22.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/10

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2022/95 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije. Po pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu je Svet z Uredbo (ES) št. 658/2002 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije. Po še enem pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu je Svet z Uredbo (ES) št. 661/2008 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije. Po še enem pregledu zaradi izteka ukrepa je Komisija z Izvedbeno uredbo (ES) št. 999/2014 (5) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije.

(2)

Komisija je s Sklepom 2008/577/ES (6) (v nadaljnjem besedilu: Sklep) med drugim sprejela cenovno zavezo ruskih proizvajalcev JSC Acron in JSC Dorogobuzh, ki spadata pod družbo Acron Holding Company (v nadaljnjem besedilu skupaj: družba Acron), glede uvoza amonijevega nitrata, ki ga ti podjetji proizvajata in prodata prvi neodvisni stranki v Uniji.

(3)

Z istim sklepom je Komisija tudi sprejela zavezo podjetja Open Joint Stock Company (OJSC) Azot Cherkassy iz Ukrajine. Ukrepi za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Ukrajine so prenehali veljati 17. junija 2012 (7), s čimer je isti dan prenehala veljati tudi s tem povezana zaveza.

(4)

Z istim sklepom je Komisija sprejela tudi zavezo skupine EuroChem. Komisija je s Sklepom 2012/629/EU (8) umaknila svoje sprejetje zaveze, ki jo je ponudila skupina EuroChem, in sicer zaradi nezmožnosti zaveze družbe.

(5)

Zaveza, sprejeta s strani družbe Acron temelji na treh elementih, in sicer (1) indeksaciji minimalnih cen v skladu z javnimi mednarodnimi kotacijami, (2) količinski zgornji meji in (3) obveznosti, da ne prodaja izdelkov, zajetih v zavezi, istim strankam v Evropsko unijo, katerim že prodaja druge izdelke, razen nekaterih izdelkov, za katere se je družba Acron zavezala, da bo upoštevala posebni cenovni režim.

(6)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 Sklepa 2008/577/ES, je bila prodajna struktura družbe Acron ob sprejetju zaveze takšna, da je Komisija menila, da je tveganje izogibanja zavezi omejeno.

(7)

Acron je maja 2012 seznanil Komisijo, da namerava pridobiti delež v kemičnem podjetju v Uniji. Družba Acron je avgusta 2012 obvestila Komisijo o spremembi strukture svojega podjetja, in sicer da je pridobila manjšinski delež tega kemičnega podjetja v Uniji, pri čemer je zatrdila, da ta sprememba podjetja ne vpliva na izvajanje zaveze. Komisija sprva, ko je ocenila dokaz, ki ga je predložila družba Acron, ni menila, da ta sprememba v strukturi podjetja vpliva na zavezo. Vendar je iz novih dokazov, ki so trenutno na voljo Komisiji, razvidno, da Acron ni predložil popolnih informacij, ko je prvotno obvestil Komisijo o spremembi v svoji strukturi. Komisija namreč ni bila obveščena, da ta proizvajalec iz Unije ne proizvaja in prodaja zgolj kemijskih proizvodov, ampak tudi gnojila, vključno z amonijevim nitratom. Poleg tega je iz dokazov, ki jih ima trenutno na voljo Komisija, razvidno tudi, da se je lastniški delež družbe Acron dodatno povečal v obdobju po njegovi priglasitvi Komisiji avgusta 2012.

(8)

Komisija je analizirala posledice dokazov, ki jih ima na voljo, in meni, da obstaja visoko tveganje navzkrižne kompenzacije. Če bi namreč obrat za proizvodnjo in prodajo gnojil v Uniji, katerega delnice je pridobila družba Acron, prodal svoje proizvode istim strankam kot Acron, se cene za takšne transakcije lahko določijo tako, da izravnajo minimalno uvozno ceno, za katero velja zaveza. Takšne izravnave pa ne bi bilo mogoče ugotoviti z dejavnostmi spremljanja, ker struktura cen za večino izdelkov, ki jih proizvede obrat za proizvodnjo in prodajo gnojil, katerega delnice je pridobila družba Acron, ni navedena v nobenem javno dostopnem viru. Zato ni mogoče oceniti, ali cene, ki jih plačujejo stranke, ustrezajo vrednosti proizvodov in ali so upoštevani možni popusti, ki bi izravnali transakcije, za katere velja zaveza in pri katerih je treba upoštevati najnižje uvozne cene. Posledično bi spremljanje zaveze postalo neizvedljivo in ne bi delovalo.

(9)

Komisija je v skladu s tem obvestila družbo Acron in objavila mnenje, da bi bilo treba glede na okoliščine iz uvodnih izjav 7 in 8, zavezo umakniti. Družbi Acron je bila dana možnost, da poda svoje pripombe.

(10)

Družba Acron je predložila pisna stališča in je dobila možnost za zaslišanje. V odgovor na dokument o razkritju je Acron ponovil argumente, ki jih je že predložil, ko je bil prvič obveščen, da njegova zaveza ni v skladu z njegovim lastništvom deleža v proizvajalcu gnojil v Uniji. Te trditve so bile obravnavane v dokumentu o razkritju in se obravnavajo tudi v tej uredbi.

(11)

Več strank je Komisiji poslalo pisna stališča, v katerih so podprle stališče družbe Acron (čeprav niso bile prejemnice razkritja Komisije in njenega zahtevka za pripombe). Te stranke so zatrdile, da z Acronom niso sodelovale pri navzkrižni kompenzaciji. Vendar takšne izjave same po sebi ne odpravljajo tveganja navzkrižne kompenzacije. V vsakem primeru je stalna praksa Komisije, da ne sprejema cenovnih zavez, če je tveganje navzkrižne kompenzacije visoko ne glede na to, ali je do navzkrižne kompenzacije dejansko prišlo ali ne.

(12)

Družba Acron je trdila, da je ravnala v dobri veri, ko je v skladu z opredelitvijo povezane stranke in klavzulo 5.14 zaveze obvestila Komisijo o nekaterih spremembah v svoji strukturi podjetja.

(13)

Poleg tega družba Acron meni, da bi jo bilo treba obravnavati kot finančnega vlagatelja v podjetje v Uniji in da ji njen lastniški delež daje le omejene statutorne pravice pri odločanju, zato Acron nima nadzora nad podjetjem v Uniji v smislu konkurenčnega prava Unije.

(14)

Družba Acron je poudarila, da pravo Unije in nacionalni zakoni s področja konkurence ne omogočajo izmenjave poslovno občutljivih podatkov ali usklajevanja prodaje s konkurenti v Uniji ali zunaj nje, kar bi bilo nujno za vsakršno navzkrižno kompenzacijo.

(15)

Komisija meni, da argumenti družbe Acron niso sprejemljivi iz naslednjih razlogov:

(16)

Prvič, zaveza, ki jo je ponudil Acron, vsebuje opredelitev povezane stranke. Kot je določeno v prvi klavzuli zaveze, lastništvo 5 % ali več delnic v drugem podjetju zadostuje, da se imetnik delnic obravnava kot povezana stranka; to je referenčno merilo, ki bi ga bilo treba upoštevati pri oceni možnosti spremljanja in izvedljivosti zaveze.

(17)

Poleg tega Komisija ponovno izpostavlja težave navzkrižne kompenzacije iz uvodne izjave 8. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bi na nekatere navedene cene (ki so podlaga za mehanizem indeksacije cen zaveze) lahko vplivala prodaja povezanih proizvajalcev v Uniji.

(18)

Acron je sam priznal, da deleži v proizvajalcu v Uniji ustvarjajo predpostavko, da obstaja tveganje navzkrižne kompenzacije, četudi je ta ovrgljiva. Pomisleki, ki temeljijo na nacionalnem pravu konkurence ali pravu konkurence Unije, da tovrstno ravnanje teoretično ni v interesu Acrona, niso relevantni za oceno možnosti spremljanja in izvedljivosti zaveze. Takšni pomisleki sami po sebi dejansko ne zmanjšujejo tveganja navzkrižne kompenzacije.

(19)

Acron je trdil, da navzkrižna kompenzacija ni v njegovem poslovnem interesu niti v poslovnem interesu povezanega proizvajalca v Uniji. Ta izjava sama po sebi ne zmanjšuje tveganja navzkrižne kompenzacije, zlasti ker pojma poslovnega interesa ni mogoče oceniti v abstraktnem smislu. Poleg tega Komisija ocenjuje, da ni mogoče izključiti spodbud za navzkrižno kompenzacijo, saj lahko tako povezani proizvajalec v Uniji kot Acron v Uniji istim strankam prodajata druge izdelke poleg amonijevega nitrata. Izslediti takšno prodajo v Uniji bi bilo težko izvedljivo, če ne celo nemogoče. V zvezi s tem velja omeniti kompleksno strukturo skupin Acrona in povezanega proizvajalca v Uniji. Zato obstaja veliko tveganje navzkrižne kompenzacije pri prodaji amonijevega nitrata ali drugih izdelkov istim strankam.

(20)

Drugič, proizvajalec v Uniji ne more biti predmet spremljanja, saj ne more biti stranka v zavezi, ker lahko v skladu s členom 8 osnovne uredbe zaveze ponudijo le izvozniki;

(21)

Tretjič, tudi če bi proizvajalec v Uniji lahko bil stranka v zavezi, kar v danem primeru ni, takšne zaveze ne bi bilo mogoče spremljati, kot je navedeno v uvodnih izjavah 8 in 19 zgoraj.

(22)

Zato je na podlagi razpoložljivih dokazov mogoče sklepati, da po spremembi strukture podjetja Acron obstaja veliko tveganje navzkrižne kompenzacije in da zaveza, ki jo je sprejela družba Acron, postane neizvedljiva in bi jo zato bilo treba umakniti.

(23)

Končno, Acron predlaga uvedbo dodatnega mehanizma spremljanja v okviru zaveze. Acron je zlasti ponudil, da bo Komisiji redno pošiljal revidirano poročilo o denarnih tokovih med obema skupinama podjetij. Vendar bi bilo zaradi novega mehanizma spremljanje zaveze še bolj zapleteno in obremenjujoče, prav tako mehanizem ne bi zmanjšal ugotovljenih tveganj in težav navzkrižne kompenzacije.

(24)

Nobena izmed trditev družbe Acron ni takšna, da bi spremenila oceno Komisije, da je spremljanje zaveze postalo neizvedljivo.

(25)

Zato je v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe in v skladu z zadevnimi klavzulami zaveze, ki pooblaščajo Komisijo, da enostransko umakne zavezo, Komisija sklenila, da je treba preklicati sprejetje zaveze, ki jo je ponudila družba Acron, in razveljaviti Sklep Komisije 2008/577/ES. Zato bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja družba Acron (dodatna oznaka TARIC A532) uporabljati dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Komisije (ES) št. 999/2014 –