.1

Ladje z bruto tonažo 1 600 ali več so izdelane tako, da se zmanjša hrup na krovu in pred njim zaščiti osebje v skladu s Kodeksom IMO o ravneh hrupa na ladjah, ki ga je sprejel Odbor za pomorsko varnost z Resolucijo MSC.337(91), kakor jo lahko spremeni IMO.“;

„2.2

lahko pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej z največjo hitrostjo prestavita krmilo iz lege 35° na eni strani do lege 35° na drugi ter pod enakimi pogoji iz lege 35° na kateri koli strani do lege 30° na drugi strani v največ 28 sekundah. Kadar dokazovanje skladnosti s to zahtevo med preskusi na morju z ladjo pri največjem ugrezu in pri vožnji naprej s hitrostjo, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu, ni praktično, lahko ladje ne glede na njihov datum izdelave skladnost s to zahtevo dokazujejo na enega od naslednjih načinov:

„.2

lahko pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej s polovico največje hitrosti pri vožnji naprej ali s hitrostjo 7 vozlov, glede na večjo vrednost, prestavi krmilo iz lege 15° na eni strani do lege 15° na drugi strani v največ 60 sekundah; Kadar dokazovanje skladnosti s to zahtevo med preskusi na morju z ladjo pri največjem ugrezu in pri vožnji naprej s polovico hitrosti, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu ali 7 vozljem, glede na večjo vrednost, ni praktično, lahko ladje ne glede na njihov datum izdelave skladnost s to zahtevo dokazujejo na enega od naslednjih načinov:

„.28

dušilec ognja za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem vodu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok zraka v vod, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok v vod, s čimer omeji širjenje požara. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

.29

protidimno zapiralo za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem vodu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok vode v vod, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok v vod, s čimer se omeji širjenje dima in vročih plinov. Protidimno zapiralo ni namenjeno okrepitvi požarnih pregrad, skozi katere je speljan prezračevalni vod. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

„.1

deli strojev z notranjim zgorevanjem z veliko požarno ogroženostjo, ki se uporabljajo za glavni pogon ladje in proizvodnjo energije, ter za ladje, izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje, vsi deli strojev z notranjim zgorevanjem z veliko požarno ogroženostjo.“;

„.1

Na ladjah, izdelanih pred 1. julijem 2019 gasilska oprema vsebuje:“;

„.1.3

Samostojna dihalna naprava na stisnjen zrak, ki je del gasilske opreme, do 1. julija 2019 doseže skladnost z odstavkom 2.1.2.2 poglavja 3 Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.1a

Na ladjah, izdelanih 1. julija 2019 ali pozneje, je gasilska oprema v skladu s Kodeksom sistemov požarne varnosti;“;

„.4a

Komunikacija med gasilci:

Na ladjah, ki morajo imeti na krovu najmanj en komplet gasilske opreme in so izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje, morata biti na krovu za komunikacijo med gasilci najmanj dve dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi za vsako gasilsko enoto. Za ladje, ki za gorivo uporabljajo utekočinjen zemeljski plin, ali ro-ro potniške ladje z zaprtimi ro-ro prostori ali prostori posebne kategorije sta navedeni dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi odporni proti eksplozijam ali varni sami po sebi. Ladje, izdelane pred 1. januarjem 2018, izpolnjujejo zahteve iz tega pravila najpozneje na datum prvega rednega pregleda po 1. juliju 2019.“;

„6.

Na ladjah, za katere velja pravilo II-2/A/11, se jeklenke za dihalne aparate, ki se uporabljajo med vajami, pred odhodom ponovno napolnijo ali nadomestijo.“;

„.1

Poleg skladnosti s posebnimi določbami za protipožarno celovitost pregrad in krovov, navedenih v drugih pravilih tega dela, se v tabelah 5.1 ali 5.1(a) in 5.2 ali 5.2(a), če je ustrezno, predpiše minimalna protipožarna celovitost pregrad in krovov.

Pri odobritvi strukturnih varnostnih ukrepov za protipožarno zaščito novih ladij se upošteva tveganje toplotne prehodnosti med toplotnimi mostovi na stičiščih in tam, kjer se naprave za omejevanje toplote končajo.“;

(a)

Za pojasnilo o tem, katera se uporablja, glej pravili II-2/B/3 in 8.

(b)

Če so prostori v isti številčni kategoriji in je poleg oznaka b, se v tabeli prikazana ocena pregrade ali krova zahteva samo, kadar se sosednji prostori uporabljajo za drugačne namene, npr. v kategoriji (9). Med dvema kuhinjama ni potrebna pregrada, vendar kuhinja poleg sobe za barve zahteva pregrado ‚A-0‘.

(c)

Pregrade, ki ločujejo krmarnico od navigacijske kabine, imajo lahko oceno ‚B-0‘.

(d)

Glej odstavka .2.3 in .2.4 tega pravila.

(e)

Pri uporabi pravila 2.1.2 ‚B-0‘ in ‚C‘ v tabeli 5.1 in 5.1a pomenita ‚A-0‘.

(f)

Protipožarne izolacije ni treba namestiti, če je požarna ogroženost v strojnici kategorije (7) majhna ali je ni.

(*)

Zvezdica v tabelah pomeni, da mora biti pregrada iz jekla ali drugega enakovrednega materiala, ne zahteva pa se, da ustreza standardu razreda ‚A‘. Na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, na katerih je krov prebit za električne kable, cevi in ventilacijske vode – razen prostora kategorije (10) – se taka odprtina zatesni, da se prepreči širjenje ognja in dima. Pregrade med kontrolnimi postajami (zasilni generatorji) in odprti krovi imajo lahko odprtine za dotok zraka brez sredstev za zapiranje, razen če je nameščen vgrajeni sistem za gašenje požara s plinom. Pri uporabi pravila II-2/B/2.1.2 zvezdica, kadar se pojavi v tabeli 5.2 in 5.2(a), razen kategorij (8) in (10), pomeni ‚A-0‘.“;

.3.4

Za vsako strojnico se iz glavne delavnice predvidi dvoje poti za izhod v sili. Vsaj ena od navedenih poti za izhod v sili zagotavlja neprekinjeno zaščito pred ognjem do varnega mesta zunaj strojnice.“;

.1

Prezračevalni vodi, vključno z vodi z enojno in dvojno steno, so iz jekla ali enakovrednega materiala, razen kratkih gibkih spojk, ki ne presegajo 600 mm dolžine in se uporabljajo za povezovanje ventilatorjev na ventilacijski sistem v prostorih za klimatizacijo. Razen če ni v odstavku .1.6 izrecno drugače določeno, se smejo za izdelavo vodov, vključno z izolacijo, uporabljati le negorljivi materiali. Vendar pod naslednjimi pogoji ni nujno, da so kratki vodi, katerih dolžina ne presega 2 m in s prostim premerom (površina prostega premera se izračuna na osnovi notranjih dimenzij samega voda, brez izolacije, tudi v primeru predizoliranih vodov), ki ne presega 0,02 m2, iz jekla ali enakovrednega materiala:

.2

Naslednje naprave se preskusijo v skladu s Kodeksom postopkov požarnega preskusa:

.3

Dušilci ognja so zlahka dostopni. Kadar so nameščeni za stropom ali oblogo, se na teh stropih ali oblogah namestijo vratca za njihovo pregledovanje, na njih pa je tablica z identifikacijsko številko dušilca ognja. Identifikacijska številka dušilca ognja se označi tudi na vsakem zahtevanem daljinsko upravljanem mestu.

.4

Prezračevalni vodi imajo vratca za nadziranje in čiščenje. Vratca se nahajajo blizu dušilcev ognja.

.5

Glavni dovodi in odvodi prezračevalnega sistema se lahko zaprejo z mesta zunaj prostora, ki se prezračuje. Sredstva za zapiranje so zlahka dostopna, vidno in trajno označena ter imajo naveden dejanski položaj zapiralne naprave.

.6

Gorljiva tesnila niso dovoljena na robnih spojih prezračevalnih vodov znotraj 600 mm od odprtine za pregrade razreda ‚A‘ ali ‚B‘ in v vodih, za katere se zahteva konstrukcija razreda ‚A‘.

.7

Odprtine za prezračevanje ali vodi za izravnavanje zraka med dvema ograjenima prostoroma se ne zagotovijo, razen kot to dovoljuje pravilo II-2/B/7.7.

.1

Prezračevalni sistemi strojnic kategorije A, prostori za avtomobile, ro-ro prostori, kuhinje, prostori posebne kategorije in prostori za tovor so drug od drugega in od prezračevalnih sistemov drugih prostorov ločeni. Vendar prezračevalnih sistemov za kuhinje na potniških ladjah za prevoz največ 36 potnikov ni treba popolnoma ločiti od drugih prezračevalnih sistemov, ampak jih lahko oskrbujejo posebni vodi iz enote za prezračevanje drugih prostorov. V takem primeru se blizu enote za prezračevanje namesti avtomatski dušilec ognja v vod za prezračevanje kuhinje.

.2

Prezračevalni vodi strojnic kategorije A, kuhinj, prostorov za vozila, ro-ro prostorov ali prostorov posebne kategorije ne smejo biti speljani skozi bivalne prostore, delovne prostore ali kontrolne postaje, razen če so v skladu z odstavkom.2.4.

.3

Prezračevalni vodi za bivalne prostore, delovne prostore ali kontrolne postaje ne smejo biti speljani skozi strojnice kategorije A, kuhinje, prostore za vozila, ro-ro prostore ali prostore posebne kategorije, razen če so v skladu z odstavkom.2.4.

.4

Kot dovoljujeta odstavka. 2.2 in. 2.3, so vodi bodisi:

ali

.5

Za namene odstavkov .2.4.1.4 in. 2.4.2.2 se vodi izolirajo po celotnem premeru njihovem zunanje površine. Za vode, ki se nahajajo zunaj določenega prostora, vendar nanj mejijo in si z njim delijo eno ali več površin, se šteje, da so speljani skozi določeni prostor in morajo biti izolirani po površini, ki si jo delijo s tem prostorom na razdalji 450 mm od voda (skice take razporeditve se nahajajo v Poenotenih razlagah SOLAS, poglavje II-2 (MSC.1/Circ.1276)).

.6

Kadar mora biti vod za prezračevanje speljan skozi pregrado glavnega navpičnega območja, se zraven pregrade namesti avtomatski dušilec ognja. Dušilec se lahko tudi zapre ročno z obeh strani pregrade. Nadzorna lokacija mora biti lahko dostopna ter jasno in vidno označena. Vod med pregrado in dušilcem je izdelan iz jekla v skladu z odstavkoma .2.4.1.1 in .2.4.1.2 ter izoliran do vsaj enake protipožarne celovitosti kakor pregrade, skozi katere je speljan. Dušilec se namesti vsaj na eno stran pregrade in se opremi z vidnim indikatorjem, ki kaže, če je dušilec odprt.

.1

Vodi, ki potekajo skozi pregrade razreda ‚A‘ izpolnjujejo naslednje zahteve:

.2

Prezračevalni vodi s prostim premerom nad 0,02 m2, speljani skozi pregrade razreda ‚B‘, so obloženi s pločevinasto oblogo dolžine 900 mm, po možnosti razdeljeno na 450 mm na vsaki strani pregrad, razen če je vod na tej dolžini izdelan iz jekla.

.3

Vsi dušilci ognja omogočajo ročno upravljanje. Dušilci omogočajo neposredno mehanično sprožitev ali se lahko zapirajo električno, hidravlično ali pnevmatično. Vsi dušilci omogočajo ročno upravljanje z obeh strani pregrade. Avtomatski dušilci ognja, vključno s tistimi, ki omogočajo daljinsko upravljanje, imajo varnostni mehanizem, ki ob požaru zapre dušilec celo ob izpadu električnega toka ali padcu hidravličnega ali pnevmatičnega tlaka. Daljinsko upravljani dušilec ognja omogoča ponovno ročno odprtje na dušilcu.

.1

Poleg zahtev v oddelkih .1, .2 in .3 prezračevalni sistem na potniški ladji, ki prevaža več kot 36 potnikov, izpolnjuje tudi naslednje zahteve:

.1

Poleg izpolnjevanja zahtev iz oddelkov 1, .2 in .3 morajo biti sesalni vodi iz kuhinjskih štedilnikov izdelani v skladu z odstavkoma .2.4.2.1 in .2.4.2.2 ter izolirani v skladu s standardom razreda ‚A- 60‘ v bivalnih prostorih, delovnih prostorih ali kontrolnih postajah, skozi katere so speljani. Opremljeni so tudi z:

.2

sesalni vodi iz območja za kuhinjsko opremo, nameščeni na odprtih krovih, so skladni z odstavkom .5.1.1, kot se uporablja, kadar so speljani skozi bivalne prostore ali prostore z gorljivim materialom.

.1

lovilec maščob, ki se zlahka odstrani za čiščenje;

.2

avtomatsko in daljinsko upravljani dušilec ognja v spodnjem delu voda na stičišču med vodom in kuhinjskim štedilnikom ter poleg tega še daljinsko vodeni dušilec ognja v zgornjem delu voda blizu izhodne strani voda;

.3

priprave za izklop sesalnih in vpihovalnih ventilatorjev, ki jo je mogoče upravljati iz kuhinje, in

.4

vgrajeno sredstvo za gašenje požara v vodu.

.1

Kadar prostor za prezračevanje oskrbuje le tako sosednjo strojnico in ni protipožarne pregrade med prostorom za prezračevanje in strojnico, se sredstva za zaprtje prezračevalnega voda ali vodov, ki oskrbujejo strojnico, nahajajo zunaj prostora za prezračevanje in strojnice.

.2

Kadar prostor za prezračevanje oskrbuje tako strojnico in druge prostore ter je od strojnice ločen s pregrado razreda ‚A-0‘, vključno s preboji, se sredstva za zaprtje prezračevalnega voda ali vodov za strojnico lahko nahajajo v prostoru za prezračevanje.

.1

filtri, ki se lahko zlahka odstranijo za čiščenje;

.2

dušilcem ognja, nameščenim na spodnjem delu voda, ki se upravlja avtomatsko in daljinsko;

.3

napravami na daljinsko upravljanje za izklop sesalnih ventilatorjev in vpihovalnih ventilatorjev znotraj prostora in za upravljanje dušilca ognja iz odstavka .7.2; in

.4

primerno nameščenimi vratci za nadziranje in čiščenje.“;

.4

Vgrajeni sistem za odkrivanje požara in požarni alarm odobrenega tipa se v skladu z ustreznimi določbami pravila II-2/A/9 namesti v strojnice, kadar:

.5

Vgrajeni sistem za odkrivanje požara in požarni alarm odobrenega tipa se v skladu z ustreznimi določbami pravila II-2/A/9 namesti v ograjene prostore s sežigalnicami.

.6

V zvezi s sistemom za odkrivanje požara in požarni alarm, ki ga zahtevata pravili II-2/B/13.4 in 13.5, se uporablja naslednje:

„.2

Zahteve pravil II-2/A/12, II-2/B/7, II-2/B/9 in II-2/B/9a za ohranitev celovitosti navpičnih con se uporabijo enakovredno za krove in pregrade, ki oblikujejo meje za ločevanje vodoravnih con med seboj in od ostalega dela ladje.“;

„.2

Pri novih ladjah, izdelanih pred 1. januarjem 2018, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov, in obstoječih ladjah razreda B, ki prevažajo več kot 36 potnikov, se ločevalne pregrade prostorov posebne kategorije izolirajo, kakor se zahteva za prostore kategorije (11) v tabeli 5.1 pravila II-2/B/5, vodoravne pregrade pa se izolirajo, kakor se zahteva za kategorijo (11) v tabeli 5.2 pravila II-2/B/5. Pri ladjah, izdelanih 1. januarja 2018 ali po njem, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov, se ločevalne pregrade prostorov posebne kategorije izolirajo, kakor se zahteva za prostore kategorije (11) v tabeli 5.1a pravila II-2/B/5, vodoravne pregrade pa se izolirajo, kakor se zahteva za kategorijo (11) v tabeli 5.2a pravila II-2/B/5.“;

„.2a

Najpozneje ob prvem predvidenem suhem doku po 1. januarju 2018, vendar ne pozneje kot 1. julija 2019, se mehanizem za splavitev rešilnega čolna, ki ni skladen z odstavki 4.4.7.6.4 do 4.4.7.6.6 Kodeksa LSA nadomesti z opremo, ki je v skladu s Kodeksom (*).

.1

Vse ladje imajo ob upoštevanju smernic IMO (**) načrte za posamezne ladje in postopke za reševanje oseb iz vode. Z načrti in postopki se določijo oprema, ki je namenjena za uporabo pri reševanju, in ukrepi, ki se sprejmejo za čim večje zmanjšanje nevarnosti za ladijsko osebje, ki je vključeno v postopke reševanja. Ladje, izdelane pred 1. januarjem 2018, morajo to zahtevo izpolnjevati do prvega rednega pregleda varnostne opreme ali pregleda o obnovitvi spričevala.

.2

Ro-ro potniške ladje, ki so skladne s pravilom III/5-1.4, se štejejo kot skladne s tem pravilom.

„.9

Člani posadke z dovoljenjem za vstop v ograjene prostore in odgovornostjo za reševanje se udeležijo vaj za vstop v ograjene prostore in reševanje, ki se izvedejo na krovu ladje v razmiku, ki ga določi uprava, vendar najmanj enkrat letno:

.1   Vaje za vstopanje v ograjene prostore in reševanje

.1

Datumi izvajanja zborov, podrobnosti o vajah za zapuščanje ladje in protipožarnih vajah, vajah za vstopanje v ograjene prostore in reševanje, vajah v zvezi z reševalnimi sredstvi in usposabljanjih na krovu se zabeležijo v dnevnik, ki ga lahko določi uprava. Če se polni zbor, vaje ali usposabljanje ne izvaja ob predpisanem času, se v dnevniku navedejo okoliščine in obseg izvedenega zbora, vaj ali usposabljanja.“