da bo vzpostavitev in izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja popolnoma v skladu z določbami PEU in priloženih protokolov, upoštevane pa bodo tudi ustavne določbe držav članic.

Zavezujoča narava obveznosti v okviru PESCO bo zagotovljena z rednim letnim ocenjevanjem, ki ga izvede visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob podpori zlasti Evropske obrambne agencije (EDA) v zvezi z vidiki razvoja zmogljivosti (kot je opisano v členu 3 Protokola 10) ter ESZD, vključno z EUMS in drugimi strukturami SVOP, v zvezi z operativnimi vidiki PESCO. Unija bi si v okviru PESCO lahko prizadevala za vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil, saj bi PESCO obstoječe ali prihodnje strukture in področja delovanja „od spodaj navzgor“ dopolnilo z usklajevanjem in usmerjanjem „od zgoraj navzdol“.

PESCO bi državam članicam omogočilo izboljšanje obrambnih zmogljivosti s sodelovanjem pri dobro usklajenih pobudah in konkretnih skupnih projektih, pri čemer bi lahko izkoristili obstoječe regionalne grozde. Sodelovanje v okviru PESCO je prostovoljno in ne posega v nacionalno suverenost.

Vključujoče PESCO je odločno politično sporočilo našim državljanom in zunanjemu svetu: vlade držav članic EU skupno varnost in obrambo jemljejo resno in si zanjo prizadevajo. Za državljane to pomeni večjo varnost, hkrati pa jasno dokazuje, da so vse države članice pripravljene spodbujati skupno varnost in obrambo, da bi uresničile cilje iz globalne strategije EU.

PESCO bo usmerjeno v rezultate in bi moralo zagotoviti viden napredek glede višine odhodkov za naložbe v obrambno opremo, skupnih ciljev na področju razvoja zmogljivosti in razpoložljivosti obrambnih zmogljivosti za razmeščanje pri skupnih misijah in operacijah, pri čemer se upošteva načelo enovitosti sil. Glavno gonilo razvoja zmogljivosti v okviru PESCO bo zapolnitev vrzeli v zmogljivostih v povezavi s cilji in prednostnimi nalogami glede ravni ambicij EU in skupne zunanje in varnostne politike.

„Vključujoča“ in „modularna“ narava PESCO, kot jo je decembra 2016 opisal Evropski svet, ne sme biti povod za zmanjšanje obsega sodelovanja. PESCO naj bi bilo „ambiciozno“, kar pomeni, da morajo vse sodelujoče države članice v okviru PESCO upoštevati skupni seznam ciljev in obveznosti. Kot je opozoril Evropski svet junija 2017, je PESCO „vključujoče in ambiciozno“.

Naslednji seznam obveznosti mora prispevati k doseganju ravni ambicij EU, kot je opredeljeno v sklepih Sveta z dne 14. novembra 2016, ki jih je decembra 2016 potrdil Evropski svet, in tako okrepiti strateško avtonomijo Evropejcev in EU.

PRILOGA II – SEZNAM AMBICIOZNIH IN VEČJIH OBVEZNOSTI NA PETIH PODROČJIH IZ ČLENA 2 PROTOKOLA (št. 10)

Sodelujoče države članice se na podlagi skupnih meril, določenih leta 2007, zavezujejo, da bodo:

PRILOGA III – UPRAVLJANJE

1.   Sodelujoče države članice so še naprej v središču postopka odločanja, hkrati pa se usklajujejo z visokim predstavnikom

PESCO je okvir, ki ga vodijo sodelujoče države članice in ostaja v prvi vrsti v njihovi pristojnosti. Za nesodelujoče države članice EU se zagotovi preglednost.

Za zagotovitev ustreznega usklajevanja PESCO s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), katere sestavni del je, bo v postopke v zvezi s PESCO v celoti vključen visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Visoki predstavnik bo odgovoren za vodenje letnega ocenjevanja, h kateremu je pozval Evropski svet in je določeno v delu 4 v nadaljevanju. ESZD, vključno z vojaškim štabom EU, in EDA zagotovita sekretariat PESCO v tesnem sodelovanju z namestnikom generalnega sekretarja za SVOP in krizno odzivanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

V skladu s členom 3 Protokola 10 PEU in Sklepom Sveta o ustanovitvi Evropske obrambne agencije bo EDA podpirala visokega predstavnika v zvezi z vidiki razvoja zmogljivosti PESCO. ESZD bo podpirala visokega predstavnika zlasti v zvezi z operativnimi vidiki PESCO, tudi prek Vojaškega štaba EU in drugih struktur SVOP.

Opozoriti je treba, da v skladu s členom 41(1) PEU „odhodki, ki nastanejo za poslovanje institucij na podlagi izvajanja tega poglavja, bremenijo proračun Unije“.

2.   Upravljanje poteka na dveh stopnjah upravljanja s splošno ravnjo, ki je pristojna za ohranjanje skladnosti in ambicij PESCO, dopolnjujejo pa jo posebni postopki upravljanja za projekte PESCO

2.1.   Splošna raven bo odgovorna za skladnost in verodostojno izvajanje PESCO.

Temeljila bo na obstoječih strukturah. Kadar se zunanji in obrambni ministri EU zberejo na skupni seji Sveta za zunanje zadeve/obrambo (običajno dvakrat letno), bi lahko obravnavali vprašanja v zvezi s PESCO. Kadar se Svet sestane zaradi obravnave vprašanj v zvezi s PESCO, so glasovalne pravice pridržane za predstavnike sodelujočih držav članic. Ob taki priložnosti bi lahko sodelujoče države članice s soglasjem sprejele nove projekte (v skladu s členom 46(6) PEU), prejele ocene o delu sodelujočih držav članic, zlasti tistih, ki so navedene v delu 3 te priloge, in s kvalificirano večino v skladu s členom 46(3) PEU potrdile sodelovanje druge države članice, po posvetovanju z visokim predstavnikom.

V skrajnem primeru lahko Svet v skladu s členom 46(4) PEU začasno prekine sodelovanje države članice, ki ne izpolnjuje več meril, potem ko ji je bil zagotovljen jasno določen časovni okvir za individualna posvetovanja in odzivne ukrepe, ali ni več sposobna ali pripravljena za izpolnjevanje zavez in obveznosti v okviru PESCO.

Zadevna sedanja pripravljalna telesa Sveta se bodo sestala „v sestavi PESCO“, to je tako, da so prisotne vse države članice EU, vendar z dogovorom, da imajo le sodelujoče države članice glasovalne pravice v Svetu. Seje PVO v „sestavi PESCO“ se lahko skličejo za obravnavo zadev skupnega interesa med sodelujočimi državami članicami, za načrtovanje in razpravo o projektih ali razpravo o novih članih v PESCO. Delo PVO je podprto s sejami PMG v sestavi PESCO. Vojaški odbor EU se bo tudi sestal v sestavi PESCO in bo zlasti zaprošen za vojaške nasvete. Poleg tega lahko neuradni sestanki potekajo samo s sodelujočimi državami članicami.

2.2.   Upravljanje projektov

2.2.1.   Preverjanje projekta PESCO bo temeljilo na oceni visokega predstavnika, ki se bo opirala na ESZD, vključno z EUMS in EDA, za izbiro projektov pa bo potreben sklep Sveta

Sodelujoče države članice imajo pravico, da predložijo kateri koli projekt, če menijo, da je to koristno za namene PESCO. Svojo namero bodo objavile, da bi pridobile podporo, projekte pa bodo skupaj predložile sekretariatu PESCO in jih hkrati posredovale vsem sodelujočim državam članicam.

Projekti bi morali prispevati k izpolnjevanju obveznosti iz Priloge II uradnega obvestila, od katerih mnoge pozivajo k razvoju ali zagotavljanju zmogljivosti, ki so po mnenju držav članic strateškega pomena in imajo skupno dogovorjeno dodano vrednost EU, ter pozivajo k zagotavljanju znatne podpore v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije SVOP (EUFOR) ter misije (npr. misije EU za usposabljanje) v skladu s členom 42(6) PEU.

Za zagotovitev skladnosti in doslednosti različnih projektov PESCO predlagamo omejeno število projektov, ki so osredotočeni posebej na misije in operacije in so v skladu z ravnijo ambicij EU. Drugi projekti bi podpirali te projekte, tako da bi jih olajšali in omogočali. Projekte bi bilo treba ustrezno razvrstiti.

Sekretariat PESCO bo usklajeval ocenjevanje predlaganih projektov. V zvezi s projekti razvoja zmogljivosti bo EDA zagotovila, da ne bo podvajanj z obstoječimi pobudami tudi v drugih institucionalnih okvirih. Za projekte, ki so usmerjeni v operacije in misije, bo EUMS ocenil, ali izpolnjujejo operativne potrebe EU in njenih držav članic in prispevajo k temu. Na podlagi tega bo visoki predstavnik pripravil priporočilo, ki določa tiste predloge projektov, ki so najbolj ambiciozni, ki prispevajo k doseganju ravni ambicij EU in so najbolj primerni za nadaljnjo strateško avtonomijo Evrope. Portfelj projektov izraža ustrezno ravnovesje med projekti, ki so bolj na področju razvoja zmogljivosti, in tistimi, ki so bolj na področju operacij in misij.

Priporočilo visokega predstavnika bo prispevalo informacije za odločitve Sveta o seznamu projektov PESCO v okviru PESCO po vojaškem nasvetu EUMC v sestavi PESCO in prek PVO v sestavi PESCO. Svet odloča s soglasjem, kot ga predstavljajo glasovi predstavnikov sodelujočih držav članic v skladu s členom 46(6) PEU.

Nesodelujoče države članice EU lahko kadar koli izrazijo svoj namen, da bodo sodelovale pri projektih s sprejetjem zavez in pridružitvijo PESCO.

Udeleženke projekta lahko izjemoma povabijo k sodelovanju tretje države v skladu s splošnimi pravili, o katerih se bo v skladu s členom 46(6) PEU moral pravočasno dogovoriti Svet. Te države bi morale zagotoviti znatno dodano vrednost projektu, prispevati h krepitvi PESCO in SVOP ter izpolnjevati zahtevnejše zaveze, vendar na podlagi tega ne bodo imele pooblastila za odločanje pri upravljanju PESCO. Poleg tega bo Svet v sestavi PESCO odločil, ali posamezna tretja država, ki so jo povabile zadevne udeleženke projekta, izpolnjuje pogoje iz splošnih pravil.

2.2.2.   Upravljanje projekta je v prvi vrsti stvar sodelujočih držav članic

Ko Svet odloča o seznamu projektov PESCO, je treba priložiti seznam sodelujočih držav članic, povezanih s projektom. Tiste države članice, ki sodelujejo v projektu, so projekt skupaj predložile vnaprej.

Sodelujoče države članice, povezane s projektom, se med seboj soglasno dogovorijo o načinu in obsegu sodelovanja, vključno s prispevkom, potrebnim, da se pridružijo projektu. Določijo pravila o upravljanju projekta in odločijo o sprejemu dodatnih sodelujočih držav članic v projektnem ciklu, in sicer s statusom sodelujočega ali opazovalca. Vendar bi bilo treba pripraviti skupna pravila upravljanja, ki bi jih bilo mogoče prilagoditi v okviru posameznih projektov. S tem bi zagotovili neko obliko standardizacije v upravljanju za vse projekte in jim olajšali začetek. Zlasti za projekte razvoja zmogljivosti bo vodenje projekta (specifikacije, prevzemna strategija, izbira izvajalske agencije, izbor industrijskih podjetij itd.) ostalo v izključni odgovornosti sodelujočih držav članic, povezanih s projektom.

Sodelujoče države članice o projektih po potrebi obvestijo nesodelujoče države članice.

3.   Natančen postopni pristop z realističnimi in zavezujočimi cilji za vsako fazo

Zaveze, ki so jih sprejele sodelujoče države članice, bodo izpolnjene z nacionalnimi prizadevanji in konkretnimi projekti.

Realističen postopni pristop je ključnega pomena za ohranjanje sodelovanja vodilnih držav članic v PESCO, s tem pa ohranjanje načel ambicije in vključenosti. Sodelujoče države članice si bodo sicer prizadevale za uresničevanje vseh svojih obveznosti takoj, ko se bo PESCO uradno začel, vendar se nekatere obveznosti lahko uresničijo hitreje kot druge. V ta namen se morajo sodelujoče države članice dogovoriti o postopnem pristopu.

Pri fazah se bodo upoštevale druge obstoječe časovne postavke (kot so izvajanje EDAP, začetek naslednjega večletnega finančnega okvira v letu 2021 in zaveze, ki so jih že sprejele države članice v drugih okvirih). Dve zadevni fazi (2018–2021 in 2021–2025) bosta omogočili zaporedje obveznosti. Po letu 2025 bo opravljen postopek pregleda. V ta namen bodo sodelujoče države članice ocenile izpolnjevanje vseh obveznosti v okviru PESCO in odločile o novih obveznostih, da bi spodbudile novo raven na poti do evropskega varnostnega in obrambnega povezovanja.

4.   Upravljanje PESCO zahteva dobro zasnovan in ambiciozen mehanizem ocenjevanja na podlagi nacionalnih izvedbenih načrtov

Vse sodelujoče države članice so porok,visoki predstavnik pa bo poročal o uresničevanju obveznosti v skladu z načelom rednega ocenjevanja iz Protokola 10 (člen 3). Zavezujoča narava in verodostojnost dogovorjenih obveznosti bosta zagotovljeni z dvoplastnim ocenjevalnim mehanizmom:

4.1.   „Nacionalni izvedbeni načrt“

Da bi dokazale svojo sposobnost in pripravljenost za izpolnitev dogovorjenih obveznosti, se vsaka sodelujoča država članica zavezuje, da bo pred sprejetjem sklepa Sveta o vzpostavitvi PESCO predložila nacionalni izvedbeni načrt, v katerem bodo opisane njihove zmožnosti za izpolnjevanje zavezujočih obveznosti. Zaradi preglednosti bo dostop do navedenih izvedbenih načrtov dodeljen vsem sodelujočim državam članicam.

Ocena ukrepov sodelujočih držav članic, s katerimi zagotavljajo izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti, se bo izvajala na letni ravni, in sicer na podlagi nacionalnih izvedbenih načrtov v okviru sekretariata PESCO pod pristojnostjo visokega predstavnika (s podporo EDA na področju naložb v obrambo in razvoja zmogljivosti ter ESZD, vključno z EUMS, na področju operativnih vidikov). V okviru odgovornosti Sveta se ta ocena pošlje PVO (v sestavi PESCO) in EUMC (v sestavi PESCO), ki podata mnenje..

Ocenjevalci se bodo osredotočili na verodostojnost obveznosti v okviru PESCO, in sicer s preverjanjem nacionalnih izvedbenih načrtov držav članic, dejanskih ukrepov in prispevkov za projekte.

Ko se bo PESCO začel, bodo sodelujoče države članice po potrebi posodobile svoje nacionalne izvedbene načrte na podlagi zahteve postopnega pristopa.

Na začetku vsake faze bodo podrobno določene obveznosti s pomočjo natančnejših ciljev med sodelujočimi državami članicami, da se olajša postopek ocenjevanja.

4.2.   Letni in strateški pregled na koncu vsake faze

Vsaj enkrat na leto skupni Svet za zunanje zadeve/obrambo prejme poročilo visokega predstavnika na podlagi prispevkov EDA (v skladu s členom 3 Protokola 10) in ESZD, vključno z EUMS. V tem poročilu je podrobno opisan status izvajanja PESCO, vključno s spoštovanjem obveznosti s strani vsake sodelujoče države članice, skladno z njenim nacionalnim izvedbenim načrtom. To poročilo bo, potem ko bo EUMC podal mnenje, služilo kot podlaga za priporočila in sklepe Sveta, sprejete v skladu s členom 46 PEU.

Na koncu vsake faze (2021; 2025) se opravi strateški pregled, v katerem se oceni spoštovanje obveznosti, predvidenih za izpolnitev v navedeni fazi, odloči o začetku naslednje faze in po potrebi posodobijo obveznosti za naslednjo fazo.