EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017D1797

Sklep Komisije (EU) 2017/1797 z dne 23. maja 2017 o shemah pomoči SA.42393 (2016/C) (ex 2015/N), ki jo je Nemčija izvedla za nekatere končne odjemalce (znižana dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije), in SA.47887 (2017/N), ki jo namerava Nemčija izvesti zaradi razširitve sheme podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije v zvezi z obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki se uporabljajo v zaprtih sistemih (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3400) (Besedilo velja za EGP. )

C/2017/3400

OJ L 258, 6.10.2017, p. 127–156 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2017/1797/oj

6.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/127


SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/1797

z dne 23. maja 2017

o shemah pomoči SA.42393 (2016/C) (ex 2015/N), ki jo je Nemčija izvedla za nekatere končne odjemalce (znižana dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije), in SA.47887 (2017/N), ki jo namerava Nemčija izvesti zaradi razširitve sheme podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije v zvezi z obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki se uporabljajo v zaprtih sistemih

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3400)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe (1), in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Nemški organi so 28. avgusta 2015 Komisiji priglasili osnutek zakona o reformi zakona o soproizvodnji toplote in električne energije (Kraft-Wärme-Kopplungsgesetz, v nadaljnjem besedilu: zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen), ki je bil kot zakon sprejet 21. decembra 2015. Zakon KWKG iz leta 2016 je nadomestil zakon o soproizvodnji toplote in električne energije z dne 19. marca 2002 (v nadaljnjem besedilu: zakon KWKG iz leta 2002).

(2)

Komisija je z dopisom z dne 24. oktobra 2016 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) nemške organe obvestila, da je odobrila podporo za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, prostore za skladiščenje ter omrežja daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki je bila dodeljena na podlagi zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, vendar se je odločila, da bo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z znižanji dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za nekatere končne odjemalce, ki so bila dodeljena na podlagi zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen.

(3)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepi pomoči.

(4)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je nemškim organom in jim dala možnost odgovora, njihove pripombe pa je prejela 13. januarja 2017 z dopisom z istega dne.

(5)

Nemški organi so svoje pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka predložili 10. novembra 2016. Na zahteve po informacijah z dne 6. februarja 2017, 29. marca 2017 in 28. aprila 2017 so dodatne informacije predložili 10. februarja 2017, 31. marca 2017 in 2. maja 2017.

(6)

Nemški organi so Komisijo obvestili tudi, da so bile določbe, ki urejajo dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ter znižanja navedene dajatve za nekatere končne odjemalce, ki so bila predmet formalnega postopka preiskave, spremenjene z zakonom z dne 22. decembra 2016 o spremembi določb o proizvodnji električne energije iz soproizvodnje in samoproizvodnje (Gesetz zur Änderung der Bestimmungen zur Stromerzeugung aus Kraft-Wärme-Kopplung und zur Eigenerzeugung, v nadaljnjem besedilu: zakon z dne 22. decembra 2016).

(7)

Nemški organi so 29. marca 2017 Komisiji priglasili načrtovano spremembo podpore za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki jo je Komisija odobrila 24. oktobra 2016. Priglasitev navedene spremembe je bila evidentirana pod številko SA.47887 (2017/N). Nemški organi so 3. aprila 2017 predložili dodatne informacije. Predhodna ocena navedene spremembe v skladu s členom 108(3) PDEU in členom 4 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (3) je vključena v ta sklep (oddelek 7).

(8)

Nemški organi so 25. aprila 2017 v obeh postopkih Komisijo obvestili, da se izjemoma strinjajo, da se sklep v obeh zadevah SA.42393 in SA.47887 sprejme in objavi v angleškem jeziku.

2.   PODROBEN OPIS UKREPA POMOČI, V ZVEZI S KATERIM SE JE ZAČEL FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE (ZNIŽANE DODATNE DAJATVE ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE)

2.1   Predstavitev zakona KWKG iz leta 2016: cilji in okvir

(9)

Namen zakona KWKG iz leta 2016 (kot je bil priglašen in spremenjen) je izboljšati energetsko učinkovitost proizvodnje energije v Nemčiji s povečanjem neto proizvodnje električne energije v obratih za soproizvodnjo toplote in električne energije s trenutne letne proizvodnje 96 TWh/leto na 110 TWh/leto do leta 2020 in 120 TWh/leto do leta 2025. Nemški organi pričakujejo, da bi tako povečanje prispevalo k dodatnemu zmanjšanju emisij CO2 za 4 milijone ton do leta 2020 v sektorju električne energije, saj v Nemčiji električna energija iz obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije nadomešča ločeno proizvodnjo toplote in električne energije v termoelektrarnah na premog. Je del več ukrepov, sprejetih v okviru Energiewende (energetskega prehoda).

(10)

Na podlagi zakona KWKG iz leta 2016 se pomoč dodeli novim, posodobljenim in naknadno opremljenim obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom (4). Da bi se ohranila sedanja raven proizvodnje obstoječih obratov v sektorju daljinskega ogrevanja v višini 15 TWh/leto in se morda vrnila na prejšnjo raven, ki je znašala od 20 do 22 TWh/leto, Nemčija podporo obstoječim plinskim obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije v sektorju daljinskega ogrevanja dodeljuje do leta 2019. Zakon KWKG iz leta 2016 podpira tudi nove prostore za skladiščenje toplote ali hladu ali naknadno opremljene prostore za skladiščenje, saj povečajo prilagodljivost obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije ter lahko zato pripomorejo k dodatnemu zmanjšanju emisij CO2 v sektorju električne energije. Pomoč se lahko dodeli tudi za izgradnjo ali razširitev omrežij ogrevanja in hlajenja, saj se z uporabo obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije v povezavi z daljinskim ogrevanjem poveča energetska učinkovitost sistema. Komisija je vse navedene ukrepe pomoči odobrila v sklepu o začetku postopka (5).

(11)

Zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, je začel veljati 1. januarja 2016. Ni zadržal začetka veljavnosti določb o dodatni dajatvi in znižanjih dodatne dajatve. Zakon z dne 22. decembra 2016 o spremembi določb, ki urejajo dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ter znižanja zadevne dodatne dajatve za nekatere končne odjemalce (v nadaljnjem besedilu: zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen), je začel veljati 1. januarja 2017.

(12)

Zakon KWKG iz leta 2002, ki ga je nadomestil zakon KWKG iz leta 2016, je že uresničeval cilje varstva podnebja, varstva okolja in energetske učinkovitosti. Natančneje, za upravljavce obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije je že določal plačilo premije, da bi se dosegel cilj zmanjšanja emisij CO2 v Nemčiji za 10 milijonov leta 2005 in vsaj 20 milijonov leta 2010 (v primerjavi z letom 1998). Premija je bila določena z zakonom KWKG iz leta 2002 in se je prištela k ceni, doseženi za prodajo električne energije. Podpora na podlagi zakona KWKG iz leta 2002 se je prav tako financirala iz dodatne dajatve (v nadaljnjem besedilu imenovana tudi dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije), zakon KWKG iz leta 2002 pa je zagotovil znižanja te dodatne dajatve za nekatere končne odjemalce. Vendar zakon KWKG iz leta 2002 ni bil priglašen Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU.

2.2   Dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije ter znižanja za nekatere končne odjemalce

2.2.1   Običajna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ter znižanja za nekatere končne odjemalce na podlagi zakona KWKG iz leta 2016

(13)

Podpora za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, prostore za skladiščenje ter omrežja daljinskega ogrevanja in hlajenja se financira iz dodatne dajatve, uvedene na električno energijo, ki se končnim odjemalcem dobavlja prek javnega omrežja električne energije ali zaprtega distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije). Plačuje se operaterjem omrežij kot dodatek k omrežnini. Navedena dodatna dajatev se v zakonu KWKG za leto 2016 imenuje KWKG-Umlage (glej člen 26(1) zakona KWKG iz leta 2016). Operaterji omrežij morajo za pobrano dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije voditi ločene račune (člen 26(1) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, in člen 26(3) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen).

(14)

Operaterji prenosnega omrežja vsako leto izračunajo znesek dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije v obliki enotne cene na porabljeno kWh, ki se dobavi končnim odjemalcem, priključenim na javno omrežje ali zaprte distribucijske sisteme.

(15)

Člen 27b zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, določa, da se dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za shranjeno električno energijo ne zaračuna takrat, ko se ta dovaja v prostor za skladiščenje, ampak takrat, ko se iz njega odvzame.

(16)

Vendar imajo nekatere kategorije končnih odjemalcev koristi od znižane stopnje, določene v skladu z zakonom KWKG iz leta 2016. Zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, za končne odjemalce z letno porabo nad 1 GWh (v nadaljnjem besedilu: končni odjemalci kategorije B) določa, da najvišja dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije znaša 0,04 centa/kWh. Druga kategorija končnih odjemalcev, ki imajo koristi od znižane stopnje za soproizvodnjo toplote in električne energije, so končni odjemalci, dejavni v proizvodnem sektorju, s porabo nad 1 GWh in stroški električne energije, ki predstavljajo več kot 4 % prometa (v nadaljnjem besedilu: končni odjemalci kategorije C). Zakon iz leta 2016, kot je bil priglašen, za to kategorijo končnih odjemalcev določa, da najvišja dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije znaša 0,03 centa/kWh (člen 26(2) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen). Končni odjemalci, ki plačajo celotno dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, se imenujejo „končni odjemalci kategorije A“.

(17)

Stopnje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije (v centih/kWh) (6), ki so se uporabljale na podlagi zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, za leto 2016 so navedene v Table 1 v nadaljevanju:

Preglednica 1

Stopnje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za leto 2016

Kategorija A

Kategorija B

Kategorija C

0,445

0,04

0,03

(18)

Nemški organi so na podlagi napovedi (7), ki so jih operaterji prenosnih omrežij podali zaradi določitve dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije v letu 2016 (8), predložili naslednje podatke, iz katerih je razviden relativen obseg posamezne kategorije in pomen znižanj:

Preglednica 2

Sorazmerni delež posamezne kategorije končnih odjemalcev v porabi in financiranju za soproizvodnjo toplote in električne energije

 

Skupaj

Kat. A

Kat. B

Kat. C

Napovedana poraba v GWh

485 149

259 748

143 883

81 518

Delež celotne porabe

100 %

53,54 %

29,66 %

16,80 %

Dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za leto 2016 (v centih/kWh), zaokroženo

 

0,445

0,04

0,03

Napovedana dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije (skupaj v milijonih EUR)

1 239

1 157

58

24

Delež celotnega prihodka

100 %

93 %

5 %

2 %

Nominalna (9) dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za leto 2016 (v centih/kWh), zaokroženo

0,255

 

 

 

Razlika v primerjavi z nominalno dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije

 

– 0,19 (10)

0,215 (11)

0,225 (12)

Prednost (v milijonih EUR) – zaokroženo

 

– 494

310

184

(19)

Znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije so se uvedla z zakonom KWKG iz leta 2002. Navedeni zakon je za končne odjemalce z letno porabo nad 100 000 kWh (končne odjemalce kategorije B) določal, da najvišja dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije znaša 0,05 centa/kWh. Za končne odjemalce, dejavne v proizvodnem sektorju, s porabo nad 100 000 kWh in stroški električne energije, ki predstavljajo več kot 4 % prometa (končne odjemalce kategorije C), je določal, da najvišja dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije znaša 0,025 centa/kWh.

2.2.2   Dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ter znižanja na podlagi zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen 22. decembra 2016

(20)

Nemški organi so navedli, da se bodo od 1. januarja 2017 znižanja odobrila le intenzivnim porabnikom električne energije, ki so upravičeni do znižanj dodatne dajatve za obnovljive vire energije (tj. dodatne dajatve, ki se v Nemčiji obračuna na električno energijo zaradi financiranja podpore obnovljivim virom energije na podlagi zakona o obnovljivih virih energije) na podlagi člena 63(1) zakona o obnovljivih virih energije (Erneuerbare-Energien-Gesetz, v nadaljnjem besedilu: zakon EEG iz leta 2014 (13)) v povezavi s členom 64 navedenega zakona (glej člen 27a zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen). Navedena zahteva pomeni, da:

(a)

mora podjetje spadati v enega od sektorjev iz Priloge 4 k zakonu EEG;

(b)

je podjetje v zadnjem obračunskem letu na zadevnem odjemnem mestu porabilo vsaj 1 GWh električne energije, na katero se obračuna dodatna dajatev za obnovljive vire energije;

(c)

je mogoče zadevno podjetje na zadevnem odjemnem mestu razvrstiti v enega od sektorjev iz Priloge 4 k zakonu EEG;

(d)

intenzivnost porabe električne energije podjetja dosega:

14 % za podjetja s seznama 1 Priloge 4 k zakonu EEG,

20 % za podjetja s seznama 2 Priloge 4 k zakonu EEG;

(e)

mora podjetje imeti certificiran sistem upravljanja z energijo ali sistem okoljskega upravljanja. Če porabi manj kot 5 GWh, lahko uporabi druge sisteme za izboljšanje energetske učinkovitosti;

(f)

se intenzivnost porabe električne energije podjetja izračuna kot razmerje med stroški električne energije in aritmetično sredino bruto dodane vrednosti v zadnjih treh zaključenih obračunskih letih. Zadevni stroški električne energije ustrezajo predvideni porabi električne energije podjetja, pomnoženi s predvideno ceno električne energije. Predvidena poraba električne energije ustreza aritmetični sredini v zadnjih treh zaključenih obračunskih letih (14). Predvidena cena električne energije ustreza povprečni maloprodajni ceni električne energije, ki se uporablja za podjetja s podobno stopnjo porabe električne energije.

(21)

Za podjetja, ki izpolnjujejo navedene pogoje, se dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije omeji, kot sledi:

(a)

poraba do 1 GWh: brez omejitve – celotna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije;

(b)

za ostalo porabo: 15 % celotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije.

(22)

Vendar je celotni znesek dodatne dajatve za vse odjemne točke, ki imajo korist od znižanja, omejen na naslednje odstotke, ki se uporabijo za aritmetično sredino bruto dodane vrednosti podjetja v zadnjih treh zaključenih obračunskih letih:

(a)

0,5 % bruto dodane vrednosti za podjetja, ki dosežejo vsaj 20-odstotkov intenzivnosti porabe električne energije;

(b)

4 % bruto dodane vrednosti za podjetja z manj kot 20-odstotno intenzivnostjo porabe električne energije.

(23)

Znižani znesek dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, dobljen z omejitvami, nikakor ne sme biti nižji od 0,03 centa/kWh za električno energijo nad 1 GWh.

(24)

Spremenjeni zakon KWKG iz leta 2016 določa, da stopnja celotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za leto 2017 znaša 0,438 centa/kWh (člen 37 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen).

2.2.3   Načrt prilagoditve

(25)

Nemški organi so za obdobje 2011–2016 navedli naslednje stopnje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije:

 

Celotna stopnja

(v centih/kWh)

Končni odjemalci kat. B

Končni odjemalci kat. C

(v centih/kWh)

% celotne stopnje

(v centih/kWh)

% celotne stopnje

2011

0,03

0,03

100

0,025

83

2012

0,002

0,05

2 500

0,025

1 250

2013

0,126

0,06

48

0,025

20

2014

0,178

0,055

31

0,025

14

2015

0,254

0,051

20

0,025

10

2016

0,445

0,04

9

0,03

7

(26)

Nemški organi so pojasnili, da je bila dodatna dajatev, ki se je določila na podlagi ocenjenih potreb po financiranju podpore in s korekcijskim mehanizmom, kadar so bile ocene previsoke (ali prenizke), za končne odjemalce kategorije A včasih zelo nizka, in sicer zaradi nizko ocenjene podpore v zadevnem letu ali zaradi korekcij za prejšnja leta, v katerih je bila dodatna dajatev previsoka. Tako je bilo na primer leta 2012, ko je bila dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije nizka zaradi korekcije zaradi dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za leto 2009, za katero se je izkazalo, da je previsoka v primerjavi z dejanskimi podatki. Nasprotno je dodatna dajatev za končne odjemalce kategorije C ostala enaka in je zato leta 2012 predstavljala višji odstotek običajne dodatne dajatve.

(27)

Nemški organi so predložili načrt prilagoditve za končne odjemalce kategorij B in C. Namen tega načrta je postopno zvišanje dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki jih plačajo končni odjemalci kategorij B in C, na 100-odstotno raven za neintenzivne porabnike električne energije in 15-odstotno raven celotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za intenzivne porabnike električne energije do leta 2019.

(28)

Načrt prilagoditve se je začel izvajati leta 2011. Ker so dodatne dajatve, ki so jih plačali končni odjemalci kategorije B ali C, za leti 2011 in 2012 skupno predstavljale več kot 100 % običajne dodatne dajatve, se načrt prilagoditve za neintenzivne porabnike električne energije uporablja šele od leta 2013. Končni odjemalci kategorije B so v obdobju 2013–2016 skupno dejansko plačali več, kot se zahteva v načrtu prilagoditve (21 % namesto do 12,5 %), zato bodo v praksi zanje prilagoditve potrebne le od leta 2017. Prilagoditve za končne odjemalce kategorije C se bodo izvajale od leta 2016, saj so v obdobju 2013–2015 skupno plačali več, kot se zahteva v načrtu prilagoditve (13 % namesto do 12,5 %).

(29)

Kar zadeva intenzivne porabnike električne energije, so v obdobju 2011–2016 skupno plačali 15 % dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Načrt prilagoditve se bo zanje v praksi uporabljal od leta 2017.

(30)

Za leti 2017 in 2018 načrt prilagoditve temelji na pravilu, da dodatna dajatev znaša dvakratnik dodatne dajatve za prejšnje leto, tj. dodatna dajatev bo leta 2017 znašala 0,060 centa/kWh ali 0,080 centa/kWh, odvisno od končnih odjemalcev, ki bodo spadali v kategorijo B ali C, leta 2018 pa 0,120 centa/kWh ali 0,160 centa/kWh, odvisno od končnih odjemalcev, ki bodo spadali v kategorijo B ali C. Leta 2019 bodo plačali celotno dodatno dajatev. Vendar bo za intenzivne porabnike električne energije dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije omejena na 15 % celotne zadevne dodatne dajatve.

(31)

Načrt prilagoditve je naslednji:

(%)

 

Končni odjemalci kat. B (neintenzivni porabniki električne energije)

Končni odjemalci kat. C (neintenzivni porabniki električne energije)

Intenzivni porabnik električne energije

2011

7

7

7

2012

8,1

8,1

8,1

2013

9,2

9,2

9,2

2014

10,3

10,3

10,3

2015

11,4

11,4

11,4

2016

12,5

12,5 (0,056 centa/kWh)

12,5

2017

18,3 (0,08 centa/kWh)

13,7 (0,06 centa/kWh)

13,7 (0,06 centa/kWh) v primeru nekdanjega končnega odjemalca kategorije C in 15 % v primeru nekdanjega končnega odjemalca kategorije B

2018

36,5 % (0,16 centa/kWh)

27,4 % (0,12 centa/kWh)

15 %

2019

100

100

15

(32)

Če je bila dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije v preteklosti nižja od stopnje, določene v načrtu prilagoditve, bodo morali upravičenci plačati razliko.

(33)

To velja za neintenzivne porabnike električne energije iz kategorije C. Za leto 2016 bodo morali plačati dodatnih 0,026 centa/kWh, ker so plačali 0,03 centa/kWh, v skladu z načrtom prilagoditve pa bi morali plačati 0,056 centa/kWh (glej člen 36 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen). Ta znesek bo vključen v končni račun za leto 2016. Vendar podjetju ne bo treba plačati dodatnega 0,026 centa/kWh, če skupna vrednost znižanj za obdobje 2014–2016 ne bo presegla 160 000 EUR. Po navedbah Nemčije ta prag zagotavlja, da znižanja ne izpolnijo vseh meril za državno pomoč v smislu uredbe, sprejete v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (15) (de minimis).

(34)

Načrt prilagoditve je bil sprejet od leta 2016 v zakonu z dne 22. decembra 2016 (člen 36 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen).

2.3   Dodatne podrobnosti o določitvi in pobiranju dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije

(35)

Zaradi zagotavljanja, da vsak operater omrežja prejme nadomestilo za dodatne stroške, ki izhajajo iz njegove obveznosti glede nadomestila, je z zakonom KWKG iz leta 2016 vzpostavljen sistem, s katerim se breme zaradi obveznosti glede nakupa in nadomestila enakomerno razporedi med operaterje prenosnih omrežij sorazmerno s porabo končnih odjemalcev, ki so priključeni na njihovo omrežje, ali distribucijskih sistemov, povezanih z njihovimi prenosnimi omrežji, nato pa se jim v celoti povrne prek dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je sorazmerna tudi s porabo v njihovem zadevnem omrežju (členi od 26 do 28 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, in člen 29 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen). Navedeni sistem se lahko povzame, kot sledi:

(a)

končni odjemalci operaterjem omrežij, na katera so priključeni, plačajo dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije;

(b)

vsi operaterji distribucijskih sistemov lahko od svojega zadevnega operaterja prenosnega omrežja zahtevajo celotno nadomestilo dodatnih stroškov (ki izhajajo iz njihove obveznosti glede plačila premije obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije, priključenim na njihovo omrežje, glej uvodno izjavo 65 sklepa o začetku postopka), s čimer se breme prenese na operaterje prenosnih omrežij;

(c)

operaterji prenosnih omrežij finančno breme medsebojno izravnajo tako, da vsak od njih nosi enako breme, ki je sorazmerno s porabo končnih odjemalcev (ki so neposredno ali posredno) priključeni na njihovo omrežje; nato

(d)

operaterji distribucijskih sistemov plačajo nadomestilo operaterjem prenosnih omrežij, tako da vsak operater omrežja nosi enako breme, ki je sorazmerno s porabo končnih odjemalcev, priključenih na njihove zadevne distribucijske sisteme, ter pobrano dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije. Natančneje to pomeni, da operaterji distribucijskih sistemov sredstva, pobrana z dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije, prenesejo na svoje zadevne operaterje prenosnega omrežja (glede na to, da so nanje že prenesli tudi celotno finančno breme pod točko (b)) (16).

(36)

Navedeni sistem se je ohranil v zakonu KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, in je v njem podrobneje in jasneje pojasnjen. Spremenil se je način pobiranja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije od upravičencev: po spremembah, uvedenih z zakonom z dne 22. decembra 2016, znižano dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki jo plačajo intenzivni porabniki električne energije, neposredno pobirajo operaterji prenosnih omrežij (člen 27(2) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen).

(37)

Kot je že pojasnjeno v sklepu o začetku postopka (uvodna izjava 79), zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, določa metodologijo, ki jo operaterji prenosnih omrežij uporabijo za izračun dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Stopnja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije je po eni strani odvisna od predvidenega zneska pomoči in predvidene dobave električne energije končnim odjemalcem, priključenim na javno omrežje in zaprte distribucijske sisteme. Po drugi strani se upoštevajo korekcije za prejšnja leta in znižanja za nekatere kategorije končnih odjemalcev. Zakon določa tudi letno omejitev proračuna sheme in s tem tudi skupne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije (člen 29 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen).

(38)

Ta metodologija se je ohranila v zakonu KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen (člen 26a zadevnega zakona). Vendar navedeni zakon za leto 2017 odstopa od te metodologije in raven običajne stopnje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije neposredno določa v zakonu (0,438 centa/kWh, glej člen 37(1) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen).

2.4   Trajanje

(39)

Nemški organi so se zavezali, da bodo ponovno priglasili znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije najpozneje deset let od datuma sprejetja končne odločitve Komisije.

2.5   Prejemnik(-i)

(40)

Pred spremembami, ki so se uvedle z zakonom z dne 22. decembra 2016, sta bili dve kategoriji upravičencev do znižanj.

(41)

Eni prejemniki so bili t. i. končni odjemalci kategorije B, tj. končni odjemalci z letno porabo nad 1 GWh (glej tudi uvodno izjavo 15). Nemški organi so navedli, da nimajo točnih informacij o sektorjih, v katerih so bili dejavni upravičenci kategorije B, vendar so trdili, da so imele družbe iz proizvodnih sektorjev na splošno porabo nad 1 GWh, razen v 17 sektorjih s povprečno porabo pod 1 GWh/leto, ki so navedeni v preglednici 23 sklepa o začetku postopka.

(42)

Iz informacij, predloženih v predhodni preiskavi, je razvidno, da je poraba podjetij, dejavnih v storitvenih sektorjih, na splošno nižja od 1 GWh, razen v nekaterih sektorjih, kot sta bolnišnična oskrba in hoteli (glej preglednici 6 in 7 ter uvodno izjavo 127 sklepa o začetku postopka).

(43)

Druga kategorija upravičencev do znižanj pred spremembami, ki so bile uvedene z zakonom z dne 22. decembra 2016, so bili t. i. končni odjemalci kategorije C, tj. končni odjemalci, dejavni v proizvodnem sektorju, s porabo nad 1 GWh in stroški električne energije, ki predstavljajo več kot 4 % prometa.

(44)

Nemški organi niso predložili podrobnih informacij o sektorjih ali vrstah podjetij, ki bi izpolnjevala navedene pogoje, vendar so navedli, da bi se večina štela za intenzivne porabnike električne energije v smislu „Besondere Ausgleichregelung“ na podlagi zakona EEG (BesAR, v nadaljnjem besedilu: posebno pravilo o nadomestilih).

(45)

Po spremembah, ki so se uvedle z zakonom z dne 22. decembra 2016, bodo upravičenci do znižanj intenzivni porabniki električne energije, ki izpolnjujejo merila iz uvodne izjave 20. Torej intenzivni porabniki električne energije v smislu posebnega pravila o nadomestilih. Nemški organi so v zvezi s tem med predhodno preiskavo navedli, da so bile družbe, ki so imele koristi od znižanih dodatnih dajatev za obnovljive vire energije in bile vključene v posebno pravilo o nadomestilih, dejavne zlasti v sektorjih iz preglednice 3 v nadaljevanju.

Preglednica 3

Pregled sektorjev, vključenih v posebno pravilo o nadomestilih

Gospodarske dejavnosti [Wirtschaftszweige 2008]

Število odjemnih mest

Ugodnejša električna energija [GWh]

0800 Pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih

171

516

1000 Proizvodnja hrane

414

3 754

1100 Proizvodnja pijač

38

364

1300 Proizvodnja tekstilij

63

687

1600 Proizvodnja lesa in izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva itd.

142

3 038

1700 Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona

118

11 843

1800 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja itd.

28

353

1900 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov

15

[…] (*1)

2000 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov

283

28 421

2200 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas

351

3 984

2300 Proizvodnja stekla in steklenih izdelkov, keramičnih izdelkov itd.

285

7 550

2400 Proizvodnja kovin

280

24 351

2500 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav

205

1 453

2600 Proizvodnja računalnikov itd.

21

337

2700 Proizvodnja električnih naprav

26

799

2800 Stroji

21

474

2900 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic

30

320

3100 Proizvodnja pohištva

5

[…] (*1)

3800 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi itd.

90

544

4900 Kopenski prevoz in cevovodni prevoz

130

12 443

Pomoč drugim sektorjem

61

1 624

Skupaj

2 777

105 935

(46)

Nemški organi so navedli tudi, da bi bilo na podlagi nove ureditve znižanj upravičenih približno 2 000 proizvodnih družb z ocenjeno skupno letno porabo električne energije približno 100 TWh.

2.6   Cilj znižanih dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije

(47)

Nemški organi so pojasnili, da so po njihovem mnenju znižanja potrebna zaradi ohranjanja podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije, saj je navedena podpora mogoča le, če dajatve ne ogrozijo konkurenčnosti zadevnih družb. Izrazili so pomisleke, da bi se lahko zaradi celotne dodatne dajatve srednjeročno pomembno zmanjšalo število naložb in oslabile vrednostne verige v Nemčiji, ter dodali, da brez znižanj podpora za soproizvodnjo toplote in električne energije ter povezani cilj energetske učinkovitosti in zmanjšanja emisij CO2 ne bi bila več sprejemljiva.

(48)

Nemški organi so nazadnje poudarili, da se breme zaradi dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije prišteje bremenu zaradi dodatne dajatve za obnovljive vire energije, katere namen je prav tako zagotoviti dovolj finančnih sredstev za financiranje podpore za obnovljive vire energije, ta politika pa je tako kot podpora za soproizvodnjo toplote in električne energije namenjena razogljičenju proizvodnje električne energije v Nemčiji.

2.7   Razlogi za začetek postopka

(49)

Komisija je v sklepu o začetku postopka priznala, da obstajajo podobnosti med podporo za soproizvodnjo toplote in električne energije ter podporo za obnovljive vire energije in podobnosti med dodatnimi dajatvami za soproizvodnjo toplote in električne energije ter dodatnimi dajatvami za obnovljive vire energije. Priznala je, da lahko obstajajo razlogi za financiranje podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije iz dodatnih dajatev za električno energijo in da so zaradi zagotavljanja rednega, pa tudi trajnostnega vira financiranja podpore in s tem ohranjanja ambicioznih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami, ki se izvajajo s podporo za soproizvodnjo toplote in električne energije, morda potrebna znižanja za nekatere končne odjemalce. Vendar je imela pomisleke glede sorazmernosti in potrebnosti ukrepov pomoči ter posledično izkrivljanja konkurence.

(50)

Komisija je navedla tudi, da bo kot smernico uporabila merila za upravičenost in sorazmernost iz uvodnih izjav od 185 do 192 Smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (17) (v nadaljnjem besedilu: smernice za obdobje 2014–2020), in v zvezi s tem ugotovila, da znižanja, ki jih je dodelila Nemčija, niso omejena na iste kategorije odjemalcev, oziroma natančneje, da znižanja očitno niso omejena na podjetja, ki so intenzivni porabniki električne energije in se srečujejo z mednarodno konkurenco (in torej svojih stroškov ne morejo prenesti na stranke).

(51)

Komisija je zato začela formalni postopek preiskave.

3.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI V ZVEZI Z ZNIŽANO DODATNO DAJATVIJO ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE

3.1   Pripombe združenja BV Glas

(52)

Komisija je prejela pripombe BV Glas, trgovinskega združenja nemške steklarske industrije. Združenje BV Glas je navedlo, da steklarska industrija neposredno zaposluje 53 000 oseb v Nemčiji in ima prihodek v višini 9,2 milijarde EUR (2015), da je sektor močno izpostavljen trgovanju ter da se večina steklarskih družb šteje za končne odjemalce kategorije C.

(53)

Združenje BV Glas je trdilo, da ukrep ne pomeni državne pomoči, saj ne vključuje finančnih tokov iz državnega proračuna. Tega mnenja ni podprlo z nobenimi podrobnostmi, ampak je le opozorilo, da je dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije podobna dodatni dajatvi za obnovljive vire energije, za katero prav tako meni, da se ne šteje za državno sredstvo, in navedlo pripombe, ki jih je poslalo Komisiji v okviru postopka v zadevi SA.33995 (2013/C) (18). Brez dodatnih pojasnil je menilo tudi, da ukrep ne zagotavlja prednosti, ni selektiven ter ne vpliva na trgovino in konkurenco.

(54)

Združenje BV Glas je nadalje menilo, da so znižanja, dodeljena končnim odjemalcem kategorij B in C, združljiva z notranjim trgom, saj so potrebna zaradi zagotavljanja energetskega prehoda v Nemčiji in povezanih ciljev varstva podnebja. Cilj v zvezi s podnebnimi spremembami, ki se želi doseči s podpornimi ukrepi, financiranimi iz dodatne dajatve, bi bil brez znižanj ogrožen: dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije brez znižanj za zadevne sektorje namreč ni trajnostna. Posledica bi bila izguba takega števila delovnih mest, da bi bilo treba politiko podpore soproizvodnji toplote in električne energije (in ambiciozne cilje na področju podnebnih sprememb) opustiti; poleg tega bi se industrija verjetno preusmerila v države z manj ambicioznimi podnebnimi politikami. Sorazmernost ukrepa izhaja iz dejstva, da zadevni upravičenci še vedno plačujejo določen delež dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije.

(55)

Ukinitev dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije bi zlasti za steklarsko industrijo pomenila 17-kratno zvišanje dodatne dajatve, ki bi se prištela k davku na energijo, dodatni dajatvi za obnovljive vire energije in zvišanim omrežninam zaradi povečanega deleža obnovljivih virov energije v načinih pridobivanja energije. V zvezi s tem je združenje BV Glas poudarilo, da se naložbe v steklarski industriji v Nemčiji zmanjšujejo, in sicer zaradi visokih dodatnih dajatev za energijo. Nadalje je opozorilo na vrednostne verige, povezane s steklarsko industrijo; tudi te ne bi več obstajale v primeru preseljevanja steklarske industrije.

(56)

Združenje BV Glas je menilo tudi, da omejitev znižanj za kategorijo C na končne odjemalce, ki so dejavni v proizvodnem sektorju, ni diskriminacijska in je v skladu z logiko sistema, saj se proizvodni sektor v nasprotju s ponudniki storitev na splošno prilagaja cenam, se srečuje z intenzivno mednarodno konkurenco in stroškov ne more prenesti na stranke. Prav tako je trdilo, da so emisije CO2 v storitvenem sektorju na splošno nižje in da preselitev storitvenih dejavnosti ne bi pomenila tveganja selitve virov CO2, prav tako pa bi se te dejavnosti običajno preselile v drugo državo članico, ne pa v državo zunaj Unije.

(57)

Združenje BV Glas je še pojasnilo, da je steklarska industrija že dosegla visoko stopnjo energetske učinkovitosti in da zvišanje stopnje dajatve ne bi spodbudilo dodatnih znižanj. Poleg tega je navedlo, da se intenzivnim porabnikom električne energije zaradi velikega deleža, ki ga cene energije predstavljajo v celotnih proizvodnih stroških (pogosto med 20 in 50 %), stalno zagotavljajo spodbude k izboljšanju energetske učinkovitosti. Poudarilo je tudi, da nemška steklarska industrija že leta stalno izboljšuje svojo stopnjo energetske učinkovitosti in da sodeluje v številnih pobudah, namenjenih izboljšanju energetske učinkovitosti. Je tudi podpisnik sporazuma (prek združenja nemške industrije, BDI), s katerim se je industrija zavezala, da bo energetsko učinkovitost izboljšala za 1,35 % letno.

(58)

Nazadnje, združenje BV Glas meni, da v tem primeri vračilo ni mogoče zaradi legitimnih pričakovanj, saj je Komisija v sklepu iz leta 2002 sklenila, da prejšnja različica zakona KWKG ne pomeni pomoči.

3.2   Družba Trimet

(59)

Komisija je prejela tudi kratek dopis družbe Trimet, v katerem je družba menila, da so znižanja potrebna, saj bi celotna dodatna dajatev pomenila znesek v višini približno […] (*2) EUR, za plačilo katerega pa bi se porabil velik del rezultata skupine. Družba Trimet je navedla, da podpira omejitev znižanj za intenzivne porabnike električne energije, ki so upravičeni do znižanj dodatne dajatve za obnovljive vire energije na podlagi posebnega pravila o nadomestilih.

4.   PRIPOMBE, KI SO JIH NEMŠKI ORGANI PREDLOŽILI PO OBJAVI SKLEPA O ZAČETKU POSTOPKA V ZVEZI Z ZNIŽANO DODATNO DAJATVIJO ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE

(60)

Nemški organi menijo, da se je formalni postopek preiskave začel neupravičeno, saj so v predhodni preiskavi dokazali, da so znižanja potrebna in sorazmerna. V zvezi s tem niso predložili nobenih dodatnih elementov, vendar so navedli, da se je sistem znižanja spremenil in da se znižanja zdaj dodelijo le tistim intenzivnim porabnikom električne energije, ki se srečujejo z mednarodno konkurenco.

(61)

Nemški organi so poudarili, da nov sistem znižanj, ki se je uvedel z zakonom z dne 22. decembra 2016, v celoti temelji na merilih za upravičenost in sorazmernost, ki so se uporabila za dodelitev znižanj dodatne dajatve za obnovljive vire energije na podlagi posebnega pravila o nadomestilih, ki jih je Komisija odobrila v zadevi SA.38632 (2014/N) Nemčija – EEG 2014 – Reforma zakona o obnovljivih virih energije.

(62)

Nemški organi so pojasnili tudi, da je cilj dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije prispevati k skupnemu cilju energetske učinkovitosti in varstva okolja. Priznali so, da bi se lahko z znižanji cene električne energije na splošno v teoriji zmanjšala spodbuda za varčevanje z električno energijo, vendar ne v tem primeru, saj je za intenzivne porabnike električne energije že sama cena električne energije dovolj velika spodbuda za večjo energetsko učinkovitost. Tudi znižana dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije pomeni zvišanje stroškov navedenih podjetij in večjo spodbudo za večjo energetsko učinkovitost.

(63)

Nemški organi so navedli primer družbe s celotno letno porabo energije 10 GWh, ki bi lahko prihranila 1 GWh. Če bi se plačala celotna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, bi se lahko prihranilo 112 000 EUR. Z znižano dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije bi se še vedno prihranilo 109 000 EUR (19). Poudarili so, da je iz navedenega primera razvidno, da se varčevanje z električno energijo povrne tudi z znižanjem dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Poleg tega upravičenci običajno uporabljajo certificiran sistem upravljanja z energijo. Z ozaveščanjem bi se lahko verjetnost, da bodo družbe opredelile in izvajale ukrepe za energetsko učinkovitost, zato povečala. Poleg tega bi dodatna dajatev za obnovljive vire energije zaradi vzporednosti med shemama znižanj dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije ter dodatne dajatve za obnovljive vire energije dodatno povečala spodbude za energetsko učinkovitost.

Image

(64)

Nemški organi so poudarili, da je novi sistem znižanj, ki se je uvedel z zakonom z dne 22. decembra 2016, namenjen intenzivnim porabnikom električne energije, ki se srečujejo z mednarodno konkurenco, tj. tistim, ki bi lahko šli v stečaj ali bi se morali preseliti, če bi morali plačevati celotno dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, vendar da bodo navedene družbe kljub temu še vedno prispevale k financiranju podpore (načeloma 15 % dodatne dajatve, razen če ta doseže določeno raven bruto dodane vrednosti).

(65)

Nemški organi so opozorili, da imajo znižanja omejen učinek, saj dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije v relativnem smislu ni tako visoka. Vsekakor bi bilo več pozitivnih učinkov kot negativnih.

(66)

Nemški organi so na podlagi podatkov, ki so bili na voljo za družbe, upravičene do znižane dodatne dajatve za obnovljive vire energije, izvedli tudi simulacijo, v skladu katero bi celotna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije brez kakršnih koli znižanj znašala 0,255 centa/kWh („nominalna“ dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije v preglednici v nadaljevanju), ta stopnja dodatne dajatve pa bi še vedno pomenila bruto dodano vrednost v višini od 1 do 9 % za vzorec približno 100 družb s porabo nad 1 GWh, ki so upravičene do znižanih dajatev za obnovljive vire energije. Med formalno preiskavo so predložili posodobljene podatke, iz katerih je razvidno, da bi za prvih 20 družb, upravičenih na podlagi posebnega pravila o nadomestilih (v smislu porabe), nominalna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije pomenila med 0,8 in 6 % bruto dodane vrednosti družb (na podlagi podatkov za leto 2015), celotna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije (v višini 0,445 centa/kWh) pa bi pomenila med 1 in 11 % bruto dodane vrednosti.

(67)

Da bi prikazali morebiten učinek celotne dodatne dajatve na družbe, so predložili tudi naslednjo simulacijo:

Preglednica 4

Simulacija učinka celotne dodatne dajatve

 

Nominalna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije

Dodatna dajatev na podlagi zakona o soproizvodnji toplote in električne energije iz leta 2016

Končni odjemalec

Poraba (v GWh)

Breme z ugodnostmi ali brez njih (v GWh)

Breme na podlagi zakona o soproizvodnji toplote in električne energije, zakona KWKG iz leta 2016 (v EUR)

Povečanje bremena za faktor

Kat. B

0,255

0,04

Industrija 1

10

0,0255

8 050

3,17

 

 

 

Industrija 2

100

0,255

44 050

5,79

Kat. C

0,255

0,03

Industrija 3

1 000

2,55

304 150

8,38

(68)

Nemčija je nazadnje poudarila, da se breme zaradi dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije prišteje k bremenu zaradi dodatne dajatve za obnovljive vire energije.

5.   PODROBEN OPIS PRIGLAŠENE SHEME POMOČI NA PODLAGI PREDHODNE PREUČITVE (SA.47887)

(69)

Podpora za nove obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije z inštalirano močjo med 1 in 50 MW električne energije, ki so jo nemški organi priglasili pod številko SA.42393 (2015/N) in je bila odobrena s sklepom o začetku postopka, se bo od zime 2017/2018 dodeljevala operaterjem, izbranim v razpisih (glej uvodno izjavo 91 sklepa o začetku postopka). Pogoj za udeležbo v navedenih razpisih je bil, da se vsa električna energija, proizvedena v obratu za soproizvodnjo toplote in električne energije, dovaja v javno omrežje, določeno pa je bilo tudi, da kadar električno energijo, ki jo proizvede obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije, neposredno porabi lastnik zadevnega obrata ali se dovaja v zaprt distribucijski sistem, ne da bi se najprej dovedla v javno omrežje, zadevni obrat ne more sodelovati v razpisu. Nemški organi so navedli, da se brez te izključitve v razpisu ne bi zagotovili enaki konkurenčni pogoji. Pojasnili so, da je električna energija iz soproizvodnje toplote in električne energije za lastno porabo upravičena do znižane dodatne dajatve za obnovljive vire energije, zato bi imeli obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije za lastno porabo sistematično prednost pred obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v omrežje (glej uvodno izjavo 94 sklepa o začetku postopka).

(70)

Nemški organi so 29. marca 2017 Komisijo obvestili, da preučujejo možnost uporabe pooblastila iz člena 33a(2)(b)(bb) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, da bi omogočili sodelovanje v razpisih tistim obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki svojo električno energijo namesto v javno omrežje dovajajo v zaprt distribucijski sistem. Vendar obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije za lastno porabo še naprej ne bi bili upravičeni do podpore iz razpisov, priglašena sprememba pa se nanje ne nanaša.

(71)

Kar zadeva obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki se uporabljajo v zaprtih distribucijskih sistemih, so nemški organi pojasnili, da je izključitev prvotno temeljila na naslednjih predpostavkah: kadar proizvodnja in poraba potekata v istem zaprtem sistemu, so lahko omrežnine nižje v primerjavi z ureditvijo, pri kateri vso porabljeno energijo proizvedejo obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije zunaj zaprtega distribucijskega sistema. To lahko v nekaterih okoliščinah upravljavcu obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije v zaprtem distribucijskem sistemu omogoči, da za proizvedeno električno energijo doseže boljšo ceno kot upravljavec, ki električno energijo dovaja v javno omrežje. Na razpisu, na katerem upravljavci konkurirajo za fiksno premijo, ki se bo plačala poleg tržne cene, bi lahko imeli upravljavci obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki se uporabljajo v zaprtih distribucijskih sistemih, konkurenčno prednost, ta pa bi, če bi bila sistematična in izrazita, navedenim upravljavcem omogočila, da predložijo strateško ponudbo, ki presega njihove stroške, zaradi česar bi prejeli prekomerno nadomestilo.Nemški organi so navedli tudi, da bi lahko bil navedeni učinek mogoč tudi zunaj zaprtih distribucijskih sistemov, vendar lahko ima upravljavec obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije prednost le, če je na isto omrežje priključenih le nekaj končnih odjemalcev. Zato v javnem omrežju ta učinek na splošno ne povzroči izkrivljanja konkurence.

(72)

Vendar so nemški organi po izvedbi podrobnejše študije vprašanja ugotovili, da so zaprti distribucijski sistemi drugače urejeni in da se omrežnine običajno ne prihranijo ali pa so prihranki razmeroma majhni, zato so tveganja strateških ponudb iz uvodne izjave 71 precej manjša, kot se je predvidevalo. Navedeni sklep izhaja iz številnih pripomb, ki so jih medtem predložili nemški organi.

(73)

Da bi se strateška ponudba uresničila, bi moral obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije za proizvedeno električno energijo doseči precej boljšo ceno, kar pomeni, da mora biti prihranek pri omrežninah precejšen. Da bi bil učinek izmerljiv, bi bilo treba proizvedeno električno energijo v velikem deležu prodati za lokalno porabo. V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče doseči boljših cen.

(74)

Upravičenci do nižjih omrežnin so vsi končni odjemalci v zaprtem distribucijskem sistemu, ne glede na to, ali z upravljavcem obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije sklenejo pogodbo o oskrbi z energijo ali ne. Zato bi moral upravljavec obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije skleniti pogodbe z vsemi končnimi odjemalci ali vsaj večino. Če je na zaprt distribucijski sistem priključenih veliko končnih odjemalcev, je verjetno, da bo rezultat izkoriščevalsko ravnanje. Končni odjemalci upravljavcu obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije ne bi bili pripravljeni plačati višjih cen, saj bi bile omrežnine vsekakor nižje. Obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije so dolgoročna sredstva, zato bi moral upravljavec poleg tega zagotoviti, da ima sklenjene dolgoročne pogodbe z večino končnih odjemalcev, ki so priključeni na zaprt distribucijski sistem, zaradi česar se ponovno zmanjša možnost, da doseže (precej) višje cene pri končnih odjemalcih.

(75)

Končni odjemalci v zaprtih distribucijskih sistemih so pogosto industrijski uporabniki, ki so upravičeni do znižanih omrežnih pristojbin zaradi različnih izjem iz člena 19 uredbe o omrežnih pristojbinah za električno energijo (Stromnetzentgeltverordnung). Znižanja temeljijo na stabilnem ali posebnem profilu porabe zadevnih končnih odjemalcev in ne na dejstvu, da je omrežje zaprt distribucijski sistem, zato ni veliko ali sploh ni prostora za večja znižanja omrežnih pristojbin, ki bi se lahko uporabila pri pogajanjih za višje cene.

(76)

Nemški organi so na podlagi tega ugotovili, da domnevna konkurenčna prednost ni nujno izrazita in tudi ne bi bila sistematična, zato bi bilo tveganje strateških ponudb tudi precej manjše, kot je bilo prvotno ocenjeno (če bi sploh obstajalo). Zato nameravajo obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki proizvajajo električno energijo, ki se dovaja v zaprt distribucijski sistem, omogočiti sodelovanje v razpisih brez dodatnih sprememb zasnove razpisa. Če pa bi se na podlagi dodatnih poizvedovanj med tekočim zakonodajnim postopkom izkazalo, da še vedno obstaja izkrivljanje konkurence in da je treba v zasnovo razpisa vključiti posebne ukrepe, so se nemški organi zavezali, da bodo te učinke in morebitne protiukrepe priglasili Komisiji. Nemški organi so se vsekakor zavezali, da bodo v vrednotenje sheme podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije vključili tudi udeležbo obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki proizvajajo električno energijo, ki se dovaja v zaprte distribucijske sisteme.

(77)

Nemški organi so potrdili, da so zadevni obrati tisti obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije iz uvodnih izjav 23 in 63 sklepa o začetku postopka, za katere so nemški organi predložili naslednje izračune izravnanih stroškov električne energije.

Preglednica 5

Izračuni izravnanih stroškov električne energije za projekte, ki jih izvajajo izvajalci, v neskladju s posebnim pravilom o nadomestilih, večje od 100 kW električne energije, v 15 letih (2016–2030) do 10 MW in v 20 letih (2016–2035) nad 10 MW, 30-odstotna diskontna stopnja letno – v centih/kWh (vrednosti za leto 2013)

Sektor, v katerem je dejavna stranka izvajalca

Proizvodnja avtomobilskih sestavnih delov

Proizvajalec avtomobilov

Proizvajalec avtomobilov

Proizvajalec avtomobilov

Proizvajalec avtomobilov

Proizvajalec avtomobilov

Vrsta obrata

BHKW 5

BHKW 5

DT 1

GT 1

BHKW 6

GUD 1

Zmogljivost električne energije

2 000 kW

2 000 kW

5 000 kW

10 000 kW

10 000 kW

20 000 kW

Ure polne obremenitve

4 500 h/letno

8 000 h/letno

5 500 h/letno

5 500 h/letno

5 500 h/letno

5 000 h/letno

Stopnja lastne porabe

50 %

100 %

100 %

100 %

100 %

80 %

Izravnani stroški električne energije

10,42

7,22

12,13

8,42

8,49

11,56

Povprečna tržna cena

6,77

6,25

6,25

6,25

6,25

5,87

Razlika med izravnanimi stroški električne energije in tržno ceno

3,65

0,97

5,88

2,17

2,24

5,7

(78)

Da bi bili upravičeni, bodo morali biti tako kot drugi obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki lahko sodelujejo v razpisih, obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

(79)

Pomoč obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije, izbranim z razpisom, se bo dodelila kot premija poleg tržne cene med 30 000 urami obratovanja pri polni obremenitvi. Premija se ne bo plačala, kadar je vrednost pogodb glede na opravljene ure nična ali negativna na borzi s promptnim trgovanjem (dan vnaprej) za Nemčijo (člen 7(8) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, in člen 7(7) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen). Električna energija, ki se je proizvedla v tem obdobju, se ne upošteva pri izračunu števila ur polne obremenitve v tem obdobju, v katerem se lahko dodeli podpora. Upravljavec obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije je odgovoren tudi za izravnavo.

6.   OCENA ZNIŽANJ DODATNE DAJATVE ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE

6.1   Obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe

(80)

Člen 107(1) Pogodbe določa, da „[r]azen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(81)

Pri presoji, ali ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, mora Komisija oceniti, ali:

(a)

ukrep daje prednost posameznim podjetjem ali posameznim sektorjem (selektivna prednost);

(b)

je mogoče ukrep pripisati državi in vključuje državna sredstva;

(c)

ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco;

(d)

lahko ukrep vpliva na trgovino med državami članicami.

6.1.1   Selektivna prednost

(82)

Sodišče je v sodbi z dne 21. decembra 2016 v združenih zadevah Komisija proti World Duty Free Group in Komisija proti Banco Santander in Santusa (20) opozorilo, da je treba pri dokazovanju selektivnosti davčnega ukrepa ali dajatve preveriti, ali se z njim med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj, ki se uresničuje z zadevno splošno davčno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, uvaja razlikovanje, ki ni upravičeno z naravo in sistematiko te ureditve.

(83)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da se načeloma dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije plača za vsako kilovatno uro, dobavljeno končnim odjemalcem prek javnega omrežja ali zaprtega distribucijskega sistema, s katerim upravljajo zadevni operaterji omrežij. Navedena dodatna dajatev je enotna dodatna dajatev za kilovatno uro. Kot je opisano v oddelkih 2.2.1 in 2.3, je sistem za določitev dodatne dajatve na podlagi zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, v osnovi ostal enak in še vedno temelji na načelu enotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Običajna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije je v letu 2016 znašala 0,445 centa/kWh, v letu 2017 pa znaša 0,438 centa/kWh.

(84)

Zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, je zato z omejitvijo dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije na 0,04 centa/kWh oziroma 0,03 centa/kWh znižal dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za družbe, ki se štejejo za končne odjemalce kategorije B ali C, s čimer jih je razbremenil bremena, ki bi ga običajno morale nositi. Poleg tega je zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, z omejitvijo dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije na 0,056 centa/kWh v letu 2016, na 0,06 in 0,08 centa/kWh v letu 2017 oziroma na 0,12 centa/kWh in 0,16 centa/kWh v letu 2018 zmanjšal finančno breme za podjetja, ki se štejejo za končne odjemalce kategorije B ali C, s čimer jih je razbremenil bremena, ki bi ga običajno morala nositi. Zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, je tudi z omejitvijo dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije na 15 % celotne dodatne dajatve (in 0,5 % ali 4 % njihove bruto dodane vrednosti) za intenzivne porabnike električne energije, ki izpolnjujejo pogoje iz uvodne izjave 20, zmanjšal finančno breme za podjetja, ki se štejejo za končne odjemalce kategorije B ali C, s čimer jih je razbremenil bremena, ki bi ga običajno morala nositi. Tako znižanje pomeni prednost (21).

(85)

Prednost je tudi selektivna. Dejansko je znižanje, kar zadeva kategorijo C, omejeno le na proizvodni sektor. V tem sektorju je znižanje nato dodeljeno le družbam s povprečno letno porabo nad 1 GWh in stroški električne energije, ki predstavljajo več kot 4 % njihovega prometa (kar izključuje še več drugih proizvodnih sektorjev, saj običajno ne dosežejo navedenih vrednosti, glej uvodno izjavo 127 sklepa o začetku postopka). Ta ugotovitev velja tudi za znižanja, dodeljena intenzivnim porabnikom električne energije, ki izpolnjujejo pogoje iz uvodne izjave 20. Znižanja so selektivna, saj se dodelijo podjetjem, ki so dejavna le v določenih sektorjih, poleg tega pa so znotraj teh sektorjev znižanja dodeljena le podjetjem, ki imajo porabo 1 GWh na zadevni odjemni točki in ko dosežejo določen prag intenzivnosti porabe električne energije.

(86)

Kar zadeva kategorijo B, je prednost omejena na podjetja, ki dosežejo raven letne porabe v višini 1 GWh. Komisija ugotavlja tudi, da se zdi kategorija B odprta za vse sektorje, vendar prag 1 GWh dejansko več sektorjev in podjetij, ki običajno nikoli ne dosežejo navedenega praga za porabo, izključuje iz gospodarstva.

(87)

Vendar so ob upoštevanju cilja, ki naj bi se dosegel z dodatno dajatvijo (prispevanje k podpori soproizvodnje toplote in električne energije), končni odjemalci kategorij B ali C in intenzivni porabniki električne energije v primerljivem pravnem in dejanskem položaju. Natančneje, navedeni končni odjemalci električno energijo, ki se dovaja v javno omrežje ali zaprt sistem, porabljajo kot končni odjemalci kategorije A. Podobno kot končni odjemalci kategorije A imajo torej koristi od nižjih ravni emisij CO2 zaradi podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom energije, ki se financira iz dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije.

(88)

Nemški organi niso predložili nobenih pripomb glede selektivnosti ukrepa.

(89)

Združenje BV Glas očitno trdi, da je dejstvo, da so znižanja omejena na proizvodni sektor, v skladu z logiko sistema, saj se podjetja, ki so dejavna v proizvodnih sektorjih, na splošno prilagajajo cenam in svojih dodatnih stroškov ne morejo prenesti na stranke, medtem ko bi storitveni sektorji dodatne dajatve na splošno prenesli na stranke.

(90)

Komisija najprej opozarja, da je po tem, ko sama ugotovi, da zadevni ukrep uvaja razlikovanja med podjetji, ki so glede na cilj zadevnega ukrepa v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, dolžnost države članice, ki je uvedla tako razlikovanje med podjetji glede dajatev, da dokaže, da je to dejansko utemeljeno z naravo in sistematiko zadevnega sistema (22). Nemški organi niso trdili, da bi bila znižanja v naravi in sistematiki dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Zlasti niso trdili, da bi dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije temeljila na načelu, da se za podjetja uvede le, če lahko svoje dodatne stroške prenesejo na stranke. Poleg tega pogoji za upravičenost ne podpirajo – neutemeljene – predpostavke, da običajni sistem davčne obveznosti dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije temelji na načelu, da se dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za podjetja uvede le, če lahko svoje dodatne stroške prenesejo na stranke.

(91)

Prvič, upravičenost do znižanj na podlagi zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, ni odvisna od dokazovanja podjetij, da svojih dodatnih stroškov ne morejo prenesti na stranke. Drugič, predloženi niso bili nobeni elementi, ki dokazujejo, da vsi sektorji in podjetja, ki imajo koristi od znižanj za kategoriji B in C, dejansko ne morejo prenesti svojih dodatnih stroškov in da jih lahko prenesejo vsi tisti, ki so izključeni iz znižanj. Tretjič, trditve združenja BV Glas, da je običajno, da so znižanja omejena na podjetja, dejavna v proizvodnem sektorju, so v nasprotju z znižanji, dodeljenimi končnim odjemalcem kategorije B: lahko so dejavni v storitvenem sektorju in ni nujno, da so intenzivni porabniki električne energije. Kar zadeva zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, nemški organi niso trdili, da dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije temelji na zmožnosti končnih odjemalcev, da prenesejo stroške. Nezmožnost prenosa stroškov tudi ni formalni pogoj za upravičenost do znižanj.

(92)

Komisija zato meni, da za znižanja ni mogoče šteti, da so v skladu z logiko sistema dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, in vztraja pri sklepu, da znižanja, ki se preučujejo, za upravičence do znižanj pomenijo selektivno prednost.

(93)

Nemški organi so v zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, uvedli tudi člen 27b, ki določa, da se dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za shranjeno električno energijo ne zaračuna takrat, ko se ta dovaja v prostor za skladiščenje, ampak takrat, ko se iz njega odvzame. Komisija meni, da je določba v naravi in sistematiki dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije (torej ne pomeni selektivne prednosti): namenjena je preprečevanju dvojne obdavčitve, to načelo pa se splošno uporablja v davčnih sistemih ali sistemih dajatev. Navedena določba je v skladu z načelom, da se dodatna dajatev plača, ko se električna energija odvzame iz omrežja in porabi. Vendar je Nemčija pojasnila, da električna energija, ki je shranjena v prostorih za skladiščenje, še ni porabljena. Komisija zato meni, da izjema na podlagi člena 27b zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, ni selektivna.

6.1.2   Državna sredstva in pripis državi

(94)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da se lahko znižanja pripišejo državi, saj so se vsa znižanja dodelila z zakonom (KWKG iz leta 2016) in so se torej lahko pripisala državi. Poleg tega je ugotovila, da je urad BAFA (tj. zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza, višji zvezni organ, ki je podrejen zveznemu ministrstvu za gospodarske zadeve in energijo) pristojen za preverjanje, ali podporo pridobijo le upravičeni operaterji.

(95)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila tudi, da se znižanja financirajo iz državnih sredstev.

(96)

Komisija je v zvezi s tem najprej ugotovila, da je Nemčija zaradi financiranja podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije uvedla posebno dodatno dajatev, tj. dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije (glej člen 26 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen, in člen 26 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, ki uvaja dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ter operaterjem omrežij daje pravico, da zadevno dodatno dajatev naložijo končnim odjemalcem), ter opredelila njen namen (tj. financiranje državnih politik na področju energije: podpora za soproizvodnjo toplote in električne energije ter naložbene subvencije za shranjevanje in omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja) in metodologijo za določitev njenega zneska, ki ga za nekatere kategorije končnih odjemalcev neposredno določi država (končne odjemalce kategorij B in C ter intenzivne porabnike električne energije). Primanjkljaji in presežki pobrane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije (v primerjavi s potrebno podporo) se izravnajo naslednje leto, s čimer se zagotovi, da se operaterjem omrežij v celoti nadomestijo dodatni stroški, ki nastanejo zaradi njihove obveznosti plačevanja podpore, vendar to pomeni tudi, da lahko prihodke od dodatne podpre porabijo le za financiranje podpore za električno energijo iz soproizvodnje toplote in električne energije, prostore za skladiščenje toplote in hladu ter daljinsko ogrevanje ali hlajenje. Komisija je na tej podlagi menila, da je država, tako kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 19. decembra 2013 glede Association Vent de Colère! (23), v okviru zakona KWKG iz leta 2016 vzpostavila sistem, po katerem se stroški operaterjev omrežij, povezani s podporo za električno energijo iz soproizvodnje toplote in električne energije, prostore za skladiščenje ter omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja, v celoti izravnajo z dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je naložena končnim odjemalcem električne energije. Zaradi te okoliščine se ta zadeva razlikuje od zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 13. marca 2001 glede PreussenElektra (24), saj so morali v tem primeru dobavitelji elektrike dodatne stroške financirati iz lastnih sredstev. Poleg tega niti podpora za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je dodeljena proizvajalcem električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije, niti naložbene subvencije, ki so dodeljene operaterjem omrežij daljinskega ogrevanja in hlajenja ter prostorov za skladiščenje, ne predstavljajo cen ali pristojbin za blago ali storitve. Podporo za soproizvodnjo toplote in električne energije operaterji omrežij dejansko plačajo upravljavcem obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, čeprav se električna energija ne prodaja operaterjem omrežij, ampak tretjim osebam; v nekaterih primerih pa jo porabi celo sam upravljavec obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije. Kar zadeva omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja ter prostore za skladiščenje, ostanejo v lasti upravljavca, ki zaprosi za subvencijo, operaterji omrežij za električno energijo pa zaradi plačila subvencije nimajo nobene pravice v zvezi z omrežji daljinskega ogrevanja ali hlajenja ter zadevnimi prostori za skladiščenje (glede podpore za omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja in prostore za skladiščenje glej uvodne izjave od 33 do 45 sklepa o začetku postopka).

(97)

Komisija je v sklepu o začetku postopka opozorila tudi, da imajo operaterji prenosnih omrežij posebno vlogo v sistemu. Pooblaščeni so bili za izračun dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije na podlagi metodologije iz zakona KWKG iz leta 2016 ter upravljajo finančne tokove dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Finančno breme, ki izhaja iz podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije, omrežje daljinskega ogrevanja in ogrevalne sisteme, je v celoti preneseno nanje; zagotoviti morajo, da je finančno breme enakomerno porazdeljeno med operaterje prenosnih omrežij (v sorazmerju s končnimi odjemalci kategorij A, B in C, ki so priključeni na njihovo omrežje), operaterji distribucijskih sistemov pa nanje prenesejo dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za izravnavo finančnega bremena, ki izhaja iz podpore. Kadar bi se proračun lahko presegel, morajo na to opozoriti urad BAFA. V zvezi s tem so v podobnem položaju kot družba Samenwerkende Elektriciteits-Produktiebedrijven NV v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 17. julija 2008 glede Essent Network Noord (25), in kot operaterji prenosnih omrežij v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 10. maja 2016, Nemčija proti Komisiji (EEG 2012) (26).

(98)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila še, da so dejstvo, da je dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije pod nadzorom države, potrdili naslednji elementi: dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije je treba voditi na ločenem računu, da lahko regulator preveri, ali je prisotno navzkrižno subvencioniranje med različnimi dejavnostmi operaterjev omrežij. Poleg tega mora v skladu z zakonom izstavljanje računov med operaterji prenosnih omrežij preverjati revizor ali neodvisni revizor. Z zakonom je omejen tudi skupni proračun ukrepa in celotni znesek dodatne dajatve. Kadar obstaja tveganje, da se proračun preseže, morajo operaterji prenosnih omrežij opozoriti urad BAFA, ki bo nato izračunal nove, vendar nižje stopnje podpore, in s tem zagotovil, da se proračun ne preseže. Tudi to potrjuje, da je dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije sredstvo pod nadzorom države.

(99)

Nemški organi v zvezi s tem niso predložili nobenih pripomb. Združenje BV Glas je trdilo, da ukrep ne pomeni državne pomoči, ker ne bremeni državnega proračuna. Vendar Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso ni potrebno, da se sredstva prelivajo iz državnega proračuna, da bi se štela za državna sredstva. Zadostuje, da ostanejo pod javnim nadzorom (27). Dejansko se prednosti, ki se neposredno ali posredno dodelijo iz državnih sredstev, štejejo za pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Razlikovanje med pomočmi, ki jih dodeli država, in pomočmi, dodeljenimi iz državnih sredstev, je namenjeno temu, da se v pojem pomoči ne vključijo le pomoči, ki jih dodeli neposredno država, temveč tudi pomoči javnih ali zasebnih organov, ki jih imenuje ali ustanovi država (28).

(100)

Komisija na podlagi teh elementov vztraja pri sklepu, da se dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije šteje za državno sredstvo in da se posledično tudi znižane stopnje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije financirajo iz državnih sredstev. Navedena znižanja se financirajo iz državnih sredstev kot podpora za soproizvodnjo toplote in električne energije. Vsako znižanje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije je bilo določeno z zakonom in vključuje enako obsežen nadzor države kot pri celotni dodatni dajatvi za soproizvodnjo toplote in električne energije (glej zgoraj). Zato je treba tudi za znižanje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije šteti, da se financira iz državnih sredstev (29).

6.1.3   Učinek na trgovino in vpliv na konkurenco

(101)

Kar zadeva znižanja dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energijo, lahko izkrivljajo konkurenco med podjetji v istem sektorju, saj vsa niso upravičena do njih (odvisno od njihove stopnje porabe in/ali zadevnega pomena stroškov električne energije v primerjavi s prometom in/ali odvisno od zadevnega pomena stroškov električne energije v primerjavi z bruto dodano vrednostjo), zato bodo verjetno vplivala tudi na trgovino med državami članicami ter na konkurenco med podjetji v drugih državah članicah. Podjetja, ki imajo koristi, so dejansko običajno dejavna v nekaterih proizvodnih sektorjih, v katerih stroški električne energije predstavljajo večji del proizvodnih stroškov (kovinski industriji, papirni in kemični industriji, steklarski industriji, rafinerijah, lesni industriji, industriji hrane in krme; glej uvodno izjavo 127 sklepa o začetku postopka in preglednico 3). Družbam, ki so dejavne v sektorjih, kot so kemična industrija, papirna industrija ter proizvodnja avtomobilov in avtomobilske opreme, konkurirajo podjetja iz drugih držav članic.

(102)

Združenje BV Glas je trdilo, da ni nobenega vpliva na konkurenco, vendar ni pojasnilo, zakaj. Zdi se, da je želelo povedati, da ne bi bilo nobenega vpliva na konkurenco, ker je ukrep namenjen zmanjšanju konkurenčne prednosti podjetij iz drugih držav članic. Dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije so tudi v drugih državah članicah (npr. v Franciji (30)), zato navedena trditev ni podprta z dejstvi. Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso dejstvo, da je ukrep namenjen uskladitvi konkurenčnih pogojev med državami članicami z enostranskimi ukrepi, ne bi preprečilo tega, da bi se tak ukrep štel za državno pomoč (31).

6.1.4   Sklepna ugotovitev o obstoju državne pomoči

(103)

Komisija zato meni, da znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, dodeljena končnim odjemalcem kategorij B in C ter intenzivnim porabnikom električne energije, predvidenim z zakonom KWKG iz leta 2016, vključujejo dodatno pomoč v smislu člena 107 Pogodbe.

6.2   Veljavna pomoč/nova pomoč in zakonitost pomoči

(104)

Združenje BV Glas je poudarilo, da je zakon KWKG iz leta 2016 zelo podoben zakonu KWKG iz leta 2002, zato pomeni veljavno pomoč.

(105)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da sta si zakon KWKG iz leta 2016 in zakon KWKG iz leta 2002 sicer zelo podobna, vendar na podlagi tega ni mogoča ugotovitev, da se lahko shema pomoči znižanj dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije v skladu z zakonom KWKG iz leta 2016 šteje za veljavno shemo pomoči.

(106)

Res je, da je Komisija za zakon z dne 12. maja 2000 za zaščito proizvodnje električne energije na podlagi soproizvodnje toplote in električne energije (v nadaljnjem besedilu: zakon KWKG iz leta 2000), enega od predhodnikov zakona KWKG iz leta 2016, menila, da ne vključuje državne pomoči (32). Vendar je bil zakon KWKG iz leta 2000, kot je Komisija ugotovila v sklepu o začetku postopka (uvodna izjava 288), odpravljen že leta 2002, ko ga je nadomestil zakon KWKG iz leta 2002, tega pa je nato nadomestil zakon KWKG iz leta 2016.

(107)

Ukrepa pomoči zato ni mogoče šteti za veljavno pomoč, zlasti ker obstaja več pomembnih razlik med zakonom KWKG iz leta 2000 in zakonom KWKG iz leta 2016 oziroma že med zakonom KWKG iz leta 2000 in zakonom KWKG iz leta 2002.

(108)

Prva razlika je, da znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki so predmet formalne preiskave, niso obstajala v zakonu KWKG iz leta 2000 in jih Komisija ni preučila v svoji odločbi z dne 22. maja 2002 o državni pomoči NN 68/2000 – Nemčija – Zakon za zaščito proizvodnje električne energije na podlagi soproizvodnje toplote in električne energije z dne 12. maja 2000 (33).

(109)

Poleg tega je bila z zakonom na podlagi zakona KWKG iz leta 2000 enostavno vzpostavljena obveznost nakupa skupaj s ceno, ki jo je treba plačati za navedeno blago. Breme se je porazdelilo med operaterje omrežij. Vendar se z zakonom ni vzpostavila nobena dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za financiranje podpore, in kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, ni bilo znižanih dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in energije za nekatere kategorije končnih odjemalcev.

(110)

Zakon KWKG iz leta 2016 se od zakona KWKG iz leta 2000 razlikuje v naslednjih vidikih: obveznost nakupa je nadomestila obveznost plačila premije za električno energijo, ki jo večinoma ne kupi operater omrežja. Zakon KWKG iz leta 2016 zagotavlja podporo za električno energijo za lastno porabo, tj. pomoč, ki se sploh ne namenja omrežjem, ki jih upravljajo operaterji omrežij. Zagotavlja tudi podporo za prostore za shranjevanje toplote in omrežja daljinskega ogrevanja, tj. infrastrukturo, ki ni povezana z omrežjem električne energije. Določa, da se operaterjem omrežij njihovi dodatni stroški v celoti izravnajo z dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je vzpostavljena z zakonom, operaterji prenosnih omrežij pa centralizirajo finančne tokove, povezane s plačili premije ter dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije. Dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije je enotna dodatna dajatev za kilovatno uro v vseh omrežjih. Zadevni zakon vključuje največji proračun, s katerim je prav tako omejeno zvišanje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Določa tudi omejitev dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za končne odjemalce kategorij B in C. Podpora za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, omrežje daljinskega ogrevanja itd. je na voljo šele po pridobitvi dovoljenja urada BAFA. Taka potrditev upravičenosti do podpore ni obstajala na podlagi zakona KWKG iz leta 2000.

(111)

Že zakon KWKG 2002 vsebuje več pomembnih sprememb zakona KWKG iz leta 2000: obveznost plačila premije poleg tržne cene (namesto zgolj obveznosti nakupa električne energije po določeni ceni), jamstvo, zagotovljeno z zakonom, da se bodo operaterjem omrežij nadomestili dodatni stroški, ki izhajajo iz obveznosti plačila premije, vzpostavitev enotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, osrednja vloga operaterjev prenosnih omrežij pri centralizaciji finančnih tokov, povezanih s plačili podpore in dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije ter uvedba omejitev dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za dve kategoriji končnih odjemalcev (kategoriji B in C). Tudi obveznost pridobitve dovoljenja urada BAFA za dostop do podpore je bila uvedena leta 2002. Leta 2009 je bil zakon KWKG iz leta 2002 spremenjen, da se je zagotovila podpora tudi za lastno porabo in omrežja daljinskega ogrevanja. Leta 2012 pa je bil spremenjen, da se je vključila tudi podpora za prostore za skladiščenje toplote in hladu ter za omrežja daljinskega hlajenja. Omejitev proračuna se je uvedla z zakonom KWKG iz leta 2016.

(112)

Komisija na podlagi teh elementov meni, da ima zakon KWKG iz leta 2016 več skupnih značilnosti z zakonom KWKG iz leta 2002, vendar ga ni mogoče šteti za veljavni ukrep podpore, saj se odločitev v zadevi NN 68/2000 (34) ni nanašala na zakon KWKG iz leta 2002, ampak na zakon KWKG iz leta 2000, zakon KWKG iz leta 2016 pa vsebuje več pomembnih sprememb glede na zakon KWKG iz leta 2000.

(113)

Na podlagi podobnosti med zakonom KWKG iz leta 2002 in zakonom KWKG iz leta 2016 (obveznost plačila premije poleg tržne cene, jamstvo, zagotovljeno z zakonom, da se bodo operaterjem omrežij nadomestili dodatni stroški, ki izhajajo iz obveznosti plačila premije, uvedba enotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije ter uvedba znižane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za nekatere končne odjemalce, osrednja vloga operaterjev prenosnih omrežij pri centralizaciji finančnih tokov, povezanih s plačili podpore in dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, dovoljenje organa BAFA za dostop do podpore) in razlik glede na zakon KWKG iz leta 2000 je mogoče dejansko sklepati, da so se že znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, dodeljena na podlagi zakona KWKG iz leta 2002, štela za državno pomoč. Komisija priznava, da se v skladu s členom 1(a)(iv) v povezavi s členom 17 Uredbe (EU) 2015/1589 za veljavno pomoč štejejo le znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki so bila dodeljena deset let pred 24. oktobrom 2016.

(114)

Poleg tega je Nemčija predložila načrt prilagoditve z začetkom izvajanja leta 2011, s čimer je izrecno priznala, da so znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije od leta 2011 v primerjavi z zakonom KWKG iz leta 2002 vključevala novo državno pomoč.

6.3   Združljivost z notranjim trgom

(115)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da je državna pomoč za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, prostore za skladiščenje in energetsko učinkovita omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki je dodeljena na podlagi zakona KWKG iz leta 2016, združljiva z notranjim trgom.

(116)

Vendar je tudi izrazila pomisleke glede tega, ali bi se lahko znižane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za končne odjemalce kategorij B in C razglasile za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU.

(117)

Ocena združljivosti v nadaljevanju zajema le znižanja, ki so bila dodeljena končnim odjemalcem kategorij B in C od leta 2007 ter intenzivnim porabnikom električne energije, opisanim v uvodni izjavi 20. Ta sklep ne zajema znižanj, ki so se za plačila dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije dodelila prevoznikom v železniškem prometu. Navedena znižanja so bila odobrena s sklepom SA.43666 (35).

(118)

Omejena dodatna dajatev končne odjemalce kategorij B in C ter intenzivne porabnike električne energije razbremeni dela dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki bi ga običajno morali plačati v okviru tekočega poslovanja kot del svojih stroškov električne energije, ter tako znižuje operativne stroške za zadevne družbe.

(119)

Člen 107(1) Pogodbe določa splošno načelo prepovedi državne pomoči v Uniji. Člen 107(2) in (3) Pogodbe določa izjeme od navedenega načela.

(120)

Kot je Komisija opozorila v sklepu o začetku postopka, znižanja ne spadajo na področje uporabe smernic za obdobje 2014–2020. Dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije se ne šteje za okoljski davek v smislu oddelka 3.7.1 smernic za obdobje 2014–2020. Z dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije se želi doseči poseben cilj, tj. financiranje podpore za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije. Dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije v nasprotju z okoljskimi davki nima učinka usmerjanja ravnanja (glej odstavka 167 in 181 smernic za obdobje 2014–2020). Njen namen ni spremeniti ravnanje plačnikov dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Zato se lahko ocena njenih znižanj na podlagi oddelka 3.7.1 izključi. Dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in energije je zelo podobna dodatnim dajatvam za obnovljive vire energije, ki so namenjene financiranju podpore za električno energijo iz obnovljivih virov, saj si posredno prizadeva za okoljski cilj zmanjšanja emisij CO2 pri proizvodnji električne energije s financiranjem podpore za soproizvodnjo. Vendar se oddelek 3.7.2 smernic za obdobje 2014–2020 uporablja le za dodatne dajatve, ki so namenjene financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov, zato ne zajema financiranja ukrepov za energetsko učinkovitost, kot je soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom energije. Za priglašeni ukrep se ne morejo uporabiti nobene druge smernice Komisije.

(121)

Vendar lahko Komisija ukrep pomoči razglasi za združljiv neposredno na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe, kadar je to potrebno in sorazmerno ter ima več pozitivnih učinkov za skupni cilj kot negativnih učinkov na konkurenčnost in trgovino. Navedeni pogoji se lahko štejejo za izpolnjene, če so odgovori na naslednja vprašanja pritrdilni:

(a)

Ali je ukrep pomoči namenjen natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa (36)?

(b)

Ali je usmerjen v primer, ko lahko pomoč zagotovi pomembno izboljšavo, ki je trg sam ne more doseči (ker na primer obravnava nedelovanje trga)?

(c)

Ali je pomoč oblikovana za dosego cilja skupnega interesa (potrebnost pomoči) (37)? Zlasti:

Ali je ukrep pomoči ustrezen in potreben instrument, tj. ali obstajajo drugi, primernejši instrumenti?

Ali obstaja spodbujevalni učinek, tj. ali pomoč spremeni ravnanje podjetij?

Ali je ukrep pomoči sorazmeren, tj. ali bi bilo mogoče enako spremembo v ravnanju doseči z manjšo pomočjo?

(d)

Ali so izkrivljanje konkurence in učinki na trgovino omejeni, tako da je skupno ravnovesje pozitivno?

6.3.1   Cilj skupnega interesa

(122)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da je dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije namenjena financiranju podpore za soproizvodnjo z visokim izkoristkom in da torej posredno prispeva k doseganju ciljev, ki se želijo doseči z navedenimi podprtimi ukrepi, tj. k zmanjšanju vpliva proizvodnje električne energije na okolje s povečanjem energetske učinkovitosti proizvodnje energije in k zmanjšanju emisij CO2 v sektorju električne energije, za kar je Komisija menila, da ustreza cilju skupnega interesa.

(123)

Komisija je prav tako ugotovila, da lahko znižanja dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki so namenjene financiranju podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije, tudi posredno prispevajo k cilju ukrepov podpore, ki se financirajo iz dodatnih dajatev (tj. povečanju energetske učinkovitosti proizvodnje energije in zmanjšanju emisij CO2, povezanih s porabo električne energije), saj lahko prispevajo k zagotovitvi zadostne finančne podlage za ukrepe podpore, podobno kot znižanja pri financiranju podpore za električno energijo pripomorejo k zagotovitvi zadostne finančne podlage za podporo za električno energijo iz obnovljivih virov (glej oddelek 3.7.2 smernic za obdobje 2014–2020 in zlasti odstavek 182 navedenih smernic). Če so torej znižanja potrebna, da se zagotovi financiranje navedenih ukrepov podpore, bi tudi posredno prispevala k ciljem, ki se želijo doseči z ukrepi podpore, obravnavanimi v oddelkih od 3.3.1 do 3.3.5 sklepa o začetku postopka.

(124)

Komisija je ugotovila še, da Unija za proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ni določila obveznih ciljev za posamezno državo članico, kar je prav nasprotno kot pri obnovljivih virih energije. Potrebe po financiranju za podporo za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije so na splošno manjše od potreb po financiranju za podporo za obnovljive vire energije, zaradi česar ni tako nujno, da se ukrepi podpore financirajo iz dajatve na porabo električne energije. Vendar Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (38) določa krovni cilj povečanja energetske učinkovitosti za 20 % in okvirne nacionalne cilje za povečanje energetske učinkovitosti, h katerim lahko pomembno prispevajo obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, energetsko učinkovita omrežja daljinskega ogrevanja in prostori za shranjevanje. Poleg tega morajo države članice oceniti svoj potencial za izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, vključno z objekti za soproizvodnjo toplote in električne energije, daljinskim ogrevanjem in prostori za skladiščenje, ter uporabiti opredeljeni potencial. Zaradi tega se lahko potrebe po financiranju ukrepov podpore za energetsko učinkovitost znatno povečajo, kar povečuje tudi potrebo po zmožnosti držav članic, da ukrepe financirajo iz dajatev na porabo električne energije. Poleg tega bo cilj glede 27-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti v letu 2030, ki ga je Evropski svet potrdil 23. oktobra 2014 (39), Unijo in države članice še naprej spodbujal k dodatnemu zmanjšanju emisij CO2 in dodatnemu varčevanju z energijo.

(125)

Da se prepreči bistveno slabši konkurenčni položaj končnih odjemalcev električne energije, na katere še posebno vplivajo stroški financiranja spodbujanja soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (ter povezanega spodbujanja energetsko učinkovitih omrežij daljinskega ogrevanja in prostorov za skladiščenje toplote, ki so povezani z obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije), bo Nemčija morda morala odobriti delna znižanja, zlasti ker dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije dopolnjuje dodatno dajatev za obnovljive vire energije za financiranje sklopa ukrepov podpore v sektorju električne energije za zmanjšanje emisij CO2 in boj proti podnebnim spremembam. Stečaj ali preselitev prevelikega števila podjetij, na katera je še posebno vplivala dodatna dajatev za obnovljive vire energije ali za soproizvodnjo toplote in električne energije, bi lahko zmanjšala finančno podlago: zadevne družbe namesto plačevanja znižane dodatne dajatve sploh ne bi prispevale k financiranju, kar bi pomenilo, da bi se od drugih končnih odjemalcev zahtevalo še več finančnih sredstev za financiranje podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije, zaradi česar bi se ponovno zmanjšala sprejemljivost dodatne dajatve ter s tem podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije kot take.

(126)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ni namenjena ustvarjanju spodbud za zmanjšanje porabe energije, ampak le financiranju ukrepov za energetsko učinkovitost, zato bi se bilo treba izogniti temu, da bi stopnje znižanj družbe spodbujale k manjši energetski učinkovitosti, saj bi bilo to v nasprotju s ciljem podprtih ukrepov za energetsko učinkovitost.

(127)

Kar zadeva tveganje, da se zmanjšajo spodbude za energetsko učinkovitost, so nemški organi trdili, da znižanja ne odpravljajo spodbud za energetsko učinkovitost intenzivnih porabnikov električne energije, saj dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije predstavlja le majhen delež stroškov električne energije. Glede na velik delež stroškov energije v primerjavi s skupnimi proizvodnimi stroški že sama cena električne energije zagotavlja spodbudo za večjo energetsko učinkovitosti (glej uvodno izjavo 62 in naslednje). Poleg tega je združenje BV Glas trdilo, da se intenzivnim porabnikom električne energije zaradi velikega deleža, ki ga cene energije predstavljajo v celotnih proizvodnih stroških (pogosto med 20 in 50 %), stalno zagotavljajo spodbude k izboljšanju energetske učinkovitosti.

(128)

Komisija se strinja, da lahko družbe, ki so intenzivni porabniki električne energije in izpostavljene mednarodni konkurenci, že sama cena električne energije spodbudi k povečanju energetske učinkovitosti, saj za energetsko intenzivne porabnike predstavlja velik delež proizvodnih stroškov. Ta spodbuda bo pomembnejša za družbe, ki se srečujejo z določeno stopnjo mednarodne trgovine, saj bo konkurenčni pritisk družbe spodbujal k učinkovitosti. Ker bodo navedene družbe prav tako morale plačati vsaj 15 % dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, bo ta minimalni prispevek dejansko okrepil spodbude, da morajo družbe, ki so intenzivni porabniki električne energije in se srečujejo z mednarodno konkurenco, vlagati v ukrepe za energetsko učinkovitost. Predloženi pa niso bili nobeni elementi, ki bi dokazovali, da znižanja ne bi odpravila spodbud za podjetja, ki niso intenzivni porabniki električne energije. Vendar so nemški organi s 1. januarjem 2017 znižanja omejili na intenzivne porabnike električne energije, ki se srečujejo z določeno stopnjo mednarodne konkurence, velik del upravičencev v letu 2016 pa bi se lahko štel za intenzivne porabnike električne energije. Znižanja so bila odvisna tudi od sodelovanja v sistemu upravljanja z energijo ali sistemu okoljskega upravljanja. Kot je podrobneje preučeno v nadaljevanju, so nemški organi ohranili lasten prispevek v višini 15 % dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Komisija zato meni, da znižanja, kot so bila spremenjena, ne bodo odpravila spodbud za intenzivne porabnike električne energije, da povečajo svojo energetsko učinkovitost. Kar zadeva obdobje 2011–2018 in neintenzivne porabnike električne energije, so nemški organi predložili načrt prilagoditev, ki bo povečal spodbude za energetsko učinkovitosti neintenzivnih porabnikov električne energije.

(129)

Komisija na podlagi navedenih elementov meni, da znižane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije prispevajo k skupnemu cilju.

6.3.2   Potreba po posredovanju države, ustreznost pomoči in spodbujevalni učinek

(130)

Komisija je v oddelkih 3.3.1.2, 3.3.2.2, 3.3.4.2 in 3.3.5.2 sklepa o začetku postopka menila, da trg sam ne bi spodbujal obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, energetsko učinkovitih omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja in prostorov za skladiščenje toplote ali hladu ter da so potrebni ukrepi pomoči (in njihovo financiranje) za spodbujanje naložb v navedene obrate in prostore in/ali njihovo delovanje.

(131)

Ukrepi pomoči, ki jih je preučila v oddelkih od 3.3.1 do 3.3.5 sklepa o začetku postopka, so vsi usmerjeni v povečanje energetske učinkovitosti proizvodnje energije ter zmanjšanje ogljičnega odtisa proizvodnje električne energije in s tem porabe. Namenjeni so boju proti podnebnim spremembam.

(132)

Dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ni edino možno sredstvo za financiranje, vendar je zaradi tesne povezave med podprtimi ukrepi in električno energijo, ki se odvzame iz omrežja, ustrezna za financiranje ukrepov pomoči za proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovita omrežja daljinskega ogrevanja in prostore za skladiščenje toplote na podlagi dodatne dajatve na električno energijo, ki jo porabijo končni odjemalci, priključeni na omrežje, in ki se iz tega omrežja odvzame. Taka dodatna dajatev zagotavlja razmeroma stabilen vir financiranja in ne ovira proračunske discipline. To so razlogi za pogosto uporabo takega sistem financiranja za financiranje podpore za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 125, bi se lahko potrebe po financiranju ukrepov podpore za energetsko učinkovitost znatno povečale, zaradi česar bi se povečala tudi potreba po zmožnosti držav članic, da ukrepe financirajo iz dodatnih dajatev za električno energijo.

(133)

Komisija zato meni, da bi se lahko znižana dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije štela za potrebno za dosego ciljev energetske učinkovitosti in varstva okolja, ki se želijo doseči z ukrepi, obravnavanimi v oddelkih od 3.3.1 do 3.3.5 sklepa o začetku postopka, če bi bila brez znižanj dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ter cilj, ki se želi doseči z navedenimi ukrepi, ogrožena.

(134)

Tako bi lahko bilo, če bi se zaradi plačevanja celotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije preselilo ali šlo v stečaj preveliko število podjetij ali sektorjev. Zaradi tega bi se nato precej zmanjšala sprejemljivost dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije ter število plačnikov dodatne dajatve, kar bi lahko ogrozilo ukrepe pomoči kot take.

(135)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (uvodna izjava 274) navedla, da bi lahko bila merila iz odstavkov 185, 186 in 187 smernic za obdobje 2014–2020 smernice za opredelitev sektorjev, ki so v primeru previsokih dodatnih dajatev za energijo, namenjenih financiranju podpore za soproizvodnjo, izpostavljeni tveganju preselitve ali stečaja. To se zdi primerno zlasti ob upoštevanju, da imajo po eni strani ukrepi, ki se financirajo iz dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, enak okoljski cilj kot ukrepi, ki se financirajo iz dodatnih dajatev za obnovljive vire energije in spadajo na področje uporabe oddelka 3.7.2 smernic za obdobje 2014–2020 (boj proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem emisij CO2, ki izhajajo iz proizvodnje električne energije), in da po drugi strani dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije v Nemčiji prispeva k dodatnim dajatvam za obnovljive vire energije (dodatna dajatev za obnovljive vire energije v Nemčiji) ter je podobno strukturirana. Ker se obračuna sorazmerno z električno energijo, ki se odvzame iz omrežja, bo dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije vplivala zlasti na podjetja, za katera stroški električne energije predstavljajo velik delež bruto dodane vrednosti in ki svojih stroškov ne morejo enostavno prenesti na končne odjemalce, ne da bi izgubila velike tržne deleže zaradi intenzivnosti mednarodne trgovine v sektorju, v katerem so dejavna. Merila iz odstavkov 185, 186 in 187 smernic za obdobje 2014–2020 so namenjena opredelitvi prav takih podjetij.

(136)

Nemški organi so med predhodno preiskavo pojasnili, da so znižane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije potrebne za zagotavljanje konkurenčnosti zadevnih družb (odjemalcev energije) in da bodo v končni fazi potrebne za zagotovitev financiranja ukrepov podpore. Vendar niso predložili zadostnih informacij, s katerimi bi dokazali, da so znižane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije potrebne za vse vrste podjetij ali sektorjev, ki so vključeni med končne odjemalce kategorij B in C, da bi se zagotovilo financiranje ukrepov pomoči iz zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil priglašen. Predložili so le informacije, povezane z intenzivnimi porabniki električne energije, ki so izpostavljeni mednarodni konkurenci in upravičeni do znižanj dodatnih dajatev za obnovljive vire energije, vendar so priznali, da končni odjemalci iz kategorij B in C niso vsi taka podjetja.

(137)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da je sprejela dejstvo, da bo celotna dodatna dajatev za obnovljive vire energije zelo verjetno vplivala na nekatere sektorje z intenzivno porabo električne energije in veliko izpostavljenostjo mednarodni trgovini, in da bi bila ta grožnja njihovi konkurenčnosti in uspešnosti poslovanja dovolj velika, da bi ogrozila podporo za obnovljive vire energije (40). Celotna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije bi ob predpostavki, da bi upravičenci ustrezali družbam, upravičenim do podpore na podlagi zakona o obnovljivih virih energije, za precejšne število navedenih družb znašala od 1 do 9 % bruto dodane vrednosti. To bi bilo precejšnje breme, zlasti ker bi se prištela k bremenu, ki že izhaja iz dodatne dajatve za obnovljive vire energije, tj. dodatne dajatve, ki financira ukrepe z enakim okoljskim ciljem kot ukrepi, ki se financirajo iz dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije.

(138)

Nemški organi med formalnim postopkom preiskave niso predložili nobenih dodatnih informacij, na podlagi katerih bi lahko Komisija preverila, kolikšen delež upravičencev bi dejansko ustrezal podjetjem, upravičenim do znižanih dodatnih dajatev za obnovljive vire energije ali znižanjem na podlagi oddelka 3.7.2 smernic za obdobje 2014–2020, prav tako pa niso predložili informacij, ki bi dokazale potrebo po znižanjih tudi za podjetja, ki niso intenzivni porabniki električne energije in se ne srečujejo z mednarodno konkurenco. Združenje BV Glas trdi, da so vsa znižanja potrebna, vendar ni predložilo nobenih informacij, iz katerih bi bilo razvidno, da bi bila potrebna tudi znižanja za neintenzivne porabnike električne energije. Informacije, ki jih je predložilo, so omejene le na intenzivne porabnike električne energije. Vendar bodo od 1. januarja 2017 znižanja omejena na intenzivne porabnike električne energije, ki so upravičeni do znižanj dodatne dajatve za obnovljive vire energije (tj. energetsko intenzivne porabnike, ki so izpostavljeni tveganju preselitve ali stečaja). Neintenzivni porabniki električne energije kategorij B in C ne bodo več upravičeni do znižanj. Nemški organi so za neintenzivne porabnike električne energije predložili načrt prilagoditve, na podlagi katerega se bodo znižanja v celoti postopno odpravila do leta 2019, poleg tega pa so bila na podlagi načrta prilagoditve, ki je bil predložen Komisiji, prilagojena tudi znižanja, ki so se neintenzivnim porabnikom električne energije dodeljevala od leta 2011 (glej tudi oddelek 6.4 o načrtu prilagoditve v nadaljevanju).

(139)

Komisija na podlagi navedenih elementov, zlasti sprememb in načrta prilagoditve, ki so ga predložili nemški organi in ki zagotavlja, da so znižanja omejena na intenzivne porabnike električne energije, ki so izpostavljeni mednarodni trgovini, meni, da so znižanja ustrezna in potrebna za zagotavljanje trajnosti financiranja podpore za soproizvodnjo ter imajo spodbujevalni učinek.

6.3.3   Sorazmernost

(140)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da znižanja ne morejo biti enaka popolnim oprostitvam ali tako velika, da bi ogrozila namen ukrepa podpore, saj prinašajo preveliko breme za druge končne odjemalce (uvodna izjava 269 sklepa o začetku postopka). Prevelika znižanja povečajo tudi izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz njih. Zato bi morala podjetja, upravičena do znižanj, kar zadeva znižanja financiranja podpore za energijo iz obnovljivih virov, na podlagi smernic za obdobje 2014–2020 plačati minimalni prispevek, ki načeloma ustreza 15 % običajne dajatve (glej odstavek 188 smernic za obdobje 2014–2020), dodatna znižanja pa bi bila mogoča, kadar bi dajatev prestavljala več kot določen delež bruto dodane vrednosti družbe (odstavek 189 smernic za obdobje 2014–2020).

(141)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (uvodna izjava 282) navedla, da bo odstavka 188 in 189 uporabila kot smernice za ocenjevanje sorazmernosti znižanj. To se zdi primerno zlasti ob upoštevanju, da imajo po eni strani ukrepi, ki se financirajo iz dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, enak okoljski cilj kot ukrepi, ki se financirajo iz dodatnih dajatev za obnovljive vire energije in spadajo na področje uporabe oddelka 3.7.2 smernic za obdobje 2014–2020 (boj proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem emisij CO2, ki izhajajo iz proizvodnje električne energije), in da so po drugi strani znižanja, namenjena zagotavljanju trajnosti financiranja navedenih ukrepov podpore z omejitvijo bremena za podjetja, na katera dodatne dajatve za energijo še posebno vplivajo, vendar se od njih še vedno zahteva zadosten lastni prispevek.

(142)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (uvodna izjava 283) ugotovila, da nemški organi med predhodno preiskavo niso dokazali, da sta omejitvi na 0,04 in 0,03 centa/kWh omejeni na najnižji potrebni znesek. Nemški organi niso dokazali, da manjša znižanja ne bi bila sprejemljiva. Vztrajali so pri učinku kumulacije z zakonom o obnovljivih virih energije, vendar v zvezi z upravičenci do znižanj niso predložili konkretnih informacij, ki bi primerjale razmerje med znižano dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije in bruto dodano vrednostjo z razmerjem med nekoliko višjimi dodatnimi dajatvami za soproizvodnjo toplote in električne energije (npr. 15 %) in bruto dodano vrednostjo ali razmerjem med znižano dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije skupaj z znižano dodatno dajatvijo za obnovljive vire energije in bruto dodano vrednostjo.

(143)

Nemški organi med formalnim postopkom preiskave niso predložili nobenih dodatnih informacij. Združenje BV Glas je trdilo, da so znižanja omejena na najnižji potrebni znesek, ne da bi pojasnilo, zakaj naj bi bila znižanja tako omejena.

(144)

Vendar je Nemčija spremenila zakon KWKG iz leta 2016, zato so znižanja od 1. januarja 2017 omejena na intenzivne porabnike električne energije, ki so upravičeni do znižanj dodatne dajatve za obnovljive vire energije, dodatna dajatev pa bo znašala vsaj 15 % dodatne dajatve (glej uvodno izjavo 21). Neintenzivni porabniki električne energije ne bodo več upravičeni do znižanj. Nemški organi so za končne odjemalce, ki so prej spadali v kategoriji B in C, predložili načrt prilagoditve, na podlagi katerega se bodo znižanja za končne odjemalce kategorij B in C, ki se ne štejejo za intenzivne porabnike električne energije, v celoti postopno odpravila do leta 2019, in na podlagi katerega so se od leta 2011 prilagajala znižanja, ki so bila neintenzivnim porabnikom električne energije dodeljena v preteklosti. Načrt prilagoditve so predložili tudi za končne odjemalce, ki so prej spadali v kategoriji B in C ter se štejejo za intenzivne porabnike električne energije, z začetkom izvajanja leta 2011.

(145)

Komisija na podlagi navedenih elementov, zlasti na podlagi sprememb, ki so se s 1. januarjem 2017 uvedle za stopnje znižanj, ter načrta prilagoditev, ki so ga predložili nemški organi, meni, da so znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije sorazmerna z zastavljenim ciljem.

6.3.4   Izkrivljanje konkurence

(146)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da med predhodno preiskavo ni pridobila dovolj elementov, ki bi ji omogočili, da oceni skupno ravnovesje morebitnega izkrivljanja konkurence in trgovine med državami članicami. Ker poleg tega potrebnost, primernost, spodbujevalni učinek in sorazmernost ukrepa pomoči še niso bili dokazani, je imela Komisija pomisleke, da je ukrep pomoči zagotavljal omejitev izkrivljanja konkurence, ker so bile družbe oproščene dela svojih operativnih stroškov, in pozitivno skupno ravnovesje ukrepa.

(147)

Nemški organi so v svojih pripombah glede sklepa o začetku postopka (uvodna izjava 287) poudarili, da so izkrivljanja omejena glede na pozitiven učinek ukrepov, financiranih iz dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, in glede na to, da bodo s spremembami, sprejetimi 22. decembra 2016, znižanja omejena na najnižji znesek, ki je potreben za zagotavljanje trajnosti dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije.

(148)

Komisija je glede pozitivnih učinkov v sklepu o začetku postopka ugotovila, da so bili ukrepi, financirani iz dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, namenjeni pomembnemu zmanjšanju emisij CO2 in da so pomembni tudi zaradi boljšega vključevanja električne energije iz soproizvodnje na trg električne energije. Navedeni pozitivni učinki so povzeti v uvodnih izjavah 9 in 10.

(149)

Komisija opozarja tudi, da Direktiva 2012/27/EU določa 20-odstotni krovni cilj za energetsko učinkovitost in državam članicam nalaga, da morajo oceniti svoj potencial za izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, vključno z objekti za soproizvodnjo toplote in električne energije, daljinskim ogrevanjem in prostori za skladiščenje, ter uporabiti opredeljeni potencial. Poleg tega bo cilj glede 27-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti za leto 2030, ki ga je Evropski svet potrdil 23. oktobra 2014 (41), Unijo in države članice še naprej spodbujal k dodatnim zmanjšanjem emisij CO2 in dodatnemu varčevanju z energijo. Posledično obstajajo potrebe po financiranju ukrepov podpore za energetsko učinkovitost, ki bi lahko v prihodnosti postale še izrazitejše, saj 20-odstotni cilj še ni izpolnjen, nato pa ga bo treba dodatno izboljšati, da se doseže cilj za leto 2030. Zagotavljanje razpoložljivosti in trajnosti finančnih sredstev za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, daljinsko ogrevanje in prostore za skladiščenje je zato pomemben element, ki bo omogočil povečanje energetske učinkovitosti proizvodnje električne energije in dodatna zmanjšanja emisij CO2. Komisija je v sklepu o začetku menila tudi, da je na tem področju še vedno prisotno nedelovanje trga in da so ukrepi podpore še vedno potrebni za povečanje energetske učinkovitosti.

(150)

Komisija ugotavlja še, da Nemčija s spremembami, ki jih je uvedla 22. decembra 2016, omejuje upravičenost do znižanj na podjetja, ki so do znižanj upravičena na podlagi posebnega pravila o nadomestilih, tj. na podjetja in sektorje, ki so v primeru plačevanja celotne dodatne dajatve najbolj izpostavljeni tveganju preselitve ali stečaja in bi torej najbolj ogrožali trajnost dodatne dajatve. Upravičenci še vedno morajo prispevati svoj delež k financiranju ukrepov za energetsko učinkovitost, znižanja pa ne zmanjšujejo spodbud za upravičence, da so še naprej energetsko učinkoviti.

(151)

Komisija nazadnje ugotavlja, da so znižanja dodeljena vsem podjetjem, dejavnim v istem sektorju, kadar so glede intenzivnosti porabe električne energije v enakem položaju.

(152)

Komisija na tej podlagi meni, da je splošno ravnovesje ukrepa pomoči pozitivno in da so njegovi pozitivni učinki večji od morebitnega izkrivljanja konkurence.

6.4   Načrt prilagoditve

(153)

Znižane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije so se leta 2002 uvedle z zakonom KWKG iz leta 2002. Nemški organi so v zvezi s tem navedli, da je Komisija leta 2002 ugotovila, da takrat veljavni zakon KWKG iz leta 2000 ni vseboval državne pomoči, in Nemčiji ni sporočila, da bi bilo treba priglasiti zakon KWKG iz leta 2002 (42). Trdili so, da bi zaradi dejstva, da Komisija ni ugovarjala zakonu KWKG iz leta 2002 in je za zakon KWKG iz leta 2000 razglasila, da ne pomeni državne pomoči, nastali utemeljeni razlogi za domnevo, da znižanja dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije ne pomenijo državne pomoči, in sicer vsaj do leta 2014, ko je Komisija sprejela smernice za obdobje 2014–2020 in pojasnila, da sheme podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije ter obnovljive vire energije, ki se financirajo iz dodatnih dajatev, pomenijo pomoč. Združenje BV Glas trdi, da so se z Odločbo Komisije z dne 22. maja 2002 o državni pomoči NN 68/2000 – Nemčija – Zakon za zaščito proizvodnje električne energije na podlagi soproizvodnje toplote in električne energije z dne 12. maja 2000 (v nadaljnjem besedilu: odločba Komisije iz leta 2002) ustvarila legitimna pričakovanja, da zakon KWKG iz leta 2002 in zakon KWKG iz leta 2016 ne vsebujeta nobene pomoči.

(154)

Nemčija je kljub temu Komisiji predložila načrt prilagoditve, ki se je začel izvajati leta 2011, s katerim je končne odjemalce kategorij B in C postopno prilagodila merilom za upravičenost in sorazmernost, ki so bila uvedena z zakonom z dne 22. decembra 2016 in vključena v zakon KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen (tj. znižanja, omejena na intenzivne porabnike električne energije, ki izpolnjujejo pogoje iz uvodne izjave 20, in znižanja, ki so omejena na 85 % dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije ali 4 % oziroma 0,5 % bruto dodane vrednosti, odvisno od intenzivnosti porabe električne energije podjetja).

(155)

Plačila dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije vseh končnih odjemalcev, ki so prej spadali v kategoriji B in C ter se štejejo za intenzivne porabnike električne energije, približuje ravnem, ki bodo združljive do leta 2018. Komisija je ta načrt prilagoditve ocenila le na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, vendar je iz primerjave meril za ocenjevanje iz smernic za obdobje 2014–2020, kar zadeva prilagoditev znižanj dodatne dajatve za obnovljive vire energije, ki so se uporabljale pred 1. julijem 2014, razvidno, da bi bilo zaradi postopne prilagoditve dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je predvidena v predloženem načrtu, pretekla plačila dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije mogoče šteti za združljiva z notranjim trgom.

(156)

Dejansko je v načrtu predvideno postopno zvišanje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za končne odjemalce kategorij B in C od leta 2011, tako da bodo morali leta 2019 plačati celotno dodatno dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije (100 %). Ta načrt je strožji od prehodne določbe glede znižanj financiranja obnovljivih virov energije, ki je predvidena v smernicah za obdobje 2014–2020. Za energetsko intenzivne porabnike načrt predvideva prilagoditev na 15 % že v letu 2018, torej prej, kot to zahteva Komisija v zvezi s prilagoditvijo znižanj financiranja obnovljivih virov energije (glej odstavek 193 smernic za obdobje 2014–2020). Komisija zato meni, da bi bila pretekla znižanja dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije zaradi izvajanja predloženega načrta prilagoditve združljiva z notranjim trgom.

(157)

Ker so dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki so jih plačali končni odjemalci kategorij B in C, za leti 2011 in 2012 skupno predstavljale več kot 100 % celotne dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki so jo plačevali končni odjemalci kategorije A, se načrt prilagoditve za neintenzivne porabnike električne energije uporablja šele od leta 2013. Končni odjemalci kategorije B so v obdobju 2013–2016 skupno dejansko plačali več, kot se zahteva v načrtu prilagoditve (21 % namesto do 12,5 %), zato bodo v praksi zanje prilagoditve potrebne le od leta 2017. Prilagoditve za končne odjemalce kategorije C se bodo izvajale od leta 2016, saj so v obdobju 2013–2015 skupno plačali več, kot se zahteva v načrtu prilagoditve (13 % namesto do 12,5 %).

(158)

Kar zadeva intenzivne porabnike električne energije, so v obdobju 2011–2016 skupno plačali 15 % dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije. Načrt prilagoditve se bo zanje v praksi uporabljal od leta 2017.

(159)

Ob upoštevanju dejanskih zneskov dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki so jih upravičenci plačali v prejšnjih letih, zaradi izvajanja načrta prilagoditve v zadnjih letih ne bo potrebno nobeno zvišanje dodatne dajatve, razen za leto 2016 za končne odjemalce kategorije C, ki se ne štejejo za intenzivne porabnike električne energije. Vendar je bilo to zvišanje dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije že določeno z zakonom z dne 22. decembra 2016, zvišana dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za to kategorijo končnih odjemalcev pa je bila vključena v končni račun za leto 2016. Dejansko je treba na podlagi člena 36 zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen, doplačati 0,026 centa/kWh dodatne dajatve, razen če so znižanja za obdobje 2014–2016 nižja od 160 000 EUR (tj. 20 % pod pragom de minimis).

(160)

Komisija meni tudi, da je izhodišče načrta prilagoditve iz leta 2011 utemeljeno. Junija 2010 se je Evropski svet dogovoril o 20-odstotnem cilju energetske učinkovitosti, ki ga je treba doseči do leta 2020. EU je v letih 2010 in 2011 sprejela več akcijskih načrtov in sporočil (43), v katerih je bil poudarjen pomen energetske učinkovitosti in potrebe po okrepljenih prizadevanjih, tudi na področju proizvodnje energije in tudi prek shem, za povečanje energetske učinkovitosti. Ti dokumenti so skupaj z Direktivo 2012/27/EU zagotovili, da so države članice okrepile ukrepe podpore, zaradi česar so se zvišale dodatne dajatve, vključno z dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije.

(161)

Kar zadeva legitimna pričakovanja, ki naj bi izhajala iz odločbe Komisije iz leta 2002, Komisija opozarja, da odločba iz leta 2002 ni bila povezana z znižanji dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, zato ni jasno, kako bi lahko takrat ustvarila legitimna pričakovanja glede neobstoja pomoči. Vsekakor pa bi ob predpostavki, da bi lahko na podlagi odločbe Komisije iz leta 2002 in ustaljene sodne prakse (sodba v zadevi PreussenElektra (44)) obstajala legitimna pričakovanja, ta pričakovanja prenehala obstajati najpozneje do leta 2011, saj bi zaradi več sprememb sodne prakse razumen in preudaren gospodarski subjekt spoznal, da ni več mogoče predvidevati, da znižanja dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije ne pomenijo pomoči.

(162)

Sodišče je večkrat presodilo, da pravica sklicevanja na načelo varstva zaupanja v pravo velja za vsako zadevno osebo, pri kateri je institucija Skupnosti ustvarila legitimna pričakovanja, oprta na natančna zagotovila, ki so ji bila dana. Vendar če lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa Skupnosti, ki lahko vpliva na njegove interese, se ob njegovem sprejetju na to načelo ne more sklicevati (45).

(163)

Sodišče je namreč medtem v sodbi v zadevi Essent z dne 17. julija 2008 (46) pojasnilo omejitve sodbe v zadevi PreussenElektra (47) in menilo, da se za državno sredstvo šteje tudi dodatna dajatev, ki jo je uvedla država, z njo pa upravlja subjekt, ki ga je določila država, tudi če se sredstva ne prenašajo prek sklada ali računa, s katerim neposredno upravlja država; poleg tega je Komisija 22. julija 2009 začela formalni postopek preiskave o omejitvi, ki jo je Avstrija uvedla z zakonom in s katero je družbe v energetsko intenzivnih panogah oprostila obveznosti nakupa električne energije iz obnovljivih virov energije, če so bili stroški navedene električne energije višji od 0,5 % njihove zadevne vrednosti proizvodnje (48). Komisija je 8. marca 2011 potrdila svoje stališče v končnem sklepu, da avstrijska omejitev za energetsko intenzivne porabnike na podlagi zakona o električni energiji iz obnovljivih virov pomeni državno pomoč (49).

(164)

Komisija opozarja tudi, da načrt prilagoditve v praksi zagotavlja prilagoditev za končne odjemalce kategorije C, ki se v letu 2016 ne štejejo za intenzivne porabnike električne energije. Vsak razumen in preudaren gospodarski subjekt bi leta 2016 spoznal, da je pred prepričanjem, da znižanja ne pomenijo pomoči, preudarno počakati na stališče Komisije, zlasti ker je bilo znano, da je bil zakon KWKG iz leta 2016 priglašen Komisiji v odobritev.

(165)

Komisija nazadnje ugotavlja, da se načrt prilagoditve izogiba prevelikim in preveč nenadnim finančnim spremembam za posamezna podjetja in da v tem smislu prispeva tudi k trajnosti financiranja podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije, kot je opisano v uvodni izjavi 124 in naslednjih.

(166)

Kar zadeva znižanja dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki so se uporabila pred datumom začetka izvajanja načrta prilagoditve, Komisija meni, da bi se lahko glede na razvoj soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (obdobje pred določitvijo 20-odstotnega cilja EU glede energetske učinkovitosti) za zneske znižanj, ki so bili dodeljeni na podlagi zakona KWKG iz leta 2002 po novembru 2006, štelo, da ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU in da zato spadajo na področje uporabe v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 994/98, ki je veljala takrat (pomoč de minimis), ali da znižanja, dodeljena v obdobju od decembra 2008 do decembra 2010, spadajo v začasni okvir Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopu do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi (50).

6.5   Sklepna ugotovitev

(167)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija nezakonito izvedla znižane dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za nekatere končne odjemalce in s tem kršila člen 108(3) Pogodbe. Vendar Komisija meni, da so navedena znižanja, kot so bila spremenjena z zakonom z dne 22. decembra 2016 in dopolnjena z načrtom prilagoditve, združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe.

7.   PREDHODNA PREUČITEV NAČRTOVANE RAZŠIRITVE PODPORE ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PODLAGI ZAKONA KWKG IZ LETA 2016, KOT JE BIL SPREMENJEN Z ZAKONOM Z DNE 22. DECEMBRA 2017

(168)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 7, so nemški organi priglasili spremembo sheme podpore za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki jo je Komisija odobrila 24. oktobra 2016. Z navedeno spremembo so se spremenili pogoji, ki jih morajo izpolniti obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, da bi bili upravičeni do sodelovanja v razpisih, ki bodo organizirani pozimi 2017/2018 zaradi izbora projektov soproizvodnje toplote in električne energije, ki bodo imeli koristi od podpore. Zaradi navedene spremembe bodo do sodelovanja v navedenih razpisih upravičeni tudi objekti za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v zaprte distribucijske sisteme (v nadaljnjem besedilu: sprememba). Vendar obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije za lastno porabo še naprej ne bi bili upravičeni do podpore, priglašena sprememba pa se nanje ne nanaša. Naslednji oddelek vsebuje predhodno preučitev navedene spremembe v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2015/1589.

7.1   Obstoj pomoči

(169)

Zaradi spremembe, opisane v oddelku 5, bi bila do sodelovanja v razpisih za pridobitev fiksne premije, ki se bo plačala poleg tržne cene za električno energijo, upravičena dodatna kategorija upravljavcev obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije. S to spremembo bi se torej povečal krog upravičencev odobrene sheme pomoči. To ne spremeni ocene obstoja pomoči, ki jo je Komisija navedla v uvodnih izjavah 123, od 128 do 137, 139 in (144)(a) sklepa o začetku postopka. Sprememba torej pomeni shemo pomoči.

(170)

Navedena sprememba zlasti zadevnim obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije zagotavlja dostop do razpisov, ki se bodo organizirali za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v javna omrežja. Obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije, izbranim z razpisom, se bo poleg tržne cene plačala premija. Zaradi tega imajo prednost pred drugimi proizvajalci električne energije, ki za proizvedeno električno energijo dosežejo le tržno ceno. V razpisu lahko sodelujejo le upravljavci obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije ter le nekatere vrste zadevnih upravljavcev, zato je prednost selektivna. Podpora se financira iz dodatne dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je opisana v oddelkih 2.2 in 2.3, in se torej iz navedenih razlogov iz oddelka 6.1.2 financira iz državnih sredstev. Prednost lahko tudi prizadene trgovino med državami članicami in vpliva na konkurenco. Dejansko upravljavci obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v zaprte distribucijske sisteme, konkurirajo ponudnikom električne energije, ki električno energijo dovajajo v javna omrežja. Električna energija, ki se dovaja v javna omrežja, je predmet trgovanja med državami članicami in konkurence med državami članicami, zato lahko tudi sprememba, ki razširja možnost za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v zaprte distribucijske sisteme, prizadene trgovino in vpliva na konkurenco med državami članicami.

7.2   Zakonitost

(171)

Vključitev nove kategorije obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je upravičena do sodelovanja v razpisih, še ni bila sprejeta, zato je Nemčija izpolnila svojo obveznost na podlagi člena 108(3) Pogodbe.

7.3   Združljivost

7.3.1   Prispevek k cilju skupnega interesa

(172)

Cilj podpore je enak, kot je opisan v uvodni izjavi 148 sklepa o začetku postopka: usmerjen je v zvišanje ravni varstva okolja s spodbujanjem električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom energije. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da bi za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki bi postali upravičeni do sodelovanja v razpisih, še naprej veljala zahteva glede visokega izkoristka v skladu z odstavkom 139 smernic za obdobje 2014–2020.

(173)

Komisija zato meni, da sprememba k cilju skupnega interesa prispeva enako, kot je prispevala prvotna shema (v zvezi s tem glej oddelek 3.3.1.1 sklepa o začetku postopka).

7.3.2   Potreba po posredovanju države in spodbujevalni učinek

(174)

Obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v zasebno omrežje, ustrezajo tisti vrsti obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je v sklepu o začetku postopka navedena kot „Kontraktor“ (glej uvodno izjavo 23 sklepa o začetku postopka) in za katero so nemški organi predložili izračun izravnanih stroškov električne energije in primerjavo z napovedmi tržne cene (glej preglednico 5).

(175)

Države članice morajo dokazati, da je državna pomoč potrebna za odpravo nedelovanja trga, ki drugače ne bi bilo obravnavano (glej odstavek 37 smernic za obdobje 2014–2020). Komisija v primeru soproizvodnje predvideva, da so ukrepi za energetsko učinkovitost usmerjeni v negativne zunanje učinke, in sicer z oblikovanjem posameznih spodbud za dosego okoljskih ciljev za energetsko učinkovitost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (glej odstavka 35 in 142 smernic za obdobje 2014–2020).

(176)

V skladu z odstavkom 49 smernic za obdobje 2014–2020 mora država članica dokazati, da pomoč upravičence spodbuja k spremembi ravnanja v skladu z zadanim ciljem skupnega interesa.

(177)

Iz izračunov, ki so jih predložili nemški organi (glej preglednico 5), je razvidno, da so proizvodni stroški električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom višji od tržne cene električne energije in da taka dejavnost brez podpore verjetno ne bi bila ekonomsko upravičena.

(178)

Obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, na katere se nanaša sprememba, bodo pridobili podporo le, če bodo izbrani v konkurenčnem postopku za zbiranje ponudb, zato ni treba izpolniti zahteve glede obrazca iz odstavka 51 smernic za obdobje 2014–2020 (glej odstavek 52 zadevnih smernic).

(179)

Komisija zato meni, da so nemški organi dokazali, da je pomoč za obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v zasebna omrežja, potrebna, in da bo imela shema pomoči spodbujevalni učinek.

7.3.3   Primernost pomoči, sorazmernost in izogibanje neupravičenemu izkrivljanju konkurence

(180)

V skladu z odstavkom 145 smernic za obdobje 2014–2020 se lahko državna pomoč šteje za ustrezen dokument za financiranje ukrepov za energetsko učinkovitost, ne glede na obliko, v kateri je dodeljena. Premije, ki se plačajo poleg tržne cene, so ustrezni instrumenti pomoči za zagotovitev nadomestila obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije za višje proizvodne stroške električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, saj so namenjene dodatnemu elementu stroškov, ki ni zajet v tržni ceni.

(181)

S priglašeno spremembo bi se dodala nova kategorija upravljavcev obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki bi lahko sodelovali v razpisu, da bi poleg tržne cene pridobili premijo. Sprememba ustreza pomoči za tekoče poslovanje za proizvodnjo električne energije v obratih za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom energije, zato se lahko za oceno sorazmernosti uporabi odstavek 151 smernic za obdobje 2014–2020.

(182)

Za oceno sorazmernosti odstavek 151 smernic za obdobje 2014–2020 navaja pogoje, ki veljajo za pomoč za tekoče poslovanje za električno energijo iz obnovljivih virov, kakor je opredeljeno v oddelku 3.3.2.1 navedenih smernic.

(183)

Obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, na katere se nanaša sprememba, spadajo v kategorijo, opredeljeno v odstavku 151(a) smernic za obdobje 2014–2020: proizvedena električna energija se bo prodala javnosti (čeprav manjšemu številu strank kot električna energija, ki se prodaja v javno omrežje).

(184)

Za oceno sorazmernosti odstavek 151 smernic za obdobje 2014–2020 navaja pogoje, ki veljajo za pomoč za tekoče poslovanje za električno energijo iz obnovljivih virov, kakor je opredeljeno v oddelku 3.3.2.1 navedenih smernic.

(185)

V skladu z odstavkom 124 smernic za obdobje 2014–2020 se mora pomoč dodeliti v obliki premije poleg tržne cene, po kateri proizvajalci prodajajo električno energijo neposredno na trg. Poleg tega morajo upravičenci spoštovati obveznost standardne bilančne odgovornosti, razen če ne obstajajo likvidni enodnevni trgi, shema pa mora nazadnje zagotavljati, da proizvajalci ne bodo imeli nobenega interesa proizvajati električno energijo, ko so cene negativne.

(186)

Shema pomoči je v skladu z odstavkom 124(a) smernic za obdobje 2014–2020, saj se bo pomoč, ki se bo plačala izbranim podjetjem, izplačala kot premija poleg tržne cene, upravljavec obrata za soproizvodnjo toplote in električne energije pa mora električno energijo prodati na trgu (glej uvodno izjavo 79). Upravljavec mora tudi spoštovati obveznost standardne bilančne odgovornosti (glej uvodno izjavo 79). Nazadnje, shema ne spodbuja nobenega interesa za proizvodnjo v času negativnih cen. Pomoč se izplača kot fiksna premija in za omejeno število ur polne obremenitve. S tem se poveča spodbuda za prodajo električne energije v času večjega povpraševanja, saj se bo tako zagotovil čimvečji dobiček in, obratno, zmanjšal interes za proizvodnjo v času negativnih cen. Poleg tega Nemčija ukinja podporo v času negativnih cen (glej uvodno izjavo 79).

(187)

V skladu z odstavkom 126 smernic za obdobje 2014–2020 se mora pomoč od 1. januarja 2017 dodeliti v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb.

(188)

Sprememba je v skladu s to zahtevo, saj dodaja kategorijo upravljavcev obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, upravičenih do sodelovanja v razpisih, ki se bodo organizirali pozimi 2017/2018. Kar zadeva vprašanje strateških ponudb, Komisija ugotavlja, da so nemški organi izvedli študijo ekonomije obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki električno energijo dovajajo v zasebna omrežja, iz katere je razvidno, da je konkurenčna prednost precej manjša, kot je bilo prvotno ocenjeno (če sploh obstaja), zato je bilo tveganje strateških ponudb dovolj majhno, da je bilo mogoče to vrsto obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije vključiti v isti razpis. Poleg tega so nemški organi navedli, da bodo ta element vključili v vrednotenje razpisov, in dodali še, da bodo znake strateških ponudb, če jih odkrijejo, obravnavali v okviru zasnove razpisa, spremembe pogojev za upravičenost in zasnove razpisa pa priglasili Komisiji.

7.3.4   Preglednost

(189)

S spremembo se ni spremenila zaveza, ki so jo predložili nemški organi, da bodo izvedli vse pogoje iz oddelka 3.2.7 smernic za obdobje 2014–2020. Ukrepi so v skladu z določbo o preglednosti.

7.3.5   Sklepna ugotovitev

(190)

Komisija na podlagi razlogov iz oddelkov od 7.3.1 do 7.3.4 meni, da je podpora za nove obrate za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki se uporabljajo v zaprtih distribucijskih sistemih, v skladu s smernicami za obdobje 2014–2020, zlasti z oddelkom 3.4 smernic, in je zato združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Znižanja dodatnih dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki jih je Nemčija izvedla v skladu z zakonom KWKG iz leta 2016 in s tem kršila člen 108(3) PDEU, so po spremembah z dne 22. decembra 2016 združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU.

Člen 2

Individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči iz člena 1, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, če je takrat, ko je bila dodeljena, izpolnjevala pogoje iz uredbe, ki je bila sprejeta v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 994/98 in se je uporabljala takrat, ko je bila pomoč dodeljena.

Člen 3

Komisija sprejema načrt prilagoditve za obdobje 2011–2019, kot ga je priglasila Nemčija. Nemčija Komisijo obvešča o izvajanju načrta prilagoditve.

Člen 4

Komisija ne ugovarja razširitvi sheme pomoči, ki je bila s Sklepom C(2016) 6714 dodeljena novim obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom za uporabo v zaprtih distribucijskih sistemih, ki jo Nemčija namerava izvesti na podlagi člena 33a(2)(b)(bb) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen z zakonom z dne 22. decembra 2016, ker je razširitev sheme pomoči združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 23. maja 2017

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije


(1)  UL C 406, 4.11.2016, str. 21.

(2)  Sklep Komisije z dne 24. oktobra 2016 o državni pomoči SA.42393 (2016/C) (ex 2015/N) – Nemčija – Reforma podpore za soproizvodnjo v Nemčiji – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 406, 4.11.2016, str. 21).

(3)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(4)  Obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije na premog in lignit so izključeni iz podpore na podlagi zakona KWKG iz leta 2016.

(5)  Glej opombo 1.

(6)  Glej https://www.netztransparenz.de/de/file/KWKG-Aufschlaege_2016_V01.pdf.

(7)  Nemčija je navedla, da končni podatki ne bodo na voljo pred drugim semestrom leta 2017.

(8)  Napovedi so na voljo na: https://www.netztransparenz.de/de/file/KWKG_Prognose_2016_nach_KWKG_2016 internet.pdf.

(9)  Nominalna dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije je dodatna dajatev, ki bi veljala za vse porabnike, če končni odjemalci kategorij B in C ne bi imeli koristi od znižanj.

(10)  Če končni odjemalci kategorij B in C ne bi imeli koristi od znižanj, bi bila dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za končne odjemalce kategorije A nižja za 0,19 centa/kWh.

(11)  Če končni odjemalci kategorij B in C ne bi imeli koristi od znižanj, bi bila dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za končne odjemalce kategorije B višja za 0,215 centa/kWh (v primerjavi z nominalno dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije).

(12)  Če končni odjemalci kategorij B in C ne bi imeli koristi od znižanj, bi bila dodatna dajatev za soproizvodnjo toplote in električne energije za končne odjemalce kategorije C višja za 0,225 centa/kWh (v primerjavi z nominalno dodatno dajatvijo za soproizvodnjo toplote in električne energije).

(13)  Zakon EEG iz leta 2014 je na voljo na naslovu http://www.gesetze-im-internet.de/eeg_2014/. Zakon EEG iz leta 2014 je bil v nemškem uradnem listu objavljen 24. julija 2014 (BGBI I 2014 št. 33, str. 1066).

(14)  Komisija je metodologijo za določitev intenzivnosti porabe električne energije podjetja odobrila v zadevah v zvezi z državno pomočjo SA.38632 in SA.44679 (glej Sklep Komisije z dne 23. julija 2014 o državni pomoči SA.38632 (2014/N) – Nemčija – Zakon o obnovljivih virih energije iz leta 2014 (UL C 325, 2.10.2015, str. 4) in Sklep Komisije z dne 20. decembra 2016 o državni pomoči SA.44679 (2016/N) – Nemčija – Sprememba metode, ki se uporablja za opredelitev intenzivnosti porabe električne energije na podlagi zakona o obnovljivih virih energije (UL C 68, 3.3.2017, str. 10)).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14.5.1998, str. 1).

(16)  Navedena točka je natančneje pojasnjena v členu 28(3) zakona KWKG iz leta 2016, kot je bil spremenjen.

(*1)  Poslovna skrivnost.

Vir: BAFA, maj 2016

(17)  UL C 200, 28.6.2014, str. 1.

(18)  Zadeva v zvezi z državno pomočjo SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) o shemi državne pomoči, ki jo je Nemčija izvajala za podporo za električno energijo iz obnovljivih virov in energetsko intenzivne uporabnike (glej Sklep Komisije (EU) 2015/1585 z dne 25. novembra 2014 o shemi pomoči SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) (ki jo je Nemčija izvajala za podporo za električno energijo iz obnovljivih virov in energetsko intenzivne uporabnike) (UL L 250, 25.9.2015, str. 122)).

(*2)  Poslovna skrivnost.

(19)  Predpostavka: tarife za električno energijo po znižanju dodatne dajatve za obnovljive vire energije na 11,2 centa/kWh.

(20)  Sodba z dne 21. decembra 2016 v združenih zadevah C-20/15 P in C-21/15 P, Komisija proti World Duty Free Group, ECLI:EU:C:2016:981, točka 60.

(21)  Sodba z dne 11. decembra 2014 v zadevi T-251/11, Avstrija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2014:1060, točka 112; sodba z dne 10. maja 2016 v zadevi T-47/15, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2016:281, točka 55.

(22)  Sodba z dne 8. septembra 2011 v zadevi C-279/08 P, Komisija proti Nizozemski, ECLI:EU:C:2011:551, točka 32.

(23)  Sodba z dne 19 decembra 2013 v zadevi C-262/12, Vent De Colère in drugi, ECLI:EU:C:2013:851.

(24)  Sodba z dne 13. marca 2001 v zadevi C-379/98, PreussenElektra, ECLI:EU:C:2001:160.

(25)  Sodba z dne 17. julija 2008 v zadevi C-206/06, Essent Netwerk Noord in drugi, ECLI:EU:C:2008:413.

(26)  Sodba z dne 10. maja 2016 v zadevi T-47/15, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2016:281.

(27)  Sodbi z dne 16. maja 2002 v zadevi C-482/99, Francija proti Komisiji, ECLI:EU:C:2002:294, točka 37, in z dne 10. maja 2016 v zadevi T-47/15, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2016:281, točka 83.

(28)  V zvezi s tem glej sodbe z dne 22. marca 1977 v zadevi C-78/76, Steinike & Weinlig, ECLI:EU:C:1977:52, točka 21; z dne 17. marca 1993 v združenih zadevah C-72/91 in C-73/91, Sloman Neptun proti Bodo Ziesemer, ECLI:EU:C:1993:97, točka 19, in z dne 10. maja 2016 v zadevi T-47/15, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2016:281, točka 81.

(29)  Glej tudi sodbi z dne 10. maja 2016 v zadevi T-47/15, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2016:281, točka 112, in z dne 11. decembra 2014 v zadevi T-251/11, Avstrija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2014:1060, točka 76.

(30)  Sklep Komisije z dne 27. marca 2014 o državni pomoči SA.36511 (2014/C) (ex 2013/NN) – Francija – Mehanizem podpore za energijo iz obnovljivih virov in omejitev višine dajatve CSPE – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 348, 3.10.2014, str. 78).

(31)  Sodba z dne 1. februarja 2017 v zadevi C-606/14 P, Portovesme proti Komisiji, ECLI:EU:C:2017:75, točka 91.

(32)  Odločba Komisije z dne 22. maja 2002 o državni pomoči NN 68/2000 – Nemčija – Zakon za zaščito proizvodnje električne energije na podlagi soproizvodnje toplote in električne energije z dne 12. maja 2000 (UL C 164, 10.7.2002, str. 5).

(33)  Prav tam.

(34)  Prav tam.

(35)  Sklep Komisije z dne 22. avgusta 2016 o državni pomoči SA.43666 (2015/N) – Nemčija – Znižanje dajatve za soproizvodnjo toplote in električne energije za železnice (UL C 406, 4.11.2016, str. 1).

(36)  Sodba z dne 14. januarja 2009 v zadevi T-162/06, Kronoply proti Komisiji, ECLI:EU:T:2009:2, zlasti točke 65, 66, 74 in 75.

(37)  Sodbe z dne 7. junija 2001 v zadevi T-187/99, Agrana Zucker und Stärke proti Komisiji, ECLI:EU:T:2001:149, točka 74; z dne 14. maja 2002 v zadevi T-126/99, Graphischer Maschinenbau proti Komisiji, ECLI:EU:T:2002:116, točke od 41 do 43, in z dne 15. aprila 2008 v zadevi C-390/06, Nuova Agricast, ECLI:EU:C:2008:224, točki 68 in 69.

(38)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(39)  Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014.

(40)  Glej Sklep Komisije z dne 23. julija 2014 o državni pomoči SA.38632 (2014/N) – Nemčija – EEG 2014 (UL C 325, 2.10.2015, str. 4).

(41)  Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014.

(42)  Odločba Komisije z dne 22. maja 2002 o državni pomoči NN 68/2000 – Nemčija – Zakon za zaščito proizvodnje električne energije na podlagi soproizvodnje toplote in električne energije z dne 12. maja 2000 (UL C 164, 10.7.2002, str. 5).

(43)  Glej sklepe Evropskega sveta z dne 17. junija 2010. Evropski svet je v sklepih z dne 17. junija 2010 cilj glede energetske učinkovitosti potrdil kot enega od krovnih ciljev nove strategije Unije za delovna mesta ter pametno, trajnostno in vključujočo rast. Da bi države članice dosegle ta cilj na nacionalni ravni, morajo v tem procesu v poglobljenem dialogu s Komisijo določiti nacionalne cilje in v svojih nacionalnih programih reform navesti, kako jih nameravajo uresničiti. Glej tudi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo (COM(2010) 639 final z dne 10. novembra 2010). V tem sporočilu je energetska učinkovitost postavljena v središče energetske strategije Unije za leto 2020, predstavljena pa je tudi potreba po novi strategiji za energetsko učinkovitost, s katero bodo lahko vse države članice ločevale porabo energije od gospodarske rasti. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Glej tudi sklepe Evropskega sveta z dne 4. februarja 2011, v katerih je bilo ugotovljeno, da se cilj povečanja energetske učinkovitosti Unije ni uresničeval po načrtih ter da je potrebno odločno ukrepanje, da bi izkoristili znatne možnosti za večji prihranek energije pri stavbah, prometu, izdelkih in procesih. Glej tudi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. marca 2011: Načrt za energetsko učinkovitost 2011. To sporočilo potrjuje, da Unija ne uresničuje svojega cilja povečanja energetske učinkovitosti.Za odpravo tega stanja je v načrtu za energetsko učinkovitost 2011 določena vrsta politik in ukrepov za energetsko učinkovitost, ki zadevajo celotno energetsko verigo, vključno s proizvodnjo energije iz soproizvodnje toplote in električne energije, ter poudarjeno, da bi bilo treba, kadar je to mogoče, ponovno uporabiti odvečno toploto in povečati uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom.

(44)  Sodba z dne 13. marca 2001 v zadevi C-379/98, PreussenElektra, ECLI:EU:C:2001:160.

(45)  Sodba z dne 22. junija 2006 v združenih zadevah C-182/03 in C-217/03, Forum 187 proti Komisiji, ECLI:EU:C:2005:266, točka 147.

(46)  Sodba z dne 17. julija 2008 v zadevi C-206/06, Essent Netwerk Noord in drugi, ECLI:EU:C:2008:413.

(47)  Sodba z dne 13. marca 2001 v zadevi C-379/98, PreussenElektra, ECLI:EU:C:2001:160.

(48)  Sklep Komisije z dne 22. julija 2009 o državni pomoči SA.26036 (C 24/2009) – Avstrija – Pomoč velikim odjemalcem električne energije (UL C 217, 11.9.2009, str. 12).

(49)  2011/528/EU: Sklep Komisije z dne 8. marca 2011 o ukrepu državne pomoči C 24/09 (ex N 446/08) – Državna pomoč za energetsko intenzivne dejavnosti v skladu z zakonom o električni energiji iz obnovljivih virov v Avstriji (UL L 235, 10.9.2011, str. 42).

(50)  UL C 83, 7.4.2009, str. 1.


Top